• Ali res vsak glas šteje?

    Novela zakona o volitvah v državni zbor odpravlja določbo, po kateri volivec »ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev«. S tem daje aktivno volilno pravico vsem polnoletnim državljanom, kar se sliši skrajno demokratično in zagotavlja enake možnosti za vse polnoletne državljane. Pa je res tako? Evropska zakonodaja resda marsikje omogoča voliti osebam, ki ne zmorejo samostojno izvrševati aktivne volilne pravice, a so določbe precej različne. Na Finskem denimo pomočnik takšnemu volivcu ne more biti družinski član, že v sosednji Švedski pa za pomočnika ni nobenih omejitev. Že to govori o dejstvu, da smo si narodi različni in je temu primerno tudi različno urejena zakonodaja. Kot marsikje, se tudi s tem zakonom primerjamo s Švedsko in imamo torej po mnenju politike očitno podobne vrednote kot severnjaki. Pa je to res? Menda se »tam zgoraj« še držijo predpisov in jih z veliko mero spoštovanja do družbe in države sprejemajo in uresničujejo, ne glede na to, da zakonodaja marsikdaj ne določa vseh detajlov, pri nas pa si menda nastavljamo vrzeli v zakonodaji že med sprejemanjem le-te, da bi potem lahko izkoriščali luknje v zakonodaji. Smo res takšni? Kako se bomo lotili uresničevanja osnovne človekove pravice v primerih, ko denimo neposredno izvajanje skrbniških nalog izvaja center za socialno delo, uporabnik pa ni sposoben izraziti svoje volje? Bo o njegovi volji odločal oz. »pomagal« pri odločitvi starš, sorodnik, strokovni delavec na centru v vlogi skrbnika, direktor, morda celo svet zavoda? Gre za pravico ali dolžnost tistega pomočnika, ki bo pomagal voliti? Sliši se provokativno, pa ni! Je pa zelo neurejeno, močvirnato.

  • Javno psmo

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Pisma bralcev

    Za mir in solidarnost

    Mineva 20 let od vstopa Slovenije v NATO. S tem se je Slovenija tudi uradno vključila v imperialistični tabor. Včlanjevanje so vodile politične sile vojnih hujskačev in zagovornikov imperialistične prevlade v svetu. Od konservativcev preko liberalcev do socialdemokratov. Kljub popolni enotnosti vladajočega razreda, podkrepljeni z intenzivno medijsko kampanjo, je več kot tretjina ljudi, ki so se udeležili referenduma, glasovala proti vstopu. Sodeč po raziskavah javnega mnenja, tudi tistih naročenih neposredno s strani NATA, se je delež tistih, ki nasprotujejo članstvu Slovenije v NATU v preteklih dveh desetletjih povečal.

  • Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja

    Poslanci so pred kratkim razpravljali o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

  • Jedrska koalicija

    V torek, 12. marca, je odjeknila novica o veliki “referendumsko-jedrski koaliciji”, z izjemo “črne ovce” Levice. Na vrat na nos večina strank složno predlaga posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Na prvi pogled bi človek zadovoljno vzkliknil: lepo! Demokratično! Odločali bomo z referendumom … No, poslanka Levice Sukićeva je nato, v utemeljevanju ne-podpore stranke Levice tej “bipartisan” odločitvi, povedala bistvo; ta referendum je mišljen kot bližnjica do bianco menice vsem vladam, ki bodo upravljale projekt JEK2. Veliko pa je tveganje, da smo pred novo TEŠ 6. Tega resnega tveganja se morda intimno zavedajo vse stranke, zato je sedaj najlažje, s posvetovalnim referendumom, prelagati odgovornost za morebiten nov polom na pleča vseh državljank in državljanov. Sukićeva je povedala še nekaj bistvenega: na rokohitrski referendum bomo šli, ne da bi javnost spoznala vse podrobnosti in tudi tveganja ter senčne plati te “strateške” odločitve. Podobno kot pri referendumu o Natu. Potrebno je hiteti in strašiti javnost z mrzlimi zimami brez ogrevanja, še posebno zdaj, ko ruskega plina ni več. Ta je pravi trenutek za novo koalicijo voljnih!

  • Ali Ukrajina res izgublja vojno?

    Napačno vprašanje! Vprašati bi se morali, ali Ukrajina lahko dobi to vojno? Na takšno vprašanje se pa lahko razmišlja s serijo hipotez. Pri tem se ni potrebno ozirati ne na vzroke za rusko agresijo, ne za točnost preteklih podatkov o ruskih ali ukrajinskih dejanjih po letu 1999. Stanje sredi marca letos je približno takšno: vzpostavljena je frontna linija, po kateri potekajo spopadi, je pa vojaško gledano skoraj neprehodna in so napadi, da se jo preseka, vsaj doslej, propadli. V napadih in obrambi pa gre za ogromne količine porabljenih granat in dronov.

  • Razlika je očitna

    Borut Mekina v zadnji Mladini podrobno opisuje katastrofalno stanje na stanovanjskem trgu v Sloveniji. Povsem jasno je, da je rešitev stanovanjske problematike in oblikovanje vzdržne stanovanjske politike predvsem politično vprašanje. Politika se namreč mora odločiti, ali je problem dovolj resen, da se bo prednostno lotila njegovega reševanja. Statistika je neizprosna in nas že dalj časa opozarja na naraščajoče nezadovoljstvo in pesimizem v družbi. In prav nevzdržno stanje na področju stanovanjske preskrbe ključno vpliva na percepcijo prihodnosti. V sistemu, v katerem si polno zaposlena oseba s povprečnim dohodkom ne more zagotoviti dostojnega bivanja, je nekaj hudo narobe.

  • Kako ustaviti očitno neprisebne politike?

    Franco Juri je v svojem pismu z zgornjim naslovom 164 politikov članic OZN, ki so obsodili agresijo Ruske federacije na Ukrajino, in 506 poslancev evropskega parlamenta, ki so tudi obsodili agresijo Ruske federacije in njenega predsednika Vladimirja Putina, označil za ’neprisebne’.

  • Premalo in prepozno

    V medijih smo lahko brali, da je katoliška cerkev na začetku tega leta ustanovila tri, tako navaja sama cerkev, neodvisne in samostojne komisije, ki bodo skrbele za zaupane naloge na področju zaščite otrok, mladoletnih in ranljivih odraslih. Ta delovna telesa so, kot pišejo mediji, sestavljena iz katoliških klerikov in drugih oseb, ki so vsi, ali vsaj večina, člani cerkve. Zato se postavi vprašanje, ali bodo te komisije, kljub zatrjevanju cerkve, res samostojne in neodvisne.

  • Karikatura pravne države

    Nekatere navedbe, ki jih je v zapisu v zvezi s t.i. zadevo Balkanski bojevnik v prejšnji številki Mladine podal Bernard Nežmah, ne držijo, zato v zvezi s tem podajamo dodatno pojasnilo, da bodo bralci seznanjeni z vsemi dejstvi v tem primeru.

  • Farsa v državnem zboru

    Mag. Sara Wagner, vodja korporativnega komuniciranja SIJ, se je v prejšnjih Pismih bralcev odzvala na mojo navedbo v uvodniku »Farsa v državnem zboru«, da se »še danes pa zdi prav neverjetno, da so Rusi državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se lahko kaj takega zgodi? 70 milijonov!«. Mag. Wagner pojasni, da je kupec 55,35-odstotnega deleža SIJ podvomil, da bo konzorcij slovenskih bank pravočasno zagotovil kreditne vire, zato je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov evrov lastnih sredstev, ki so mu bili po prejemu bančnega nakazila vrnjeni.

  • Farsa v državnem zboru

    Vsebina članka, objavljenega dne 23. 2. 2024 pod gornjim naslovom vsebuje napačno navedeno dejstvo, da »… še danes pa se zdi prav neverjetno, da so Rusi najprej državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se kaj takega lahko sploh zgodi? 70 milijonov!« Kupci SIJ-a niso nakazali ničesar preveč. Podjetje Dilon d.o.o., je za 55,35-odstotni delež v Slovenski industriji jekla moralo odšteti 105 milijonov evrov. Od tega je zagotovilo 35 milijonov evrov lastnih sredstev. Preostali del kupnine, 70 milijonov evrov naj bi kot posojilo Dilonu zagotovil konzorcij slovenskih bank. Ker je Dilon dvomil v pravočasno zagotovitev kreditnih virov s strani konzorcija slovenskih bank, je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov evrov lastnih sredstev. Ko je bil bančni kredit v enaki višini, torej 70 milijonov evrov, odobren in sredstva nakazana na račun pri notarju, je bilo 70 milijonov evrov lastnih sredstev povrnjenih kupcu SIJ-a.

  • Kako ustaviti očitno neprisebne politike?

    Najnovejše sestankovanje “prijateljev in zaveznikov Ukrajine”, zbranih v Parizu okrog francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je zvenelo domala kot evropska vojna napoved Ruski federaciji. Lahko se vprašamo, ali pri razmišljanju o pošiljanju evropskih (in posledično Natovih!) vojakov na ukrajinsko-rusko fronto, gre za blef, ki naj bi “prestrašil” Putina, ali za resen in torej blazen namen novega Napoleona v težavah z lastnimi kmeti in padanju podpore doma. Vojna proti Rusiji, kot politična rešilna bitka? K sreči konsenza, med “prijatelji in zavezniki Ukrajine” na tej točki ni bilo.

  • Pokojnine

    Letošnje zvišanje pokojnin v višini dobrih 8 odstotkov ni nekakšno darilo vlade, temveč je zapisano in določeno v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ugotavljamo lahko le, da je znesek letne uskladitve verjetno prenizek glede na dejanske podražitve, zlasti gre tu za hrano, ki se je podražila za 20 odstotkov. Upokojenci namreč ne kupujemo lokomotiv. In ko smo upokojenci lansko leto zaprosili za 3,5 odstotno izredno uskladitev pokojnin zaradi draginje (inflacije), smo naleteli na gluha ušesa.

  • TV: Zlopamtilo

    V članku z naslovom »Zlopamtilo« je poobjavljena izjava predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič o sodnikih in njihovem „izsiljevanju“, in sicer v kontekstu tega, da je gospa Klakočar Zupančič tudi nekdanja sodnica. Na nenavadne izjave predsednice DZ smo se v Slovenskem sodniškem društvu že odzvali in nanje ponovno usmerjamo: https://sodnisko-drustvo.si/obvestilo-za-javnost-4/

  • Dobiček, ne pa cena elektrike

    Podjetja, ki opravljajo gospodarsko javno službo distribucijskih operaterjev elektrike - surovine, ki predstavljajo temeljno dobrino, je temelj sodobnega načina življenja in tehnološkega razvoja, izkazujejo visoke dobičke in izplačujejo dividende. Večino dobičkov bi lahko in morali usmeriti v razvoj omrežja in nižjo ceno za uporabnike, ta pa konča v državnem proračunu, del pa pri malih delničarjih.

  • Vsi paradoksi zdravniške stavke

    Morda bi morala sedanja vlada trenutni stavkovni val vzeti kot poklon, saj imajo nekatere skupine ljudi očitno o njej mnenje, da zna čarati in lahko na hitro razreši težave, ki so se nabirale in redile več desetletij; čeprav se v javnosti pogosto ustvarja vtis, kot da so se začele šele z nastopom te vlade. Zanimivo je, da so najbolj nepopustljivi stavkajoči tisti, katerih življenje zaradi višine plače ni finančno ogroženo. Ne spomnim pa se, da bi kdaj množično stavkali npr. gradbeni delavci, ki v vseh vremenskih razmerah ob (pre) dolgem delovniku v fizično težkih in nevarnih pogojih ter pomanjkljivi zaščiti in nezadostni prehrani gradijo stanovanja, kakršnih si sami ne bodo mogli nikoli privoščiti, ker s svojo plačo komaj preživijo.

  • Intervju: Slavko Gaber

    Spoštovani!

  • Boj na drugem tiru

    V podjetju 2TDK se želimo odzvati na zapis kolumnista Mladine N’toko, ki je v reviji Mladina številka 7, z dne 16. 02. 2024, v kolumni z naslovom Boj na drugem tiru zapisal več neresničnih navedb. Med drugim je navedel, da je državno podjetje 2TDK pripravljeno vsem na očeh kršiti desetine zakonov ter da je vlada do zdaj naredila vse, da je zgladila pot ekstremnemu izkoriščanju in goljufanju delavcev s strani 2TDK.

  • Javno vprašanje ministrici za zunanje in evropske zadeve Tanji Fajon

    Spoštovani!

  • Stavka na stavko

    Nezadovoljstvo je med družbeno financiranimi dejavnostmi vse večje. Sistem oblikovanja plač z uvrščanjem posameznikov v plačilne razrede že v osnovi ni primeren. Noben vsedržavno enotno dirigiran sistem ne more upoštevati raznolikosti v zahtevnosti posameznih delovnih mest, še manj pa resnične sposobnosti in učinkovitost posameznikov. Medsebojna plačna razmerja zaposlenih bi lahko bistveno bolje urejale same organizacijske oz. delovne enote ali popolnoma samostojno ali pa skladno z medsebojno dogovorjenimi kriteriji sorodnih enot v okviru vnaprej določenega dopustnega skupnega zneska. Ta znesek se določi z upoštevanjem dejanskega izobrazbenega sestava posameznih enot in upoštevanjem poprečnih plač posameznih izobrazbenih oz. kvalifikacijskih skupin v državi. Zaradi večje težavnosti, odgovornosti ali konjunkture se lahko znesek za posamezna področja tudi nekoliko korigira. Tako izračunan znesek bi zagotavljal delovnim enotam poprečne narodnogospodarske plače. Le ta pa se naj ob preseganju zahtevane uspešnosti (povečan obseg in kvaliteta storitev, izboljšana produktivnost, ekonomičnost porabljenih sredstev in boljša izraba delovnih sredstev, znižanje proračunskih izdatkov za enoto javne storitve) stimulativno poveča, v primeru nedoseganja zahtevane uspešnosti pa ustrezno destimulativno zmanjša. Za uveljavitev predlaganega plačnega sistema je potrebno več ukrepov. Statistični zavod Slovenije tako zagotovi zbiranje in obdelavo podatkov za prikaz dejanske višine poprečnih slovenskih plač za vsako izobrazbeno skupino posebej (po uradno priznanih izkazih). To je nujno, če hočemo realno ugotoviti, kdo in za koliko odstopa od uveljavljenih plačnih proporcev in sploh voditi objektivno plačno politiko v državi. Vlada imenuje strokovno telo, ki oblikuje, sprejema in postopno izboljšuje ovrednotenje družbenih storitev in normative za ocenjevanje uspešnosti izvajalcev teh storitev. Člani teh teles naj bodo najboljši dosegljivi strokovnjaki za to področje.

  • Na vrsti je premier

    Spirit je tista javna agencija v okviru Ministrstva za gospodarstvo, ki podjetjem razdeli letno okoli 50 mio € kot subvencije za različne razvojne projekte. Minister Matjaž Han je ob neki priliki na TVS razlagal o delu Spirita in ob tem izjavil, da ve, da nekateri s pomočjo teh subvencij obogatijo, ter vzdihnil, da tako pač je. Seveda je hvale vredno, da so subvencije prišle v takšna podjetja, ki so s pomočjo subvencij dosegla hitrejši razvoj ali po Hanovo, obogatela. Toda ali tega »tako pač je« ni možno spremeniti? Ko je minister Han o tem razmišljal, je najbrž imel v mislih to, da državni proračun, ki ima primanjkljaj in je visoko zadolžen, subvencionira podjetja, ki s to pomočjo obogatijo. Seveda je zelo v redu, da država pomaga podjetjem pri njihovem hitrejšem razvoju, toda bilo bi bolj pravično do javnih sredstev, če bi Spirit sedanji denar, ki ga porabi kot subvencije, uporabil kot naložbe v ta podjetja. Tako bi si država in podjetja delila dobro in slabo kot posledico teh naložb.

  • Javno pismo

    16. 2. 2024  |  Mladina 7  |  Pisma bralcev

    Poziv proti vojni v Gazi in na Zahodnem bregu

    Sodelavke in sodelavci Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) podpiramo takojšnjo in brezpogojno vzpostavitev premirja v Gazi in na Zahodnem bregu ter nemoteno dostavo humanitarne pomoči. Zavzemamo se za spoštovanje mednarodnega prava in čimprejšnjo mednarodno mirovno konferenco kot edino sprejemljivo sredstvo za dosego takšne diplomatske in politične rešitve, ki bi ljudem v Izraelu in Palestini omogočila trajno varnost, zadnjim pa končno tudi dostojno življenje in svetlejšo prihodnost.

  • Res znova ječijo tečaji Evrope?

    Strašljivo je, ko cel kanadski parlament ploska vojnemu nacističnemu zločincu. A res strašljivo je glasovanje na OZN o obsodbi nacizma, kjer celoten kolektivni Zahod nacizma ne obsoja. Še bolj strašljivo je, kako Zahod za svoje potrebe spreminja in dojema t.i. globalni svetovni red in mednarodno pravo.

  • Ujemite Jankovića!

    Cilji sodobne gospodarske organizacije so zadovoljni poslovni partnerji, zadovoljni zaposleni, zadovoljni lastniki in dobra vključenost v družbeno okolje, kjer gospodarska organizacija deluje. Slednje pomeni finančno podpiranje razvoja lokalne infrastrukture ter kulturne, športne in navsezadnje tudi političnih strank. To ve menda že vsakdo, ki je družbeno aktiven. Zato ne razumem, zakaj organi pregona vedno znova preganjajo ljubljanskega župana Jankovića, ker zbira sredstva tudi na ta način za čim bolj živahen razvoj Ljubljane. Ali je to res greh, če nekoga spomni da , če že ali bo užival prednosti lokacije, ki jo ima Ljubljana, temu nekaj prispeva? Ali mislite, da je to njegov nov izum oziroma, da se to dogaja samo v Ljubljani?

  • Intervju: Vojko Volk

    Državni sekretar za zunanjo politiko v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk si je v intervjuju za Mladino, kjer ugotavlja, skupaj z mednarodnim sodiščem, da je Izrael na poti k zakrivanju genocida, verjetno nehote dovolil tudi nekaj nedoslednosti ali celo protislovij. O tem, da so vmes tudi naivnosti, si ne upam razmišljati. Začenši s stavkom iz podnaslova: »Dva človeka sta uničila svetovni red, Donald Trump in Vladimir Puti«. Vprašujem se, ali ni morda takšna poenostavljena, skoraj karikaturna sodba, posledica mirnega spanja razsodnika v obdobju med začetkom klavrne zahodne vojne brez mandata ZN v Afganistanu in Iraku in katastrofami v Libiji in Siriji. Morda pa tudi prej, ko se je Nato začela pospešeno širiti proti vzhodu in je prestopila meje bivše Sovjetske zveze. Marsikoga je pač prebudila le vojna v Ukrajini. Good morning! Svetovni red? Kakšen?

  • Izjava Pedagoškega inštituta ob združevanju ljubljanskih vrtcev

    Na Pedagoškem inštitutu, kjer se ukvarjamo tudi s kakovostjo vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcih, z zaskrbljenostjo spremljamo informacije o nameri reorganizacije javnih vrtcev v Mestni občini Ljubljana. Spornih se nam namreč zdi kar nekaj vidikov zagotavljanja kakovosti. Eden od kazalnikov kakovostnega vrtca je zmožnost, da se odziva na potrebe otrok, družin in zaposlenih. Ker predlog predvideva, da ravnatelj ne bo več poslovodeči organ, nas skrbi, da bi bila vrtcu (posamezni organizacijski enoti zavoda), ob poenotenju procesov delovanja v novo ustanovljenem zavodu, odvzeta moč samostojnega, hitrega in učinkovitega odzivanja na zaznane potrebe.

  • Sveče za Gazo

    Težko sprejemam in doživljam to kruto obdobje novih »vrednot«. V oltar postavljamo svobodo izražanja in zaradi nje je vse dovoljeno: žalitve, širjenje sovraštva ter laži, vojno hujskaštvo, spreminjanje sedanjosti in potvarjanje preteklosti. Naša desnica na vsak način hoče rehabilitirati domobranstvo in izdajalce – še »nacionalka« dopušča zlorabljanje trpljenja ljudi (pričevalcev) v te namene -, čeprav se sodelovanje z okupatorjem da samo razložiti in razumeti. Kar naenkrat bi radi prišli iz nacifašističnega zavezništva na »pravo strani zgodovine«, partizane kar počez označujejo za zločince - tudi narodnega heroja Franca Rozmana - za alibi pa izrabljajo povojne poboje. Zločin zmagovalcev bi radi »prekvalificirali« v genocidno dejanje, pravega genocida v Gazi pa nočejo videti. Ko nekritično podpirajo izraelske voditelje, so spet na napačni strani zgodovine, a žal niso edini. Ne pri nas, ne v EU in ne na svetu. In tolikokrat dana obljuba »nikoli več« ni uresničena.

  • V čigavem imenu je kri?

    Uvodoma naj razložim, da sem vitez krvodajalstva in sem v 45 letih prostovoljstva daroval kri 130 x (čisto kri, ne krvno plazmo!). V rajnki domovini Jugoslaviji, v kateri je za nekatere »sodobnike« bilo vse narobe, s(m)o vsi odgovorni dejavniki postavili temelje, organizacijo in izvajanje prostovoljnega krvodajalstva. Takrat so nas, predvsem mladenke in mladeniče, zastopniki Rdečega križa, takoj po zaposlitvi (MTT, TAM, Svila, Metalna, Elektrokovina, Hidromontaža, Livarna, Zlatorog, Konstruktor, Stavbar, Gradis … Iz katerih firm danes darujejo?) podučili o pomembnosti prostovoljnega krvodajalstva in nas napotili na krvodajalske akcije. Veliko mladcev pa je začelo kri darovati v času takratnega obveznega služenja vojaškega roka v JLA (Jugoslovanski ljudski armadi). V tisti »gnili jugi« smo bili sistemsko po kolektivih celo stimulirani z dela prostimi dnevi ali s praktičnimi nagradami. Takratna SBM (Splošna bolnišnica Maribor) je pod vodstvom strokovnjaka in entuziasta neizmerljivih meja prof. dr. Edvarda Glaserja razvijala in izvajala odvzeme krvi, katerim težko najdeš vzporednice v Evropi in po svetu. Tako s(m)o postali in ostali prostovoljni krvodajalci tudi v samostojni Sloveniji. Med »armado« krvodajalcev nas je veliko VITEZOV PROSTOVOLJNEGA KRVODAJALSTVA, ki smo naštete vrednote in odličnosti nadaljevali in prenašali na mlajše generacije. Prebirajoč javno pismo spoštovanega dr. Sama Zvera v 3. številki Mladine me je vsebina osupnila. Navedeni številni strokovni argumenti, dokazi in dejstva o nepravilnostih pri poslovanju javne službe Zavoda za transfuzijsko medicino so presenetljivi. Cene predelane krvi, pripravkov in storitev zavoda, v startu omogoča prostovoljno krvodajalstvo, za mešetarjenja v nadaljevanju pa nihče od nas krvodajalcev ne bi podpisal prostovoljstva in z darovanjem krvi omogočal take rabote. Enako lahko trdim za zdravljenje s krvnimi pripravki in določanje njihovih cen, saj ga in jih omogoča prostovoljno krvodajalstvo. Samozadostnost količin zbrane slovenske krvi zopet ne daje nikomur v zdravstvu, niti v kakem javnem zavodu, listnice za ribarjenje v kalnem in zaslužkarstvo.

  • Ko zdravniku 20 tisoč evrov ni dovolj

    V Mladini št. 04 je Borut Mekina, avtor članka z naslovom „Ko zdravniku 20 tisoč evrov ni dovolj“, uvodoma objavil del e-sporočila, ki ga je zdravnik iz UKC (imena pošiljatelja ni objavil iz razumljivih razlogov) poslal nekaj sto stavkajočim zdravnikom: „Stvar je čisto enostavna. Potrebno je vztrajati. Kakršno koli popuščanje, ne pride v poštev, tudi ne glede dopustov. Taktično bi morali v pogajanjih od nasprotne strani zahtevati vedno več stvari“. In v istem sporočilu nagovarja stavkajoče: „ Če ima še kdo kakšno idejo, kaj bi lahko še zahtevali, naj zapiše“.

  • Nesmiselna naložba

    Navedba v članku, da so bili vsi sodelavci oddaje Panorama ob zaposlitvi umeščeni v nenavadno visok, 45. plačni razred, ne drži popolnoma. Trije mladi novinarji, ki predstavljajo petino sodelavcev oddaje, so bili ob zaposlitvi umeščeni v ustaljeni plačni razred za začetnike, to je 33. plačni razred. Za napako se opravičujem. 

  • Pravica do višje plače

    Sodniki imajo na vsak način prenizke plače s primerljivimi kategorijami, vendar pa se ob njihovi stavki pojavlja cela vrsta odprtih vprašanj. Na nekatere od njih je opozoril N’toko v svoji kolumni, na katero se nanaša ta prispevek. Sodniki so višje plače zahtevali že enkrat prej. Takrat so obljubili, da bodo odpravili sodne zaostanke, če jim vlada poviša plače. Plače so jim bile povišane, zaostanki pa, razen statistično, niso bili odpravljeni. Dokaz temu so tudi zastaranja odmevnih kazenskih primerov. Sedaj sodniki ničesar več ne obljubljajo. Obrnili so se na ustavno sodišče, to pa je naložilo vladi, da plače sodnikov uskladi do 3. januarja. Vlada tega ni storila in sodniki so se odločili za stavko. Prvo vprašanje, ki se postavlja, je, zakaj sodniki tega niso storili že prej, npr. v času Janševih vlad. Takrat so mirno gledali, kako skupina državljanov vzklika proti krivosodju. Zakaj so leta trpeli, da je zadeva postala sistemski problem? Zakaj so mirno gledali, kako si drugi veji oblasti, ki imata dejansko moč pri odločanju o tem vprašanju, zvišujeta in usklajujeta svoje plače? Kdo so bili ti ministri za pravosodje, ki so bili v vladah zadolženi za sodstvo? So sodniki kdaj nastopili proti komu od njih? Za svojega ministra so sprejeli matematika in človeka, ki je namesto v njihovo korist deloval v korist tuje države in bil za to svoje ravnanje s strani te države tudi nagrajen s častnim naslovom. Bi to isto storili tudi zdravniki?

  • Dost je!

    V tem nerazumnem svetu je očitno vse možno. Vojne, genocidi in njihovo opravičevanje ter celo prodajanje orožja, ki se hvali, da je »prijazno do otrok in bodočih rodov«, ker ima majhen ekološki odtis. Bombe vas bodo sicer pobile, toda ne se bati, njihov ekološki odtis je teko rekoč ničen in je v skladu s strategijo zelenega prehoda. Tisti, ki bodo preživeli naše ekološko prijazne bombe in rakete, bodo živeli skoraj v raju. Tako nam obljubljajo predstavniki in piarovci orožarske industrije. Slednja abotnost je le češnja na plesnivi torti človeške neumnosti in neverjetne sprevrženosti ter zmožnosti prodajanja še tako v nebo vpijočih zlohotnosti in opravičevanja podlosti vseh vrst. Prav tako »reklamo« za svoje »ljudomile« proizvode smo namreč lahko poslušali od ene največjih proizvajalk orožja korporacije RTX (Raytheon), ki je tudi eden največjih dobaviteljev izstrelkov Izraelu. Je pa ta »reklama« v sozvočju z Izraelskimi cilji, ko bodo končno Palestinci ali pobiti ali izseljeni na Sinaj (končno rešitev za tokrat palestinsko vprašanje), bodo Izraelci Gazo zgradili na novo. Seveda veliko lepšo, kot je bila, kar sicer ne bo težko. Kajti k obnovi bodo najverjetneje pritegnili tudi tuj kapital, »joint venture«. Vsi se bomo imeli lepo, ko bodo tam namesto zdajšnjih ruševin zrasla prekrasna turistična naselja in bomo lahko noge brezskrbno namakali v toplo Sredozemsko morje, kajti »človeške živali in ščurki«bodo za vedno pregnani s svoje zemlje. V ta čudovita letovišča bodo lahko hodili na dopust vlagatelji iz Nemčije, Amerike, zakaj ne tudi Rusije, ko bo ta končno dobila vojno v Ukrajini in bo spet zavladal »mir« ter »business as usual«.

  • Spoštovana predsednica Republike Slovenije, ga. Nataša Pirc Musar!

    Že drugič se obračam na vas s prošnjo, da beguncem, ki jim ponovno grozijo deportacije na Hrvaško, pomagate, da dobijo dovoljenje za bivanje in ostanejo v Sloveniji. Ne želijo nazaj, ker so tam doživeli nasilje in ponižanje, kar je bil razlog, da so s Hrvaške pribežali k nam. Sprenevedanje ministra Boštjana Poklukarja, da ne gre za deportacijo, ampak za predajo, je bizarno. Besede ne spremenijo dejstva, da se jih hoče zahrbtno znebiti.

  • Intervju: Jonas Sonnenschein

    Spoštovani g. Ogrin!

  • Intervju: Jonas Sonnenschein

    V prvi letošnji številki Mladine smo lahko prebrali intervju z Jonasom Sonnenscheinom, v katerem je lepo predstavljena vladajoča pripoved o podnebnih spremembah. Nekaj nasprotnih argumentov je navedel že Tomaž Ogrin, obstaja pa še veliko drugih. Lahko se vprašamo, kako je mogoče, da naj bi plin, ki ga je v ozračju presenetljivo malo – 25-krat manj kot žlahtnega plina argona – ogrožal vse življenje na zemlji. Nasprotno, premajhna količina CO2 bi lahko otežila fotosintezo in ogrozila življenje. Iz zgodovine vemo, da so bila topla obdobja časi razcveta, hladna obdobja pa časi pomanjkanja. Dobro je pogledati stare zapise in seveda tudi novejša dognanja, arheologov, botanikov in zoologov, ki nam dajejo dober vpogled v davno minule čase. Tako so na arktičnem otočju Svalbard poleg drugih rastlinskih vrst odkrili tudi tri toploljubne rastline, ki rastejo tudi na ugodnih rastiščih v Alpah: arniko, alpsko mastnico in barjansko kopišnico. Tam so se naselile, ko je bilo občutno bolj toplo kot danes. Na jugu Grenlandije je pred tisoč leti uspeval ječmen, ki danes tam ne raste. Pred nekaj tisočletji je bila drevesna meja v Arktičnih predelih približno 300 km bolj severno, kar pomeni, da je bilo takrat podnebje precej bolj toplo kot danes – pa ni bilo konca sveta.

  • Vlada ne bi

    Če vlada ne bo sprožila postopkov zoper ministre in funkcionarje vlade Janeza Janše, ki so si neupravičeno izplačali neizrabljen dopust, potem bo obveljal rek Tisti, ki drži vrečo, je prav tako kriv kot tisti, ki vanjo baše. Če ne sproži postopkov, pokaže, da ne razume svoje vloge-odgovornost do državljanov in pravne države.

  • Kaj ko bi predsednica republike malo stopila na zavoro?

    V medijih odmevata intervju s predsednico republike Natašo Pirc Musar in oster odziv nanj v Gibanju Svoboda, kar vznemirja državljane, ki si želimo boljših odnosov vsaj med najpomembnejšimi nosilci oblasti.

  • Kam greš, slovenski zdravnik?

    Ko je vlada RS v preteklem letu s težkimi milijoni okrepila slovenski javni zdravstveni sistem, smo se prebivalci Slovenije s tem strinjali, saj smo pričakovali, da bodo izboljšani dohodki in pogoji dela zdravstvenih delavcev prinesli pacientom krajše čakalne dobe ter hitrejši in lažji dostop do zdravstvenih storitev. Res je, da je slovensko javno zdravstvo z več kot 40.000 zaposlenimi največji poslovni sistem v Sloveniji, veliki sistemi pa se le počasi spreminjajo. A pričakovali bi, da bi nas ob prehodu is starega v novo leto, ko običajno delamo obračune, kaj smo v preteklem letu postorili, zdravstveni upravljavci seznanili s tem, kako je bil porabljen denar davkoplačevalcev, kaj se je izboljšalo in kakšne izboljšave lahko pričakujejo v novem letu. Mnogi pacienti ob novem informacijskem sistemu še težje pridejo v zdravstveni sistem kot prej, še vedno je več kot sto tisoč prebivalcev Slovenije brez osebnega zdravnika in čakalne dobe se niso nič skrajšale.

  • Intervju: Jonas Sonnenschein

    »Ne zavedamo se, na kako ranljivem območju je Slovenija in koliko je na kocki«, pravi intervjuvanec. Ker živim več desetletij v Sloveniji, lahko trdim, da smo na varni strani Alp, glede na sosednje države pa tudi po našem položaju v Evropi in v zmernem podnebnem pasu.

  • Konec subvencioniranja fosilnih goriv

    V članku »Konec subvencioniranja fosilnih goriv« avtorja Matica Gorenca me je presenetilo, da »zakon predvideva sprejetje dolgoročne podnebne strategije… ki bo vključevala analizo stanja podnebja, določila dolgoročne cilje in ukrepe, s katerimi naj bi jih dosegli.« Do sedaj je vedno veljalo pravilo, če hočeš uveljaviti spremembe na nekem področju, da najprej ugotoviš obstoječe stanje, da to stanje analiziraš in iščeš možne ukrepe za dosego željenih ciljev. Na podlagi tega potem izdelaš podrobno strategijo, kako uveljavljati ukrepe in doseči postavljene cilje. Šele potem bi morala priti na vrsto izdelava zakona, ki bi omogočil uveljavljanje predvidenih ukrepov. Sprašujem se, ali je to res mogoče, da na Ministrstvu za okolje, ki obstaja ves čas obstoja Slovenije kot samostojne države, nima posnetka sedanjega stanja vplivov na spremembe okolja in ni napravil ustrezne analize tega stanja pred pripravo podnebnega zakona?

  • Tiktokovska psihiatrija

    Spoštovani novinarji in psihoterapevti, vi ste dobro vključeni v družbo in ji prispevate svoj delež. Brez želje biti del ustroja in ga soustvarjati ne bi mogli opravljati svojih poklicev. Možnost, da obstajajo ljudje, ki tega ne želijo, vam ne pride do zavesti. Tudi ko se s takšnimi ljudmi pogovarjate, jih očitno preslišite ali domnevate, da ste jih narobe razumeli. Zakaj bi si človek sam od sebe nadel diagnozo duševne motnje ali bolezni? Po vašem mnenju zgolj zato, ker ne zmore dohajati zahtev in pričakovanj družbe, pa v tem išče odmor ali pojasnilo za svoj neuspeh. Ljudje, ki nočejo dohajati zahtev in pričakovanj družbe, po vašem najbrž ne obstajajo.

  • Slovenija naj prizna samostojno Palestino

    S to zahtevo Glasu ljudstva ste se na predvolilnem shodu, pred slovenskim parlamentom, strinjale vse tri koalicijske stranke. Zato danes državljanke in državljani od vas zahtevamo, da to tudi storite! Pričakujemo, ga. ministrica Tanja Fajon, da boste v našem imenu v Evropskem parlamentu in v Varnostnem svetu Združenih narodov odločno obsodili genocid nad Palestinci in priznali palestinsko državo. Ne izgovarjajte se, da za to še ni pravi čas, za to je zadnji čas.

  • Odprto pismo Benjaminu Netanjahuju

    Na vsem planetu veljajo univerzalna pravila, univerzalne vrednote, ki zagotavljajo, da se ljudje počutimo dobro, da smo sprejeti, slišani, varni, enakopravni. Za vse te vrednote se leta in leta trudijo starši, vzgojitelji, učitelji, profesorji, verski in politični voditelji.

  • RTV Slovenija

    Na referendumu sem glasoval za novi zakon o RTV. Moje osebno stališče je, da bi morali novinarji posedovati avtonomijo, da lahko vestno zasledujejo vse novinarske standarde. Kljub temu pa sem o oddaji Tarča na RTV, ki je bila predvajana 21.12.2023, dobil nekaj pomislekov. Omenjena Tarča je bila snovno nerazčiščena, in sicer je šlo za vsebinsko nepovezane teme, kar je po moji presoji negativno vplivalo na nivo in kvaliteto komentarjev gostov in tudi na njihov pester izbor, saj je šlo za politične komentatorje, čeprav so bile teme večidel vsebinsko raznovrstne narave. Posledica tega je bila tudi, da so komentatorji svojo pozornost več ali manj usmerili v splošno stanje vlade in primerjave med levo in desno opcijo. V oddaji je bilo novih informacij prav tako manj od starih oziroma ponovljenih. Pa vseeno. Pohvaliti je treba novinarsko delo in profesionalno izvedene prispevke. Žal pa enakega ne morem zapisati za večino komentarjev oziroma gostov. Če začnem kar pri kronskem komentarju večera in prvemu gostu g. Goran Novkoviču. Novkovič (nekdanji direktor GZS in urednik SBC in gl. ur. Podjetne Slovenije, revije, katere doseg je, milo rečeno, omejen) je dejal, da je medijska krajina danes v slabšem stanju kot kdaj koli pred letom 2000, kar je podkrepil z argumentom, da politiki poskušajo biti karseda vplivni v medijih, ne le v Sloveniji, temveč tudi širom po svetu. Poslušalcu se ob tej bombastični izjavi porodi nekaj vprašanj: Ali kdaj politika ni želela nadzora nad mediji? Je bil referendum o RTV torej brezpredmeten? Zakaj je izpostavil leto 2000 kot slovensko – in svetovno – prelomnico? Morda zaradi porasta spletnih medijev? Kdo ve. Gledalci zagotovo nismo izvedeli, saj po tem čustveno nabitem in nepodprtem mnenju ni bil izdatneje povprašan. Takšne izjave so le oblebdele v studiu. Z omembe vredno izjavo mu je sledila ga. Tanja Gobec. Sicer gospo kot novinarko spoštujem (kot njen uspeh bi izpostavil nedavni pogovor s premierjem), a sem bil nad njenimi komentarji na Tarči razočaran. Med številnimi bi izpostavil komentar o govoricah, ki naj bi jih zasledila v povezavi z oglaševanjem ministrstev (afera resničnostni šov za vojsko). Šlo naj bi za sklep vlade (ki ga ga. Gobec, kot je sama omenila, ni našla), v katerem naj bi promocijo ministrstev omejili na 50.000 EUR. Govorice oziroma neuradne informacije so iz ust komentatorja približno umestni, čeprav na žalost nezanesljivi. Zagotovo pa postanejo neumestni, ko je ga. Gobec komentirala stanje opozicije in afere Snežič. Pri tej ni bilo potrebnih nobenih govoric ali pogrešanih sklepov - navajala je le dejstva. Pri tem pridemo do odnosa med subjektivnostjo in uravnoteženostjo.

  • Zadnje pismo

    Skupina verskih dostojanstvenikov nekaterih verskih rodov v Sloveniji se je čutila poklicana, da s skupno izjavo dvigne glas proti pobudi civilne družbe, da se končno uredi možnost zakonite evtanazije. Podpisali so jo predstavnik Islamske skupnosti v Sloveniji, Katoliške cerkve, Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi, Binkoštne cerkve in Judovske skupnosti, podpisana sta tudi predstavnika makedonske in srbske pravoslavne cerkve. Redno spremljam dogajanje v tej ljubi Sloveniji, pa nisem zasledil, da bi se ti isti ljudje pojavili na tiskovni konferenci in zahtevali prepoved samomora mladih ali vseh tistih, ki so sklenili svoje nesrečno življenje končati predčasno. Ne! Spravili so se na tisto skupino ljudi, ki jim zaradi starostne oslabelosti in neprestanih bolečin ob hudih boleznih brez upanja na ozdravitev njihov um veleva, da je dovolj, da je tako življenje nevredno poimenovanja življenje. To se nam dogaja v državi, kjer je vera po ustavi ločena od države in imamo torej neverujoči državljani pravico urejati ključne zadeve z zakoni po svoji meri. S tem skupini verujočih ni skrivljen niti las na glavi, oni tako in tako čakajo svojega Boga, da jih bo odrešil in jih vzel k sebi brez bolečin in trpljenja. Ko bi le bilo tako enostavno ...

  • Razredni boj

    Znano je, da je najlažji zaslužek pridobiti s čim večjimi subvencijami in plačevanjem čim manj davkov. Za to si prizadevajo zlasti tisti gospodarstveniki, ki mislijo, da se vse začne in konča pri njih. K uspešnemu poslovanju njihovih podjetij, po njihovem, nič ne prispeva šolstvo, zdravstvo, varnost v državi in druga družbena nadgradnja in so zato zanje nebodigatreba. Zanje so moteči tudi njihovi zaposleni, ker si želijo čim večjo varnost zaposlitve, čim boljše pogoje dela in korekten obračun opravljenega dela.

  • Kdo izsiljuje? Kdo služi?

    V članku »Kdo izsiljuje? Kdo služi?«, ki je bil objavljen dne 15.12.2023, se Blažu Miklavčiču očita, da je javno priznal, da je moral iz Slovenskih železnic oditi, ker je kršil zakon o javnih naročilih. Nato se GH Holdingu očita, da mu je junija letos »avtomatsko« pripadel še posel »revitalizacije UKC«, da GH holding zahteva četrti aneks k pogodbi o energetski obnovi, ki bi »sinhroniziral posla« energetske obnove in revitalizacije, ter da naj bi s takim argumentom nujne sinhronizacije poslov padel argument, da je revitalizacija ponovitev energetske obnove. Za konec se očita tudi, da se plačilo za dodatna dela bistveno razlikuje od tržnih cen.

  • Po podnebnem vrhu v Dubaju

    Podnebni vrh Združenih narodov COP28 v Dubaju se je po podaljšanju in nočnih pogajanjih končal s sprejetjem sporazuma, ki prvič v zgodovini podnebnih konferenc poziva k najbolj nujnemu: prehodu stran od fosilnih goriv. Za to je bilo potrebnih kar 28 let in 28 podnebnih konferenc, a ob tem se je treba zavedati, da gre tudi tokrat zgolj za nezavezujoč poziv na deklarativni ravni, ki je še vedno daleč od tega, kar bi bilo potrebno za reševanje podnebne krize.

  • Konec Evrope

    Ali ste opazili, da nam vsak dan poročajo, koliko žrtev je padlo v Gazi, pa v Ukrajini, pa v ... Ste? Se vas je dotaknila ta morija, ubijanje moških med seboj, največja žrtev pa so ženske in otroci? Ste morda za trenutek, res samo trenutek, pomislili, kaj bi storili, ko bi morali poslati na prvo frontno črto svojega fanta, partnerja, moža, otroka? Vse vojne bi se v trenutku končale.

  • Poezija kot sredstvo upora

    Spoštovani, v Mladini z dne 27. 11. 2023 na str. 11 v članku Luke Volka Poezija kot sredstvo upora s podnaslovom Študenti ljubljanske Filozofske fakultete so protestno brali palestinsko poezijo citirate sporočilo študentke Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL), ki EU in vodstvu FF očita strahopetnost, čeprav je branje poezije potekalo na FF z dovoljenjem taistega vodstva, ki bi se lahko do dogodka opredelilo negativno ali pa bi ga ignoriralo.

  • Diverzifikacija virov energije s figo v žepu

    Širitev deleža obnovljivih virov energije v Sloveniji se odvija s figo v žepu. Ne moremo sicer zanikati, da je določena stopnja truda že vložena v širitev izkoriščanja vetrne in sončne energije, toda ta je le minimalna in še daleč od svojega potenciala. Podpora izkoriščanju potenciala celotnega nabora obnovljivih virov energije je v prvi prestavi in bojim se, da dlje kot do druge prestave ne bo prišla. Zakaj? Podpora drugemu bloku jedrske elektrarne je tretjo prestavo dosegla že pred leti in pripravlja se na prestavitev v četrto, ki bo odvzela vso pozornost drugim energetskim opcijam.

  • Konec Evrope

    Polona Jamnik je v prejšnji številki Mladine nazorno prikazala zmešnjavo v evropski politiki do zelo aktualnih problemov v svetu, v veliki meri kot posledico posnemanja politike ZDA. Zelo moti to, poleg drugega, da so vladajoči politiki evropskih držav preslišali Generalnega sekretarja ZN, ko je ob nasilju Hamasa opozoril, da je to nasilje potrebno obravnavati v kontekstu obravnavanja Palestincev s strani izraelske vlade. Torej tu ne gre samo za pravico Izraela do samoobrambe.

  • Res, Predsednica?

    Dragi Matevž, to pismo ni namenjeno tebi, saj nisi bil ravno razpoložen za dialog, ampak ga ponujam kot svoj zaključek najinega dopisovanja, ki si ga imenoval ”nadmudrivanje”, z neprijetno konotacijo južnjaškega jezika in južnjaške mentalitete, ki naj bi bila moja.

  • Konec Evrope

    Hipokrizija EU z našo državo vred. Rusofilija in antisemitizem. Živimo v norem svetu, kjer ljudem, ki se zavzemamo za mir in pravično sožitje vseh prebivalcev Planeta, lažno pripišejo vse negativno, kar jim pade na pamet. Ko se zavzemamo za prekinitev ukrajinsko ruske vojne, ali bolje, rusko ameriške vojne, kar naenkrat podpiramo Putina, čeprav smo obsodili njegovo »vojaško operacijo«. Ko se zavzemamo proti sankcijam za ruske umetnike, športnike in civilno prebivalstvo, postanemo Rusofili.

  • Zaušnica Brodnjaku in NLB

    Spoštovana novinarka Monika Weiss.

  • Res, predsednica?

    Zadnjih 5 številk Mladine spremljamo “nadmudrivanje” cenjenih Svetlane Slapšak in Matevža Krivica. Prva literarna zgodovinarka in antropologinja, drugi pravnik in ustavni sodnik v prvi sestavi. Moram priznati, da nimam nobene izobrazbe obeh, niti kilometrine v času sestavljanja samostojne Slovenije, pa verjetno tudi inteligence, ker preprosto ne razumem, okoli česa se “nadmudrivata”.

  • Res, predsednica?

    Svetlana Slapšak pa bi »nadmudrivanje« še kar nadaljevala. Prav – ko bo pojasnila, kako naj »manj pametni« razumemo tole njeno »pametno« misel: »Nadalje verjame« /namreč Krivic/, »da imajo neumni ljudje enake pravice (kar je sicer samoumevno …)« kot pametni. Da, res mislim tako – le to mi iz gornjega sprenevedavega izmikanja ni jasno, kaj si o tem misli Svetlana Slapšak: ali imajo tudi »neumni ljudje« pravico razširjati svoje ideje (kar da je sicer samoumevno, kot pravi sama) – ali da kljub temu pametni smejo »materialne manifestacije te svobode« neumnih kar uničiti, če jim niso všeč? Da o stopnji kulturnosti delitve pravic na pravice pametnih (naprednih) in pravice neumnih (nazadnjaških) niti ne govorimo. 

  • Veleizdaja

    V uvodniku pod naslovom Veleizdaja (Mladina 10.11.23) očitate Nemcem, da se bodo “verjetno že čez leto izgovarjali, da “niso vedeli”. Kot “niso vedeli” med drugo svetovno vojno, In kot “niso vedeli”, da z navezavo na poceni ruski plin ustvarjajo Putina in mu dajejo moč. Tudi za napad na Ukrajino. Putin je bil nedemokrat že pred napadom na Ukrajino.” Zelo rad bi poznal logiko očitka (!) o navezavi na poceni ruski plin?

  • Ustavimo vojno

    Iz dneva v dan, iz ure v uro beremo in poslušamo statistiko žrtev v izraelsko-palestinskem spopadu. Najprej skupno število pobitih, potem pa še število pobitih otrok, včasih pa samo število otrok. To je mučno, pa ne zaradi toliko pobitih ljudi, ampak zato, ker ni res, ker to niso resnične žrtve vojne. To je politična propaganda – ena stran poudarja pobite Izraelce, druga pa pobite Palestince. Mrliči niso žrtve, mrličem je vseeno. Umrli so malo prej, kot bi sicer in to je z njihove strani vsa tragedija. Resnične žrtve so tisti, ki preživijo. Žrtve vojn ali terorističnih napadov so vdove, otroci brez staršev, otroci brez otroštva, invalidi, tisti, ki ostanejo brez doma, brez bodočnosti, o kakršni so sanjali, brez življenja, kakršnega so živeli. Žrtve so begunci, razseljeni, osiromašeni. A je to kako življenje, če si obsojen živeti od humanitarne pomoči?

  • Res, predsednica?

    Fiat iustitia, pereat mundus (Naj se zgodi pravica, pa čeprav svet propade)? Na začetku razprave, ki ji Matevž zdaj pravi »nadmudrivanje«, se mi je zdelo, da je prav to ključ za njegovo stališče. Zdaj je jasno, da govorimo o nečem povsem drugem, o banalnosti politične drže, ki gotovo nima nobene zveze s Kantovo interpretacijo poznosrednjeveške maksime: govori vladar, ne sodnik. Zaradi tako očitne banalnosti bi to moral biti moj zadnji odgovor. Matevžu sem kot izkušenemu pravniku zastavila preprosto vprašanje. Njegov odgovor je bil šibak, brezpredmetno je bilo nadaljevati z drugimi primeri kot so grafitarske vojne, pisanje in risanje po plakatih in podobno, kjer bi bil po Matevžu krivec pač tisti drugi, ki reagira. Ne, pravica za Matevža zagotovo ni problem, zanima ga predvsem svet. Zanj je glavni problem neka skupina, ki ji pripadam skupaj z večino avtorjev in bralcev Mladine (?) in ki pritiska nanj, osamljenega pravičnika in »levičarja«, kot se je večkrat predstavil. Naj verjame, kdor more. Ta skupina, vsa ošabna, v svojem napuhu »pametna« z izrazito negativno konotacijo, zatira in uničuje pravico manj pametnih, neumnih in zlobnih do svobodne in enakopravne uporabe svobode izražanja. In še posebej zavrača to, da se na materialne manifestacije te svobode nihče ne sme odzvati s posegi ali uničenjem, dokler jih narava ne izbriše. Moj odgovor na to nebulozno razlago je bil, da bi rada živela v družbi, kjer bi javno mnenje negovalo jasne kriterije javnega nastopanja in izločalo tiste, ki jih ne dosegajo. Na to mi je Matevž odgovoril, da je to „naša“ pravica (tistih zlobnih pametnih), in mi posredno pripisal nič manj kot stalinizem. Tako on razume javno mnenje. Nadalje verjame, da je svet pač takšen, kakršen je, da imajo neumni ljudje enake pravice (kar je sicer samoumevno, že samo izražanje takšnega stališča bi bilo po sebi neumno), in vse globlje pada v banalnost. Najbrž potem drži tudi, da imajo neumni ljudje pravico uničevati svet in da med njih ne gre posegati z opismenjevanjem, dvigom kulture, javnim nastopanjem in kritiko. Ali pa da ima pretiravanje s propagando, recimo proliferjev, samo po sebi nasprotne učinke: z drugimi besedami, pustite jih besniti in noreti, tako ali tako jih bo to uničilo ... čez stoletje ali dve! Po tej logiki ženske še vedno ne bi imele volilnih pravic, suženjstvo bi bilo še vedno zakonito, fizično kaznovanje in smrtna kazen bi bili globalni. Ali pa bi v domišljijskem primeru Matevž bil med tistimi, ki so obsodili Sokrata oziroma tistimi, ki so to odobravali. Ker Sokrat je verjel, da lahko iz vsakega izvabi boljše, bolj logično, uporabnejše razmišljanje, da bi vsi postali pametnejši. Sovražni ekskluzivist, nočna mora vsakega levičarja!

  • Pravica do spomina

    Tvorci transparenta (foto na str. 49) so verjetno pozabili(?) na komunizem, ki bi si zaslužil mesto zgoraj zraven fašizma in nacizma. Slabo vest bi imel, če vam tega ne bi povedal. 

  • Ustavimo vojno

    V člankih v Mladini – in povsod drugje – se spet na veliko piše o Palestinskem vprašanju. To je nesmisel. Ni Palestinskega vprašanja. Je izraelsko.

  • Zdravnica in političarka v eni osebi

    Oddaj z novinarjem Možino že dolgo ne gledam. Zaradi njegovega pristranskega, nestrokovnega vodenja, zaradi laži in natolcevanj, ki jih dodaja in tudi izvablja iz sogovornikov, vse s ciljem blatenja političnih nasprotnikov ter njihovih prednikov. In še mnogo drugih, tudi iz lastne hiše. Ne gledam ga zaradi (nekaterih) s posebnim namenom izbranih gostov, med katere gotovo spada tudi zdravnica Tina Bregant.

  • Jedrska ideologija

    Kakšno mnenje naj ima povprečen državljan Slovenije o najbolj optimalnem, okoljsko sprejemljivem energetskem scenariju za prihodnost Slovenije, ko vestno spremlja osrednje medije, da bi se poučil o področju, sliši pa predvsem: Slovenija je jedrska država; Če hočemo imeli električno energijo, je NEK2 edina opcija; Energetsko neodvisnost in energetsko varnost nam lahko prinese le NEK2; Poglejte vso škodo, ki jo okolju prinašajo fosilna goriva in obnovljivi viri energije, jedrska energija pa je zeleni, brezogljični vir energije, itd?

  • Res, predsednica?

    Če bi šlo v tej izmenjavi mnenj samo za »nadmudrivanje« med Svetlano Slapšak in menoj, bi ga bilo že dovolj in preveč. Toda zadnjič sem ne le njej, ampak tudi njenim somišljenikom (ki jih je med bralci Mladine, domnevam, mnogo več kot mojih), zastavil za to polemiko bistveno vprašanje, na katero pa je »odgovorila« le z očitnim izmikanjem bistvu vprašanja: ali etična vrednota »svoboda misliti drugače« zanjo (»in žal še za mnoge druge«, tako sem takrat napisal) zdaj ni več vrednota?

  • Upor prekletih

    Bila je to sijajna analiza Marcela Štefančiča o odnosu med koloni in koloniziranci (Mladina z dne 27. okt.) Ob branju tega članka so se mi sprožile asociacije na doživljanje italijanske okupacije dela slovenskega ozemlja med drugo svetovno vojno, ki sem jo zaradi svoje starosti (skoraj 90 let) pač doživel v polni otroški zavesti. Italijani so se po dveh letih in skoraj pol umaknili, pri čemer jih je naša partizanska vojska mirno spustila domov. Po vseh njihovih zločinih: Streljanju talcev v gramozni jami, požigu premnogih vasi na Dolenjskem in Notranjskem in izgonih domačinov iz teh vasi v koncentracijska taborišča po Italiji, zlasti na otok Rab, kjer so umirali, med njimi mnogi otroci, od izčrpanosti in lakote.

  • Intervju: Dušan Mes

    V intervjuju v 44. številki Mladine je Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic na novinarjevo iztočnico, da so naše železnice v primerjavi z Avstrijo, Italijo ali Nemčijo ostale tam nekje v času po drugi svetovni vojni, izjavil: “Te primerjave niso poštene, ko pogledate Italijo, navadno vidite progo Milano – Rim, ne vidite pa proge Vicenza – kamorkoli.” In še: “Če želiš iz Vicenze v Rim, imaš podobne težave, kot če pri nas želiš iz Novega mesta v Novo Gorico.” Mar res? Izjava me je presenetila. Leta 2022 poleti sem namreč izkoristila ponudbo Trenitalia za tridnevno karto za vse regionalne in regionalne hitre vlake. Za prenočišče za ta tridnevni izlet po Venetu sem zaradi dobre frekvence vlakov do sosednjih krajev (Verona na zahod ter Padova & Venezia Mestre & Venezia Santa Lucia na vzhod) izbrala ravno Vicenzo.

  • Res, predsednica?

    Odgovor Matevžu Krivicu Dragi Matevž.

  • Odprto pismo županu občine Nazarje!

    Bilo je še v naši nekdanji skupni domovini, ko je moja pokojna mama podedovala parcelo, ki danes nosi številko 1005/49 KO 936 Prihova. Ker je želela, da se vrnem domov iz Škofje Loke in Ljubljane, kjer sem služil svoj kruh, mi je to parcelo podarila. Povem naj, da je bila ta parcela last starega ata Ivana, ki jo je dobil v letu 1929, ko je jugoslovanski kralj Aleksander izvedel agrarno reformo tako, da je vzel zemljo samostanom in farovžem. Po mojem mnenju je imel mnogo več pameti, kot »osamosvojitvena vlada«, ki je RKC »vrnila« tudi zemljišča in gozdove, ki niso nikoli bili njihova last. Ne zamerim jim, kajti verjetno so bili prepričani, da bodo zato prispeli v nebesa. Preliminarno sem opravil preizkus zazidljivosti in hitro ugotovil, da ima v okolici svoja domovanja veliko tedanjih veljakov, ki so preprečevali, da bi tam lahko kdo postavil svoj bodoči dom. Tudi poskus spremembe namembnosti parcel v »demokraciji« je propadel. Prišli so novi veljaki in novi interesi in zopet nisem uspel biti »spet Nazarčan«! Kar nekaj nas je bilo, ki smo želeli tam graditi, sam vem najmanj za štiri ali pet. Že po naših prizadevanjih pa so na parcelah » za Kloštrom«, kot smo rekli nekoč, dobile status zazidljivosti in bile pozidane druge parcele, ki so bile integralni del kmetij v bližini. ( n.pr. 958/7, 955/6, 985/3 in/2, 1005/5, 998/1 in /2, 999/4 vse v KO 936 Prihova, da ne naštevam vseh). Naše ne, pač nimamo pravih imen in priimkov.

  • Pobuda za ustanovitev mednarodnega sodišča za vojne zločine and otroki

    Konec prejšnjega stoletja je kazalo, da bo 21. stoletje zaživelo kot stoletje humanosti. Danes, po dveh desetletjih nam grozi, da bo naše stoletje postalo stoletje najhujšega barbarstva doslej, predvsem v odnosu do otrok.

  • Javno pismo

    27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Pisma bralcev

    Izjava za javnost o izjavi predsednika vlade dr. Roberta Goloba glede neusklajevanja denarnih socialnih prejemkov

    Na seji Državnega zbora dne 16. 10. 2023 je predsednik vlade dr. Robert Golob odgovarjal na poslansko vprašanje poslanca Levice o razlogih za odločitev vlade, da pri pripravi zakona o izvrševanju proračuna kot varčevalni ukrep uvede neusklajevanje socialnih transferjev. Njegov odgovor je bil izjemno skrb zbujajoč in je nakazal velik obrat politike vlade glede spopadanja z revščino. Spornih je nekaj trditev. Najprej bomo navedli tiste, ki se pojavljajo v zadnjih desetletjih pri vseh dosedanjih vladah, pa jih predsednik sedanje vlade doslej še ni javno izrekel, zato smo menili, da je njegova politika drugačna – bolj razumevajoča do revščine in revnih ljudi. Izrazil je prepričanje, da se ljudem, ki prejemajo denarne socialne prejemke, ne izplača delati, saj raje posedajo doma in nič ne delajo. Gre za demagogijo, ki nima popolnoma nič opraviti z realnostjo. Višina denarne pomoči za eno osebo znaša 465,34 €. Za osebe, ki so delovno aktivne, je znesek sicer višji. Dejstvo je, da osnovna denarna socialna pomoč ne zadošča ne za kritje kratkoročnih ne dolgoročnih minimalnih življenjskih stroškov! Ljudje, ki jo prejemajo, ne morejo brezskrbno sedeti na kavču, ker morajo iskati načine in vire, kako preživeti. Več kot polovica zneska gre namreč za položnice, pozimi je ta znesek še višji, zato ljudem za osnovne potrebe ne ostane veliko. Podatki o revščini v Sloveniji kažejo, da je posebej ogroženo preživetje starih ljudi, pa tudi samskih oseb ali enostarševskih družin. Zato je govor o tem, da se ljudem ne splača delati, ker imamo pri nas tako bogate denarne socialne prejemke, zavajanje.

  • Res, predsednica?

    Draga Svetlana Slapšak! 

  • Kdo je nasilen?

    Na moje vprašanje, ali levičarji s svojo načelno podporo svobodi izražanja tistih, ki mislijo drugače kot mi, sploh mislimo resno ali ne, je Mladina s člankom Luke Volka odgovorila, da s tem ne mislimo čisto zares. V pozivih k ukinitvi dovoljenosti splava iščemo besedno nasilje nad ženskami, kar naj bi opravičevalo naše samovoljne »protiposege« v svobodo izražanja idej, s katerimi se ne strinjamo – čeprav je v članku priznano, da je voditeljica zadnjega Pohoda za življenje »danes pri svojem izrekanju precej previdnejša« (beri: da zdaj ne označuje žensk, ki splavijo, za morilke). Da pa je tako rekla pred tremi leti v nekem intervjuju (čeprav niti to ni bilo čisto tako) – in zato ji lahko isto očitamo tudi danes? Če so »oni« postali previdnejši (da bi izražanje njihovih idej ostalo v zakonsko dovoljenih okvirih), ali ne bi morali biti previdnejši tudi »mi«? In ostajati pri svojem nasprotovanju za nas nesprejemljivim idejam tudi mi v dovoljenih okvirih?

  • Javna molitev rožnega venca

    Pred kratkim je zavod Katoliška mladina na Kongresnem trgu v Ljubljani organiziral prvo javno molitev rožnega venca. Organizator je dejal, da je javna molitev močnejša od zasebne, na dogodek pa je posebej povabil mlade moške in fante. Na dogodku so molili tudi za mir po svetu.

  • Res, predsednica?

    Dragi Matevž Krivic.

  • Res, predsednica?

    Še pomnite, tovariši? Voltaire: »Ne strinjam se s tem, kar praviš, toda do smrti bom branil tvojo pravico, da to poveš«. Rosa Luxemburg: »Svoboda je svoboda tistih, ki mislijo drugače«. »Še pomnite, tovariši?« je bil naslov radijske oddaje, ki je, ko smo bili še mladi, obujala spomine na NOB (seveda le tiste lepe, takrat dovoljene). Danes sem te besede potegnil iz naftalina, da bi nazorske tovariše iz današnje Mladine vprašal, ali pomnijo, kako smo se pred kakšnimi 40 in več leti prav pod vodstvom takratne Mladine borili tudi za spoštovanje gornjih dveh znamenitih izrekov.

  • »Edini kriterij sta denar in zaslužkarstvo«

    Spoštovani, novinar Mladine se je obrnil na PR službo Univerze v Ljubljani s prošnjo, da bi mu posredovali odgovore »na temo financiranja NOO« ter uvajanja izbirnih predmetov. V ustnem pogovoru je omenil, da piše prispevek o projektu ULTRA. V dobri veri, da želi pojasnila, smo na vprašanja izčrpno odgovorili, vključno na vprašanje, ki ga je novinar zastavil v zvezi s pisanjem dr. Marka Pavliha o alternativnih pristopih, ki jih bo vnesel v poučevanje pri enem od naših izbirnih predmetov. Prav zaradi tega za nas neprimernega zapisa v Sobotni prilogi Dela smo na Univerzi v Ljubljani nemudoma začeli s pripravo gradiv za zunanje sodelavce, vključno s pogoji znanstvenosti v poučevanju. Nesporazum smo vzeli resno, obenem pa tudi kot spodbudo, da na univerzi dodatno krepimo odpornost na psevdoznanstvene pristope v visokošolskem prostoru.

  • Neskončna vojna

    Avtorjevo poimenovanje prispevka Neskončna vojna v zvezi z vojnim dogajanjem v Ukrajini, objavljenim v Mladini št. 39, 29.9. 2023, je upravičeno toliko bolj, ker je Zahod, pri čemer ima posebno vlogo EU, obšel možnost, da bi namesto pošiljk novega in novega orožja na fronto, enako - če ne celo bolj intenzivno, vztrajno - in glede na realnost obstoječih ciljev - iskal rešitve po vseh razpoložljivih diplomatskih poteh za pogajalsko mizo (v zadnjem letu ni bila sklicana niti enkrat!) in s tem prispeval h koncu obupne morije, ki smo ji priča.

  • Discipliniranje narodne manjšine

    V prispevku Discipliniranje narodne manjšine, ki je bil v reviji Mladina in na spletni strani www. mladina.si objavljen 25. 8. 2023, so bili navedeni enostranski pavšalni pogledi in napačna dejstva ter informacije o predlogih zakonodajnih sprememb za otroke iz težavnih socialnih okolij, ki jih je v državni zbor vložila skupina 11 županj in županov iz jugovzhodne Slovenije in Posavja.

  • Vetrnice na Pohorju

    Pred nekaj meseci so se v medijih pojavile prve omembe zamisli o postavitvi 56 velikih vetrnic na Pohorju, zadnje čase pa se utrjuje vtis, da to ni zgolj zamisel, temveč resen projekt. Pri tem gre za ogromen, zelo brutalen poseg v prostor in naravno okolje, zato bi morali biti zgroženi nad tem, da ne poteka nobena prava javna razprava, pač pa skušajo projekt realizirati po tihem, brez večjega pompa, pa tudi brez upoštevanja okoliškega prebivalstva in gospodarstva.

  • Popravek

    V Mladini št. 38 sem v vprašanju v intervjuju z županom Kanala ob Soči Miho Steglom dejala, da bi moral zakon o izenačitvi izpustov iz naprav za sežig in sosežig namesto civilne družbe napisati pristojen minister Uroš Brežan. Za področje sežiga in sosežiga je dejansko pristojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi minister Bojan Kumer. Za napako se opravičujem. 

  • Na Vzhodu nič novega

    »Evropa sklada mašo zadušnico« je bil podnaslov zgodnje kolumne Vlada Miheljaka. Navedeno zelo drži, saj Evropa res nič ne naredi za svojo samostojnost in postaja slab vzor tudi za druge kontinente. Še huje je. Tudi po letu 2014 še ni ugotovila, kakšna je razlika med narodnostno in državno mejo, še manj pa kaj in kako zaščititi narodnostno manjšino pred postopki zatiranja večinskega dela prebivalstva za unifikacijo države.

  • Neskončna vojna

    Spoštovani, berem časopise, gledam TV in vidim vojno v Ukrajini, kjer se borijo Rusi in Ukrajinci. Jaz to vidim malo drugače. Borita se namreč Rusija in ZDA, trpi pa Ukrajina. Vsi, ki so o tem govorili in pisali, so se vrteli v krogu, kakor mačka okoli vrele kaše.

  • Kako naprej?

    Spoštovani, novinarji nekaterih medijskih hiš se še vedno postavljajo v bran tistim, ki so s svojimi nespametnimi potezami povzročili (ali bistveno pripomogli k večji katastrofi) besnenje narastlih voda v Zgornji Savinjski dolini. Bil sem priča, ko je eden od novinarskih kolegov direktorici Termale Laško postavil vprašanje, s kakšno pravico terjajo pomoč države, ko pa so gradili na poplavno spornem področju in niti niso imeli vseh potrebnih soglasij. Takrat sem malo začudeno spremljal ta pogovor. Danes vem, da je imel prav. Odgovor je bil skrajno aroganten, češ, da Termala občini in državi bistveno več doprinese v različnih oblikah, kot pa pričakuje v obliki pomoči ob poplavah. Podobno je razmišljanje zgornje savinjskih županov in prizadetih lastnikov kapitala. Danes terjajo od države odškodnino za svojo neumno početje. V industrijsko poslovni coni Ljubno – Loka »so terjali« povečan nasip in ga niso dobili (od države), le zakaj bi ga?

  • Kje bomo rezali?

    Po nasilju nad žensko v domu starejših in nad bolnikom v bolnici se je začela razprava o nasilju med nami. Toda nasilje nad naravo, s tem pa tudi z nasiljem nad vse živo, je najbolj nevarna grožnja na našem planetu. Že pred desetletji je bilo nasilje med ljudmi znano po novicah iz Amerike, kjer je orožje v prosti prodaji, kar naj bi bila dediščina še iz časov, ko so priseljenci iz evropskih dežel z orožjem preganjali in morili domorodna plemena, da so tako osvajali ozemlja za svoje potrebe. To nasilje med ljudmi je kasneje preraslo v kapitalizem, nato pa dozorelo v neoliberalizem, ki sedaj že obvladuje vse države na svetu.

  • Odcepitev in priključitev Primorske

    Spoštovani.

  • Po osemdesetih letih bi bil čas …

    Spoštovani.

  • Beletrina, Petrol in Knaufinsulation, najaktivnejši državljani

    Spoštovani,

  • Neskončna vojna

    Naravnim ujmam se ne da izogniti. Vojni v Ukrajini, ki je rezultat človeških napak pa bi se lahko, vendar si je ne znamo ali nočemo. Žalosti me, pa tudi vedno bolj jezi, premajhno prizadevanje za končanje te vojne. Za sedaj obstajajo le dobronamerne pobude za začasno prenehanje spopadov in začetek mirovnih pogajanj, ki pa nimajo možnosti za uspeh. Namreč, dokler ena ali druga stran računa na možnost izboljšanja svoje vojaške pozicije, dokler ni vsaj okvirno opredeljena končna rešitev konflikta in če pobudnik nima ustrezne moči, da prisili sprte strani za določeno rešitev, ni realno pričakovati posebne uspešnosti od teh pobud. Niti Ukrajina, ki v skladu z mednarodnim pravom upravičeno zahteva umik agresorske vojske z vseh zasedenih območij, niti Rusija, ki trdi, da ima pravico vojaško zaščititi človekove pravice ruskega prebivalstva v Ukrajini in preprečiti intenzivno vojaško organiziranje sosede proti njeni državi, se ne bosta odrekli svojim ciljem, ker jih pretežno podpirajo tudi njihovi državljani in so zanje pripravljeni veliko žrtvovati. Ker tudi zaveznice neomajno podpirajo vojskujoči državi, je najverjetnejša dolgotrajnejša vojna, ki je še najbolj v interesu ZDA zaradi želene družbeno ekonomske slabitve Rusije (pa tudi EU), utrditve Natovega zavezništva, ki olajšuje ohranjanje vodilne vloge ZDA pri uveljavljanju njenih interesov v svetu, zaradi krepitve vojaške industrije ter zaradi izboljšanja konkurenčnosti dražjih ameriških energentov. Verjetno pa tudi evropska gospodarska in politična elita računa, da bi po porazu Rusije, njeni ekonomski oslabitvi in želenih političnih spremembah lahko tudi ona uveljavljala svoje ekonomske interese v prostrani in surovinsko bogati Rusiji.

  • Kdaj, če ne zdaj?

    Mladina je v 34. številki objavila članek z naslovom »Kdaj, če ne zdaj?«, v katerem avtorica Monika Weiss pregledno obravnava ta čas zelo aktualno zadevo, to so visoki dobički, ki jih letos v svojih poslovnih knjigah izkazujejo banke. Ta izjemen pojav si zasluži pozornost tudi spričo tega, ker je večina našega bančnega sistema v tuji lasti, ta pa je to lastnino pretežno pridobila na način, s katerim je bila naša družba v nemajhni meri oškodovana. Tudi zato ponujam bralcu še en pogled na to, od kod bankam nenadoma tako visoki dobički, pa ne zgolj pri nas, saj je podobno v vsej EU. Ker je zadeva vse prej kot preprosta, jo bom poskušal pojasniti s pomočjo nekaj relevantnih podatkov, ki veljajo za slovenske banke oziroma največjo med njimi, to je NLB.

  • Popravek

    Pozne nočne ure in utrujeni prsti so pomešali črke v podnapisu fotografije, objavljene ob članku o Rajmondu Debevcu. Poleg Debevca je na fotografiji njegov dolgoletni trener Lojze Mikolič in ne, kot se nam je zapisalo, Lojze Mikulić. Kdo ve, morda pa je nekje od zadaj sredi noči na vrata potrkal duh pokojnega Branka Mikulića, predzadnjega predsednika vlade rajnke socialistične Jugoslavije. Rajmond Debevec je v času njegovega poveljevanja sicer že tekmoval na olimpijskih igrah in drugih mednarodnih tekmovanjih. In žel uspehe.

  • Vaja iz odgovornosti

    V kolumni v številki 35 dr. Bogomir Kovač sprašuje, zakaj se ne izdajo državne obveznice, s katerimi bi se financirala obnova po poplavah. Sam se za izdajo zavzema zaradi tega, ker je potencialno veliko domačega varčevanja, ki bi se iz depozitov lahko preusmerile v obveznice in zaradi tega, ker bi bila oblast prisiljena k transparentnosti. Oba argumenta seveda stojita. Je pa vseeno potrebno pri sestavljanju virov financiranja za tako velik projekt, kot je obnova po poplavah imeti pred sabo širšo sliko. In ta je, da je treba za financiranje obnove dobiti tudi več nepovratnih sredstev EU. Pri tem merim na analogijo z Italijo, ki je po potresih 2016 in 2017 uspela dobiti dodatna nepovratna sredstva iz kohezije. In pot do dodatnih nepovratnih sredstev je samo skozi to, da se prej usmerijo posojilna sredstva, ki so na voljo, to je pa 2,7 milijarde EUR, ki so na voljo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Od EU ne gre pričakovati, da bi za Slovenijo odkrivali kaj novega, ponudili so tisto, kar že imajo pravila Solidarnostnega sklada EU (EUSF) in na voljo so posojilna sredstva MOO, ki se v celi EU porabljajo manj, kot je bilo načrtovano. In tu je zelo gospodinjska logika: Draga Slovenija, vzemi tisto, kar imamo, če bo pa tega premalo, se bomo pa takrat pogovarjali… Od EU imamo trenutno zagotovilo, da bo letos v Slovenijo prišlo 100 milijonov in naslednje leto do 300 milijonov EUR prav tako nepovratnih EUSF sredstev. 400 milijonov EUR bo Slovenija dobila od EUSF, če se izkaže, da bo neposredne in posredne škode za 6,8 milijarde EUR, EUSF namreč financira obnovo do nekje 5,5% vse škode. Od tu naprej pa lahko vadimo, kako dobiti druga sredstva. Kolikor lahko spremljamo, je Vlada RS v kalkulacijo vključila domače vire, ki gredo v solidarnostni sklad, zavarovalnine in ko se seštejejo domači viri, še vedno manjka več kot 3 milijarde EUR. To si bo treba izposoditi in sedaj je razmislek naslednji: ali se to izposodi od EU, ki ima 2,7 milijarde EUR na voljo za Slovenijo ali pa se to naredi z izdajo obveznic in se jih proda domačim varčevalcem. In vedenje, da če se porabi 2,7 milijarde EUR posojilnih sredstev (predvsem vir Evropske investicijske banke), se bo lahko v nadaljevanju apliciralo na dodatna nepovratna kohezijska sredstva (tako kot je Italiji uspelo leta 2017 ob sanaciji potresov, so dobili še 1,6 milijarde EUR nepovratnih sredstev), če pa tega ne storimo, se lahko obrišemo za dodatna kohezijska sredstva in lahko uporabimo samo tisto, kar je ostalo iz prejšnje finančne perspektive. V tem kontekstu pa razmislek kaže, da je bolje jemati posojila EIB. Če je to vstopnica za dodatna nepovratna sredstva. Zdaj pa pozor: od 375 milijard EUR posojilne vreče od MOO, ki je pri EIB, do sedaj uporabljenih 47 milijard. Če to napotuje , da je cena kredita EIB primerljiva s tržno ponudbo, skratka, da cena ni kaj posebej ugodna, imamo dve možnosti, da se pogajamo z EIB in EU hkrati in sicer za 2,7 milijarde EUR in dodatno nepovratno kohezijsko milijardo (in se pri zadnjem sklicuje na prakso do Italije v letu 2017). Ker, če se dobi 2,7 milijarde po ceni, ki je podobna tržni in zraven še ena milijarda, smo v bistvu dobili 3,7 milijarde po nižji ceni. Če tega ni mogoče izpogajati, se suho ugotovi EU nima dobrega odgovora za obnovo ekonomij članic po naravnih nesrečah in se gre v izdajo obveznic.

  • Kar navadite se na gnečo

    Izjave nekaterih, da bo širjenje avtocestnega obroča Ljubljana in razširitev povezave do Vrhnike in Domžal povečala pretočnost prometa, so zavajanje.

  • Mizoginija in kultura brisanja

    Mladinin kolumnist Vlado Miheljak je v odgovoru Barbari Rajgelj, Mojci Dobnikar in meni oziroma »zagovornicam emancipatornega potenciala in subverzivnega naboja avtonomne aktivistke T.G«, kot nas je družno etiketiral, »skuhal« pravcati bosanski lonec. Bosanci_ke in Hercegovci_ke to jed uporabljajo tudi kot prispodobo, ko želijo povedati, da je nekaj mešanica različnih sestavin oziroma da gre za kompleksno zadevo ali pojav. V. Miheljak nam, žal, ne razkrije recepta, na podlagi katerega je sestavil svoj bosanski lonec. A na podlagi prebranega se mi zdi, da recepta pravzaprav sploh nima in da je v lonec, brez razmisleka, nametal vse sestavine, ki so se v tistem trenutku znašle v njegovi kuhinji. Za seboj pa je pustil razdejanje, kakršnega za seboj pusti moj desetletni sin, ko eksperimentira v kuhinji. Seveda, kot razumevajoča starša, ki razumeta, da otrok brez kaosa ne more razvijati ustvarjalnosti, razdejanje v kuhinji pospraviva soprog ali jaz, ali pa kar oba skupaj.

  • Mizoginija in kultura brisanja

    Vlado Miheljak je v odzivu na moje pismo zgrešil poanto in s tem potrdil, da ne razume, za kaj pri mizoginiji gre. Prav nič me ne »moti kritika … osebe, ki vstopa na spolzki teren nepooblaščenega prevzemanja vlog itd.«, nasprotno, takšno kritiko imam za nujno. Prav tako nisem apologetka T. Gaber, kot je zapisal, nasprotno, v veliki meri se strinjam z njegovo kritiko njenih ravnanj. Vendar obstaja kritika in obstajata etiketiranje in posmehovanje. In ko etiketiranje in posmehovanje očitno ali v podtonu merita na njen spol, imamo opraviti z mizoginijo.

  • Diskriminacija na maturi

    Julija smo poročali, da je »komisija za splošno maturo Državnega izpitnega centra (RIC)« po oceni zagovornika načela enakosti ravnala diskriminatorno, ko naj bi dijakinji s potrjenimi težavami pri branju – med drugim naj bi trpela zaradi skotopičnega sindroma, ki ga uradna medicina resda ne priznava – onemogočila rabo pripomočka za lažje branje pri pisanju mature. Ob tem so nas iz izpitnega centra opozorili, da RIC ne odloča o prilagoditvah za kandidate s posebnimi potrebami na maturi, niti nihče drug, ki bi ga RIC lahko pooblastil. Člane Državne komisije, s katero sodeluje RIC pri pripravi in izvedbi splošne mature na šolah, po zakonu o maturi imenuje pristojni minister za šolstvo in ne RIC. O prilagoditvah za posamezne kandidate s posebnimi potrebami odloča izključno Državna komisija, ki mora pri odločitvah upoštevati področno zakonodajo. Za nejasnosti v objavljenem članku se RIC-u opravičujemo. 

  • Mizoginija in kultura brisanja

    Ob neproduktivni polemiki z Barbaro Rajgelj, Jasminko Dedić in Mojco Dobnikar se je spet potrdilo, da v tabuje nikakor ni priporočljivo drezati. Pred časom sem doživljal orkestriran napad, ko sem kritično ocenil nekakšen iniciacijski nastop predstavnice in predstavnika takrat nove stranke Vesna v Studiu City (13. 12. 2021). Zapomnili smo si ju po poudarjanju nadideološkosti stranke in sploh problematike okolja ter še zlasti, da na trikrat ponovljeno vprašanje, ali pride v poštev tudi sodelovanje z desnico in Janševo SDS, nista odgovorila. Torej, s politiko, ki javno minimalizira ali kar zanika podnebne spremembe; ki je prav v času omenjenega nastopa izvajala brutalno prakso urejanja problema beguncev; ki je, ne nazadnje, realizirala peklenski načrt za največjo poosamosvojitveno sramoto – izbris dela prebivalstva iz registra. Ker sem nakazal, da je nadideološki spoprijem z okoljsko problematiko iluzija in zavajanje, da tega spoprijema ne gre ločevati od boja za človekove pravice, pravice manjšin, da je navsezadnje tudi ekologija imanentno razredno vprašanje, se je vsulo name, češ da neupravičeno in nekorektno sesuvam »naše«. Khm, naše? Podobno se je vsulo, ko sem napisal, da je kandidatka Levice na lanskih županskih volitvah za MO Ljubljana Nataša Sukič vstopila v kampanjo popolnoma nepripravljena, oborožena zgolj s splošnimi floskulami, in nastopala z opazno nerazčiščenimi razmejitvami med ingerencami države in lokalne skupnosti.

  • Zahodni zgledi

    Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) vas na podlagi 26. in 27. člena Zakona o medijih prosi za objavo prikaza nasprotnih dejstev, vezanega na članek z naslovom »Zahodni zgledi«, ki ste ga v Mladini objavili dne 18. 8. 2023. V pričujočem prispevku sta objavljena dva poudarka, ki po našem mnenju terjata dodatno pojasnilo.

  • Javno pismo

    18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Pisma bralcev

    Proti zviševanju dobičkov na račun poplav, za dodatno obdavčitev dobičkov bank!

    Sindikalne centrale izražamo veliko priznanje civilni zaščiti, gasilkam in gasilcem, vojski, policiji, reševalcem, humanitarnim in drugim nevladnim organizacijam ter vsem ključnim delom javnega sektorja, ki so s svojim delovanjem pripomogli k takojšnjemu odzivu in reševanju ljudi, živali in premoženja.

  • Intervju: Peter Frankopan

    V 32. številki Mladine smo lahko prebrali več zanimivih prispevkov, ki neposredno ali posredno zadevajo katastrofo zaradi enormne količine padavin nad Slovenijo. Najbolj tehten se zdi intervju s krajinsko arhitektko Darjo Matjašec, ki načenja kar nekaj po krivici zanemarjenih tem. Upajmo, da ga bodo brali in razumeli tudi odločevalci.

  • Mizoginija in kultura brisanja

    V. Miheljak je 4. 8. 2023 v Mladini napisal, da ga je B. Rajgelj v zvezi z zapisom o Tini Gaber označila za mizoginega in da naj se mu kaj takega doslej še ne bi zgodilo. Mogoče je pozabil, mogoče pred leti ni razumel namiga, mogoče pa (seveda povsem upravičeno) razlikuje med namigom in oznako ...

  • Dan potem

    Že od nekdaj so govorili, da ob nesreči spoznaš ljudi. V letošnjem letu, ko smo doživljali vremenske ujme, kakršnih ne pomnimo, se je ta stara resnica dokazovala po vsej naši državi in tudi širše. Naši prostovoljni gasilci so to dokazovali že ob silovitih požarih na Krasu, letos pa še ob neurjih s strelami, nalivi in točo, ki so uničevali polja, sadovnjake in vinograde, viharji so odkrivali strehe in lomili drevje, z divjanjem naraslih vodotokov, ki so odnašali mostove, rušili hiše in druge objekte ter poplavljali naselja. Pri svojem strokovnem in požrtvovalnem delu so naši prostovoljni gasilci upravičeno umeščeni na sam vrh takih organizacij v svetovnem merilu.

  • Opravičilo

    V zadnji, 31. številki Mladine, sem dr. Dušana Pluta, geografa in med drugim zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete, nehote označila za geologa, kar seveda ni. Za napako se dr. Plutu in bralcem opravičujem. 

  • Zdravniki ali rablji

    Naše zdravstvo je odlično, primerljivo ali boljše od zdravstva v razvitih evropskih deželah. Problem, ki se vleče že dolgo in ki je vse bolj pereč, je (ne) dostopnost do zdravstvenih storitev. Problem, ki zadeva deset ali stotisoče državljanov Slovenije. Nedostopnost do ustrezne oskrbe lahko po mnenju vidnih članov zdravništva povzroča celo smrti bolnikov.

  • Spremeniti pogled

    Ja, spoštovani Repovž, bo potrebno spremeniti pogled. Kot naročnik Mladine redno z veseljem preberem vaše uvodnike, ki so pronicljivi in se večinoma strinjam z vašim razmišljanjem (z razliko od Pamfletov, ki jih že leta ne berem). Ta vaš zadnji uvodnik je pa po mojem mnenju malo, če ne precej, mimo. Da ne bom opisal še drugih vaših trditev ali ugotovitev, bom pokomentiral samo naslednji del: »Slovenija je bila stoletja in tisočletja del drugih držav, nekakšna večna kolonija, vojne so nas predajale zdaj v roke enih, nato drugih, vedno znova so si ti drugi za te boje vzeli ljudi tudi s tega območja, pa tudi vse drugo, kar jim je prišlo prav. Od tu so stoletja vozili v nemške in italijanske dežele sužnje (dejanske in sodobnejše), obeh spolov, kar je bolj naprednega nastalo v Sloveniji, pa so večinoma zgradili kolonizatorji – za svoje potrebe, za potrebe obvladovanja tega območja svoje države (ker to smo bili, del neke druge države).«

  • Vlado Miheljak: Mizoginija in kultura brisanja

    Dovolj imam starejših intelektualcev, ki si jemljejo pravico, da mlajše kolegice učijo, kaj je mizoginija in seksizem. Že 30 let poslušam in gledam naše politike, profesorje, intelektualce, umetnike, novinarje in dežurne komentatorje, kako nas podučujejo, nam razlagajo in dopovedujejo, da nečesa ne razumemo ali pa nismo zmožne razumeti. Gre pa za najbolj razširjeno obliko moške mizoginije,

  • Enakost

    Uvodnik urednika Mladine in razkritja novinarjev Boruta Mekine in Luke Volka so dejansko alarmantna.

  • Popravek

    V prejšnji številki Mladine sem v tekstu z naslovom Več ko imaš, višji so popusti zapisal, da ima 10 odstotkov prebivalcev v Sloveniji v lasti kar 60 odstotkov vrednosti nepremičnin. Geodetska uprava sicer zaradi zakonske blokade ocenjevanja vrednosti nepremičnin v zadnjih letih teh podatkov ne more izračunati, a glede na njihove podatke pred letom 2020 ima 10 odstotkov prebivalcev Slovenije v lasti 34 odstotkov nepremičnin. 60 odstotkov nepremičnin pa ima v lasti 30 odstotkov najbogatejših.

  • Kultura smrti? Kultura življenja?

    Ugledni fizik Boltzman je nekoč izjavil, da ga ni lepšega kot je teorija! Vendar je tudi res, da morajo to teorijo potem potrditi eksperimenti, pa naj jih izvedejo kjerkoli na Zemlji. Tako je slavno Einsteinovo posebno teorijo relativnosti potrdil šele poskus s pospeševalnikom elektronov.

  • Intervju: Alojz Ihan

    Alojz Ihan s svojimi komentarji že dolgo spremlja nastajanje Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Je eden redkih zdravnikov, ki v javno razpravo o tem posega prvoosebno, s stališči in argumenti, pogosto drugačnimi od stališča Zdravniške zbornice Slovenije in drugih zdravniških združenj, katerih član je. V intervjuju (Mladina, 14. 7.) je podal nekaj ocen v zvezi z ZPPKŽ, na katere bi se rad odzval. Nekatera druga bom prihranil za drugo priložnost.

  • Svoboda sovražnega govora 

    Spoštovani.

  • Kako se cvremo

    Neurja z viharji in točo, ki so po naši državi divjala v juliju, so po prvih ocenah povzročila škodo na okoli 10. 000 hektarjih poljščin, sadovnjakov in vinogradov, v gozdovih pa so povzročila vsaj 500. 000 kubičnih metrov škode zaradi vetrolomov. O ogromnih škodah na hišah, gospodarskih poslopjih, šolah in na drugih objektih še ni podatkov. Ob tem nas je še posebno presenetila odločitev vlade, ko je ob takih razmerah sprejela načrt razvojnih programov za investicije v oboroževanje za obdobje od leta 2023 do leta 2026 v višini več kot milijarde evrov.

  • Intervju: Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo

    Po novem imamo v Sloveniji tri ministrstva, ki ustvarjajo hude napetosti v prostoru in med prebivalstvom. Napadalca na prebivalce, okolje, naravo in prostor sta dva: ministrstvo mag. Bojana Kumra in infrastrukturno ministrstvo mag. Alenke Bratušek. Obramba pa naj bi bilo ministrstvo za naravne vire in prostor Uroša Brežana. Naj bi. Žal, izvoljena politika kot po dogovoru vedno izbere najšibkejšo obrambo.

  • Čas bedakov

    Že dolgo z nejevero opažam, kakšnih negativnih odzivov so vsakokrat deležne kakršnekoli pobude za večjo zaščito okolja, živali in posledično vseh nas, čudi pa me, da se v časih, ko vedno bolj s strahom pogledujemo v nebo, to samo še stopnjuje. V mislih imam kmečki punt, užaljenost veterinarske stroke, prizadetost raznih gospodarskih združenj in naravnost sovražno nastrojenost desnih političnih strank. Še bolj pa me čudi delovanje raznih ministrstev, agencij, uprav in kar je še tega, prav oni naj bi namreč okolje varovali, pa se mi vse bolj zdi, da bi najraje iz narave odvzeli kar naravo samo, saj nam je tako ali tako samo v breme, ker ovira razvoj, zmanjšuje gospodarsko konkurenčnost, nagaja kmetom in lastnikom kapitala …

  • Ujetniki lanskega snega

    Grega Repovž je v uvodniku med drugim spregovoril o prometnih zagatah v Sloveniji. Pri tem je omenil možnost oživitve železniške proge med Vrhniko in Ljubljano, „za katero danes le malokdo ve“. Bo kar držalo, a držalo bo tudi, da danes marsikdo malo ve o sesipanju lepega dela slovenskih tirnih poti v Sloveniji pred desetletji. Podreti progo med Vrhniko in Ljubljano pa pomeni uničiti primestno povezavo, ki bi vsekakor razbremenila potniški in tovorni promet, ki se zdaj ves odvija po avtocesti in vzporedni neplačljivi cesti. Ampak to je bila le mala napaka naših preteklih brihtnežev.

  • Uredniška praksa v interesu javnosti?

    V oddaji Arena 26.6.2023 je bilo izrečenih več neresnic. Izrekel jih je sicer Janez Janša, katerega laži spremljam že desetletja in me ne presenečajo več. Večji problem vidim v tem, da na njih pristaja in jih dopušča uredništvo Televizije Slovenija. Moderator pogovora Igor Pirkovič je s svojim vodenjem oddaje dokazal, da ne pozna dejstev in kontekstov, ki bi ga profesionalno kvalificirali za tovrstne pogovore. S svojo držo se je odrekel novinarskim standardom, ki jih javnost pričakuje od javnega servisa. Namesto njih je na široko odprl vrata politični propagandi z vsemi njenimi manipulacijami.

  • Ženske so lažnivke?

    Vsebina članka, objavljenega dne 23. 06. 2023, v spletnem mediju Mladina.si, prof. dr. Bojanu Zalarju, generalnemu direktorju Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani in sodnemu izvedencu klinične psihologije, neutemeljeno očita, da naj bi ženske na splošno označeval za lažnivke. Ti očitki so neresnični, grozljivi in insinuirani za dosego senzacionalističnega učinka in za namerno diskreditacijo prof. dr. Bojana Zalarja kot sodnega izvedenca in kot generalnega direktorja UPK Ljubljana.

  • 500 dni (politike priprtih vrat)

    Po petsto dnevih ruske vojaške intervencije v Ukrajini potekajo spopadi tako kot se je v tem času razvijal politični in vojaški pristop do ukrajinsko-ruskega spora. Vojaška dogajanja se spreminjajo tako kot politična, katastrofalna so pa mirovna, ki jih ni.

  • Čas bedakov

    Janko Lorenci je, žal, eden bolj redkih, ki je ob sedanjih javnih zahtevah po izgradnji dodatnih voznih pasov na obstoječih avtocestah, opozoril: »Če narediš kaj, kar ti kratkoročno ne godi, dolgoročno pa koristi, se odrekaš s preudarkom.

  • Čas bedakov

    Ob branju kolumne Janka Lorencija v Mladini (št. 28, 14. 7. 2023) se mi je dvignila obrv ob naslednji pasaži »Odrečeš se nuklearki in raje sistematično varčuješ z energijo. Varčevanje je zahtevnejše, od tod toliko nukleark.« Sem ta tekst še isti dan komentirala na Twitterju. Nimam namena polemizirati z avtorjem Mladinine kolumne, ker nima samo on takega pogleda na reševanje energetskih vprašanj. Mislim, da je treba tole »dajmo raje varčevati« mantro, pogledati drugače.

  • Uredništvo

    14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Pisma bralcev

    Filmar svetovnega formata

    V članku o filmskem ustvarjalcu Janu Vrhovniku smo po nesrečnem spletu okoliščin naredili napako. Zlata nagrada Young Directors Award, ki jo je Jan Vrhovnik konec junija prejel v Cannesu, seveda ni bila podeljena v okviru canskega filmskega festivala, temveč v okviru spremljevalnega dogodka najpomembnejšega oglaševalskega festivala Cannes Lions. Nagrade Young Directors Award podeljuje organizacija komercialnih filmskih producentov CFP-E (Commercial Film Producers of Europe). Vsako leto podelijo več srebrnih in zlatih nagrad in s slednjimi so letos nagradili 25 mladih ustvarjalcev, med drugim tudi Jana Vrhovnika. Za napako se tako Janu Vrhovniku kot tudi vsem drugim prizadetim iskreno opravičujemo.

  • »Kršiteljem želimo stopiti na prste«

    Pri pripravi intervjuja z Danom Juvanom, državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, smo napačno zapisali, da so tako sindikalisti kot delodajalci v Ekonomsko-socialnem svetu trdili, da je bil pri pogajanjih o spremembah zakona o delovnem razmerju kršen socialni dialog. To so v resnici trdili zgolj delodajalci, medtem ko so sindikalisti pogajanja ocenili za zaključena. 

  • Dve Sloveniji, dve proslavi

    Župan Vrhnike g. Daniel Cukjati v svojem uvodniku Našega časopisa govori o tem, kako razdvojena je slovenska družba in očita veteranskim društvom, da razdvajajo, ker se niso udeležila proslave ob dnevu osamosvojitve v Športnem parku na Vrhniki. Pri tem pa ne pove, da je društvom poslal vabilo, v katerem je zapisal, da scenarij »žal ne predvideva sodelovanja praporščakov, ker bo prireditev potekala na odru.« S tem se je odrekel veteranskim društvom in tradiciji vseh dosedanjih proslav, saj so mu društva sporočila, da se brez praporščakov ne morejo udeležiti proslave. Organizacija je bila zaupana zasebnemu zavodu Iskreni.

  • Sodišče ameriški vladi omejilo komunikacijo z družbenimi mediji

    Kot zdravnik, raziskovalec in specialist javnega zdravja ter bivši uslužbenec NIJZ sem se vedno zoperstavljal merilom, ki so od mene zahtevali odločitve, ki so bile v nasprotju z mojim strokovnim prepričanjem in vestjo. Za posledice sem tudi odgovarjal in v času covida 19, zato tudi izgubil zaposlitev na NIJZ. Še vedno menim, da so NIJZ, MZ in Vlada naredil ogromno napak pri spopadu z epidemijo covida- 19, ki jih in jih bomo vsi drago plačevali ; posebej če ne bomo opravili strokovne in politične analize učinkovitosti vseh covid ukrepov, posebej učinkovitosti tega cepljenja. Iskanje teh odgovorov se mora tudi v Sloveniji pričeti, čeprav le zato, da naše otroke z zgledom naučimo, da je resnica pomembna.

  • Ujetniki lanskega snega

    Uvodnik o Drami in njenem kostanju je odprl pogled na neko družbeno dramo: namesto velikopoteznosti krpanje provizorijev s provizoriji. Pred leti je ta postopek doživela Opera (z estetsko katastrofo in znanimi „tehničnimi težavami“ ostudnega prizidka). In zdaj Drama. V zadnjem obdobju habsburške monarhije, ko je Ljubljana štela osmino današnjega prebivalstva, so za ljubljanske Nemce zgradili majhno, a udobno gledališče. To, za glavno mesto Dravske banovine, ki je leta 1936 štelo 80.000 prebivalcev, kar skromno gledališče je pozneje postalo prestolnično Slovensko narodno gledališče Drama. Zdavnaj bi bilo treba zgraditi novo, prostornejše gledališče z moderno odrsko tehnologijo, staro Dramo pa dostojno obnoviti in uporabiti za primerno dejavnost manjšega gledališča, za to pa ne bi bilo treba posekati kostanja. Za tako velikopotezno rešitev so se kar po vrsti zapravljale priložnosti. Naj navedem samo dve novejši: iz porušenega Kolizeja je nastala nepremičnina za privatni pohlep; enako se je zgodilo s Šumijem čez cesto.

  • Loredan mora stran!

    V iniciativi Glas ljudstva in Inštitutu 8. marec smo javno pozvali ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana k odstopu, istočasno pa predsednika vlade, naj ga odpokliče. Po napovedi stranke SDS, da bo vložila pobudo za njegovo interpelacijo, v iniciativi Glas ljudstva menimo, da se moramo opredeliti do vprašanja, ali smo se s tem znašli na strani opozicije, ki smo jo pred enim letom pomagali spraviti z oblasti.

  • Ženske so lažnivke?

    V skladu z 42. členom Zakona o medijih vas prosimo za objavo odgovora na prispevek Ženske so lažnivke? avtorja Petra Petrovčiča, ki je bil objavljen v Mladini 23. junija 2023. Odgovor se nanaša na del, v katerem avtor izpostavlja raziskavo o izvedenskih mnenjih psihološke stroke dr. Igorja Areha.

  • Veliko odkritje

    V 26. številki Mladine je bilo objavljeno pismo bralca gospoda Antona Rupnika, ki omenja bogato raziskovalno delo prof. dr. Egona Pelikana. S svojim delom je dr. Pelikan brez dvoma ključno pripomogel k današnjemu poznavanju in razumevanju umetnosti Toneta Kralja. Z njim muzej redno sodeluje, pri nastajanju razstave Kruha in iger, Slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945 pa smo se z njim večkrat tudi posvetovali. Razstava temelji na vseh dosedanjih raziskavah Kraljeve umetnosti, med njimi pomembnih prispevkih dr. Egona Pelikana, dr. Igorja Kranjca (ki je poleg strokovnega svetovanja prispeval tudi predgovor k razstavnemu katalogu), dr. Verene Koršič Zorn, dr. Milčka Komelja in drugih. Z dosedanjim raziskovalnim delom omenjenih strokovnjakov je umetnikov opus sistematično raziskan in tudi umeščen v zgodovino likovne umetnosti tega okolja.

  • Zlata teleta v davčni politiki

    Zaradi zahtevnosti, pomembnega vpliva na družbene in ekonomske razmere in močno razhajajočih mnenj je odločitev vlade, da nekoliko odloži izvedbo davčne reforme, umestna. Ker pa je naš davčni sistem resnično potreben prenove, je koristno, da se s širšo javno in strokovno razpravo, z razčiščevanjem dilem ter z iskanjem optimalnih rešitev čim prej prične. Jasno je potrebno opredeliti osnovne cilje, ki jih želimo doseči, oblikovati realno dosegljive možnosti, omejiti populizem ter zlasti vpliv raznih zmotnih prepričanj tako imenovanih ˝zlatih telet˝. Najprej kaže opozoriti na močno uveljavljeno mnenje, da davčne obremenitve plač povečujejo stroške poslovanja in zmanjšujejo konkurenčnost gospodarstva, zaradi česar je potrebno zmanjšati davčne obremenitve z zmanjšanjem izdatkov za skupne družbene storitve. Te naj bi bolj racionalno zagotavljalo konkurenčno tržišče kot potratna država. Praksa ne potrjuje koristnosti takšne usmeritve. Države z uveljavljanjem te politike (začetnika sta M. Thatcher in R. Reagan=) niso izboljševale, ampak praviloma poslabševale svojo razvojno uspešnost. Severno evropske države so navkljub visokemu deležu družbenih izdatkov tudi ekonomsko zelo uspešne. Koristnost države potrjuje tudi izjemno uspešen razvoj Singapurja, Kitajske in nekaterih drugih držav z aktivnejšim državnim intervencionizmom.

  • Veliko odkritje

    Vsekakor si slikar Tone Kralj zasluži tako razstave (Kruha in iger) v Muzeju novejše in sodobne zgodovine kot širše predstavitve dela njegovega slikarskega ustvarjanja. Pravim: dela. Kajti o istem slikarju imamo na Slovenskem že nekaj let obsežno znanstveno monografijo zgodovinarja dr. Egona Pelikana (Tone Kralj in prostor meje, Cankarjeva založba 2016). Nova monografija, ki je dopolnila prvo, je izšla tudi v angleščini pri založbi Peter Lang v Oxfordu leta 2022 z naslovom Hitler and Mussolini in Churches. Prav tako je izšla monografija istega avtorja v italijanskem jeziku pri Istituto regionale per la storia della Resistenza e dell’Età contemporanea v Trstu. Pravkar je izšla tudi razširjena izdaja v nemškem jeziku pri Celovški Mohorjevi družbi.

  • Veliko odkritje

    V poletnih dneh leta 1960 sem kot študent sodeloval v terenski ekipi Goriškega muzeja na zgornjem Vipavskem. Delovna naloga nas je pripeljala tudi na Predmejo nad Ajdovščino, kjer sem prvič izvedel za zločin italijanske vojske nad družino Bizjak v začetku leta 1943. Dogodek me je pretresel in ga še vedno živim z njim tudi z mislijo, kako malo je ohranjen v širšem zgodovinskem spominu današnjih dni ne le kot okrutno dejanje vojne, marveč tudi kot opomin, da se kaj takega ne bi več primerilo v življenju posameznika in družbe. Obujanje spomina na Bizjakove s Predmeje mi je sedaj znova spodbudila objava članka o odkritju slikarskega dela Toneta Kralja z naslovom Panem et circenses (Mladina, 23.6. 2023/ 25). Angelska gora 1942 pa ni bila še doslej objavljana v elitnih katalogih Kraljevih del.

  • Evropska dobrodošlica sedmim voditeljem afriških držav

    V petek, 16. junija 2023, so predstavniki sedmih afriških držav obiskali Ukrajino in dan pozneje Rusko federacijo, da bi pri predsednikih obeh držav posredovali za mir. Delegacija je s številčnostjo uglednih predstavnikov pokazala, kako negativni so učinki ukrajinske vojne na države tretjega sveta, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane in gnojil, višjih cen in rasti zadolževanja. Na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pa ni naredila vtisa, njihove prošnje je brezpogojno zavrnil.

  • Široko zaprte oči Evrope?

    Z referendumom so se vsi prebivalci Ukrajine z veliko večino leta 1990 odločili za samostojno pot. Veliko Rusov iz Ukrajine, je tedaj glasovalo za samostojnost Ukrajine saj je bil referendum za samostojnost prepričljiv tudi na Krimu.

  • Slovenija gre naprej!

    Slovenska diplomacija je v bitki za nestalno članico Varnostnega sveta OZN premagala Belorusijo s 153 : 38, kar je bilo ravno pred Dnevom Primoža Trubarja. Vsa čast in slava njemu in še vsem kulturnim in borbenim ljudem, ki so se v naslednjih petih stoletjih borili za človekove pravice na vseh področjih, da smo »stali in obstali« s svojo kulturo, ki je bila tudi osnova za obstoj in razvoj naše samostojne države vse do članice Varnostnega sveta. Ob tem uspehu se moramo zavedati, da se boj za obstoj in razvoj samostojne države Slovenije nikoli ne konča.

  • Politikantski ustavni sodniki

    Da na ustavnem sodišču zdaj uradno pojasnjujejo, da sodnika Jaklič in Šorli nista izvedla bojkota odločanja, s katerim je Jaklič (ob »načelni« podpori Zobca) grozil, ampak da sta bila »opravičeno odsotna«, se mi zdi razumljivo in razumno. Tudi to, da utemeljenosti takih »opravičil« ne preverjajo. Ob sedanji zaostrenosti položaja znotraj ustavnega sodišča to razumem kot razumen poskus umiritve, ki naj omogoči nadaljevanje kolikor toliko normalnega delovanja tega izjemno pomembnega organa.

  • Možinova TVS kot »sadež spoznanja«

    Alenka Puhar se verjetno dobro zaveda vtisa, ki je nastal iz njenega pogovora z Vido Petrovčič v oddaji TVS Intervju (2.4.2023). Njena navedba, povedana v širšem kontekstu sodnega procesa iz leta 1941 proti prof. Borisu Furlanu, o tem da je njegov sin, moj oče Aljoša Furlan ovajal svojega očeta, napotuje na ugotovitev, da je sin posredno sodeloval pri smrtni obsodbi svojega očeta. To je res huda, predvsem pa krivična obtožba. S pojasnilom sem popravila njeno napako in nepošten, zavajajoč vtis. Kaj naredi en sam manjkajoči podatek! Nihče, tudi sama nisem imela razloga misliti, da se njena navedba nanaša na čas po obsodbi. V svoji pripovedi je dve zgodbi s časovnim razmakom štirih let združila v eno in s tem storila krivico.

  • Borci za življenje

    V 22. št. Mladine se gospod Gregor Hrovatin iz Maribora odziva na moj članek v pismih bralcev, napisan ob Pohodu za življenje v Mariboru. Očita mi, da se kot moški moram „umakniti iz razprav o blaženju in reševanju nosečniških težav“. Celo ginekologinjam daje prednost pred ginekologi, najbrž nevedoč, kakšna kapaciteta je bil primarij ginekologije dr. Vasilij Cerar.

  • Ustavite deportacije prosilcev za azil na Hrvaško

    Ker na proteste aktivistov Ambasade Rog in na moja poziva predsedniku vlade g. dr. Robertu Golobu in predsednici republike ga. Nataši Pirc Musar, da preprečita deportacije na Hrvaško, ni bilo nobenega odziva in ker nimamo nobene informacije o tem, kaj je za begunce storila predsednica državnega zbora ga. Urška Klakočar Zupančič, ki se je s protestniki sestala pred parlamentom in prosilcem za azil obljubila svojo pomoč, svoj tretji poziv naslavljam na celotno vladno koalicijo.

  • Ob dogodkih nasilja v Psihiatrični bolnišnici Polje

    Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo medijske objave pričevanj preživelcev in prič nasilja v Psihiatrični bolnici Polje. Preživelim nasilja izrekamo sočustvovanje in trdno podporo.

  • Za Ruparjevimi upokojenci še študenti?

    V prispevku z zgornjim naslovom smo napačno zapisali, da je bivši predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Žiga Schmidt lastnik podjetja Margento, ki razvija sisteme za potrebe koriščenja študentskih bonov. Schmidt ni lastnik, pač pa je direktor podjetja. Ob čemer takisto velja dodati, da je podjetje z ministrstvom sklenilo pogodbo leta 2009, se pravi še preden je Scmidt postal predsednik ŠOS ali direktor Margente. Za napako se opravičujemo. 

  • Sever in jug se budita, drami se vzhod in zahod

    Kmalu bo pol stoletja od takrat, ko so mi pri planinskem krožku v Pivki prvič dali v roke vojaški kompas, mi pokazali smeri neba in njihova imena. V naslednjih letih sem znanje utrjeval s pomočjo vojaških zemljevidov in orientacijskih pohodov po gozdovih in travnikih Nanosa, Javornikov in Snežnika. In tako sem se za naslednjih nekaj desetletij naučil, kako poiskati sever, jug, vzhod in zahod, če ti kompas, severnica, mobilni telefon, ali sonce pokažejo eno od smeri neba.

  • Borci za življenje

    Spoštovani g. Zidar!

  • Borci za življenje

    Bolj kot nasprotniki nekih osebnih drž glede prekinitve življenja nošenčka, smo borci za življenje, borci za premislek o človeku, ki se je morda nepričakovano in neželjeno pojavil. Da ne bomo potem gledali shode - kot v tujini - prizadetih mater z napisi: „I regred my abortion!“

  • Možinov TVS kot »sadež spoznanja«

    Glej no, kaj skriva naslovnica z mogočnim prašičem! Na 16. strani Bernard Nežmah piše o spominskem obeležju, ki bi ga zaslužil profesor dr. Boris Furlan, na 4. strani pa Špela Furlan, da se je njen oče Aljoša Furlan znašel na sramotilnem stebru! Oba (vsaj delno) zaradi mene, ker sem poskrbela za knjigo Skozi gosto noč, torej za dopisovanje med Borisom Furlanom in njegovo hčerko Stašo, ki je izšla januarja letos pri Beletrini. Prestopek pa sem menda zagrešila še s pomočjo Vide Petrovčič, ki je imela aprila intervju z mano na TV Slovenija (ali »Možinovi TV«), eno ali dve vprašanji pa sta bili povezani s Furlani. In ker na TV niso bili za popravljanje, nas je dala v časopise!

  • Koritniki

    V tiskani in spletni reviji Mladina je bil 19. maja 2023 objavljen članek avtorja Boruta Mekina z naslovom Koritniki. Ker članek vsebuje zavajajoče informacije, ki mečejo slabo luč na družbo SDH in sistem korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, podajamo spodnje pojasnilo. Ob tem ne želimo komentirati siceršnjega nespoštljivega konteksta za SDH in vse menedžerje družb s kapitalsko naložbo države.

  • Uredništvo

    19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Pisma bralcev

    Popravek

    V 19. številki Mladine je v rubriki TV avtorica Stanka Prodnik navajala izjave Janeza Rebca kot predsednika družbe Perutnine Ptuj. A Janez Rebec z družbo Perutnina Ptuj nima nič, je namreč predsednik uprave Pivka perutninarstvo, pa direktor Delamarisa, pa predsednik uprave skupine Pivka – Delamaris in predsednik ZKŽP pri Gospodarski zbornici Slovenije. Za napako se gospodu Rebcu in bralcem opravičujemo. Napako gospe Prodnik pripisujemo dejstvu, da ne loči kure od jajca, kako bi torej Pivko od Ptuja. 

  • Nedopustna »rešitev«

    Članek z gornjim naslovom, izpod peresa novinarke Monike Weiss, nedvomno pritegne vsakega elektrotehnika, kamor prištevam tudi sebe. Članek je napisan strokovno pravilno, korektno, profesionalno. V pravem pomenu besede.

  • Možinova TVS kot »sadež spoznanja«

    V oddaji TVS Intervju 2. aprila letos sta novinarka Vida Petrovčič in njena gostja, publicistka Alenka Puhar, predstavili knjigo o dopisovanju med prof. dr. Borisom Furlanom in njegovo hčerko Stašo Furlan Seaton. Gre za nadvse tragično zgodbo velikega slovenskega intelektualca, pravnega filozofa, svetovljana in antifašista, mojega deda, ki se v povojnem partijskem režimu ni bil pripravljen odreči pravici do komuniciranja s tujino, zaradi česar je bil leta 1947 v Nagodetovem procesu obsojen na smrt.

  • Slediti denarju

    Politične stranke niso podjetja, a financiranje in njihovo obnašanje ni daleč temu, zato je potreben premislek, kako naprej, da bodo stranke in politični sistem organizirani v javnem interesu, ne v interesu političnih podjetij. Ne pozabimo, da politične stranke predstavljajo minorno število občanov.

  • »Družba je krenila daleč na desno.«

    Odzivamo se na prevod intervjuja z izraelskim zgodovinarjem, Tomom Segevom, z naslovom »Družba je krenila daleč na desno«, ki je bil v Mladini objavljen 28. aprila 2023. Vsebini intervjuja umanjka kritična presoja. Nekatere informacije so prikazane izkrivljeno ali pa so izpuščene, kar bralki in bralcu onemogoča ustvarjanje celovitejše in pravičnejše slike. V odzivu se osredotočamo le na najbolj očitne netočnosti.

  • Še ena velika laž

    Sašo Hribar je v sporu s Peterletom, ker si ta in še nekaj oseb prilašča vse zasluge za osamosvojitev. A v boju zoper to prilaščanje ne smemo izgubiti spred oči, da je bila osamosvojena Slovenija rezultat daljšega procesa. Naj spomnim samo na eno pomembno dogajanje – na sprejem ustavnih amandmajev; z njimi je osamosvojitev dobila pravno oporo.

  • Cirkus grande Slovenija

    Že dolgo berem kolumne Vlada Miheljaka ter ga cenim kot pronicljivega in duhovitega kritika družbe. Me je pa precej začudila njegova kolumna iz 16. številke Mladine.

  • Smeti

    Srhljivo je spoznanje, da živimo v družbi, v kateri močni in vplivni s pomočjo odvetnikov definirajo resnico. Ob nedavnem pismu bralcev v Dnevniku in članku v Mladini, ki sta opisovala pritiske Mestne občine Ljubljana na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Križankah sta namreč obe uredništvi prejeli več strani dolgo pismo velike odvetniške pisarne, ki zastopa MOL in Festival Ljubljana z zahtevo po objavi prave (beri „njihove“) resnice. Uredništvi sta, skladno z zakonom, popravke resnice tudi objavili. A živimo v času, ki nam omogoča, da lahko vsak z nekaj kliki poišče izjave in medijske objave iz preteklosti in z nekaj kritičnega razmisleka sam presodi kaj, je res.

  • Smo čuteča bitja?

    Slovenija je prva na svetu po številu traktorjev na prebivalca. Leta 2020 je državni zbor določil, da so živali čuteča bitja, do takrat pa so bile živali opredeljene kot stvari. To dvoje je zanimivo in poučno primerjati ob zadnjih masovnih demonstracijah kmetov na traktorjih pred parlamentom, saj tako sovražnega sevanja ni bilo na ljubljanskih ulicah vse od okupatorjev v drugi svetovni vojni. Prostaška sporočila na traktorjih so vsem oznanjala, kakšni ljudje vozijo traktorje po svoji zemlji, kjer živijo čuteča bitja v naravi in tudi nagnetena v kletkah, na gnoju po farmah in priklenjena na verigah.

  • Javno pismo

    28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Pisma bralcev

    Zahteva za uporabo slovenščine v Applovih elektronskih sistemih

    Že leta se soočamo z bolečim problemom, da nekateri ključni operacijski sistemi v elektronskih napravah, ki delujejo na področju Republike Slovenije, ne podpirajo slovenščine. Medtem ko operacijska sistema Windows in Android omogočata tudi slovenski elektronski vmesnik, sistema macOS in iOS mednarodne korporacije Apple funkcionirata samo v angleščini in v drugih tujih jezikih, ne pa tudi v slovenščini. Nekatere države, ki so po številu govorcev manjše od Slovenije, so se z Applom uspešno dogovorile za uporabo svojih jezikov. Kljub ustavnemu postulatu o rabi slovenščine v Republiki Sloveniji dosedanje slovenske vlade, tako leve kot desne, doslej žal niso spoštovale lastnega jezika in Ustave. Ta klečeplazna politika povzroča nepopravljivo škodo na izobraževalnem področju, njene največje žrtve pa so otroci in starejši uporabniki.

  • Kdaj z vlakom na Brnik?

    Spoštovani, v tiskani izdaji vaše publikacije je našo pozornost pritegnila vsebina novinarja g. Boruta Mekine z naslovom »Kdaj z vlakom na Brnik?«, objavljena 17. marca 2023. Želeli bi opozoriti, da v njej ne držijo navedbe, da je letališče pobudnik oziroma predlagatelj nadgradnje železniškega omrežja s krožno povezavo Ljubljana–Komenda–Brnik–Kranj– Ljubljana, ki vključuje tudi predlog podzemne železniške postaje (na SV strani) z ločenim potniškim in tovornim delom. Zaradi napačno objavljenih informacij želimo uveljavljati pravico do popravka objavljenega besedila.

  • 28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Pisma bralcev

    Boj za Križanke

    Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana (SŠOF) že nekaj časa živimo v negotovosti zaradi neurejenosti lastniških razmerij prostorov v Križankah. V naše pedagoško delo vdira strah za streho nad glavo dijakov in učiteljev. Odgovorne pozivamo k dolgoročni razrešitvi težave, ki sega v leto 2007, ko je razdelitev lastništva med Mestno občino Ljubljana in državo spregledala dejansko rabo prostora in nenazadnje vizijo arhitekta Plečnika, ki je Križanke namenil primarno izobraževalni dejavnosti.

  • Paralizirano ustavno sodišče?

    Ustavni sodniki nujno potrebujejo dodatno in obvezno zdravstveno zavarovanje za vse vrste zdravja in bolezni. Tako zavarovanje naj se plačuje iz državnega proračuna, ker ustavni sodniki odločajo o pravicah in krivicah vseh ljudi v tej naši državi. Ob vsem tem se gredo pa še zahtevno igro na izpadanje pri tako usodnem odločanju. 

  • Prvo leto vojne

    Vojaški spopadi v Ukrajini se zadnje tedne umirjajo in tudi med zahodnimi politiki se vse redkeje sliši bojevite napovedi o tem, da bo Rusija v tej vojni poražena. To nakazuje, da se vendarle prebuja spoznanje, da je ukrajinsko morijo smiselno in potrebno končati za pogajalsko mizo. Verjetno vplivajo na te, za sedaj res še zelo rahle spremembe v naravnanosti zahodne politike, predvsem tri okoliščine. Najprej spoznanje, da ukrajinska vojna potiska energetsko in surovinsko bogato Rusijo v naročje Kitajske, kar utegne strateškim interesom ZDA zelo škoditi. Drugič to, da se vsaj v enem delu evropske politike prebuja spoznanje, da obravnavana vojna gospodarsko izrazito škodi EU in jo je zato potrebno čimprej končati; tako njeno razumevanje je za sedaj najbolj zaznati pri francoskem predsedniku Macronu, njemu pa bodo verjetno kmalu sledili tudi nekateri drugi vodilni politiki; upajmo, da bo med njimi tudi nemški premier Scholz, medtem ko naš premier svoje bojevitosti verjetno ne bo med prvimi opustil. In kot tretje to, da vojna v Ukrajini tudi vse bolj vplivni Kitajski ne ustreza, saj ta svojo strateško mednarodno politiko predvsem opira na lastno izjemno razvojno in ekonomsko učinkovitost, katere prednosti lahko uveljavlja le ob odprtem gospodarskem sodelovanju držav, kar pa vojna v Ukrajini zelo otežuje.

  • 8 dni/ teden

    V izdaji Mladine 14. aprila 2023 je bila v rubriki 8 dni/teden pod naslovom Kjer je volja … napačna navedba glede OPN Mestne občine Kranj in umeščanja objekta za zimske športe. Avtor prispevka je zapisal, da »domačini o projektu niso vedeli ničesar, dokler se ta ni znašel v zadnjem občinskem prostorskem načrtu (OPN) občine Kranj …«.

  • Louis Althusser: Za Marxa

    Ob zapisu Bernarda Nežmaha o Althusserjevi knjigi Za Marxa se postavlja vprašanje odnosa javnih občil do teorije. Javna občila v splošnem bojkotirajo teoretsko delo, kadar pa o njem vendarle obveščajo, so poročila problematična, kakor prav Nežmahov zapis. Po njegovem Althusserjeva marksistična teorija ni nič vredna, zato ker je stalinistična vladavina zagrešila zločine. Nerodno je, da so najboljše teorije stalinizma izdelali prav v marksizmu. Denimo, Althusserjev nasprotnik Ernest Mandel. Ali Althusserjev privrženec Charles Bettelheim in njegova nadaljevalca Gérard Duménil in Dominique Lévy.

  • Nedopustna »rešitev«

    Dokler nam bodo nove ceste (severna os) in železniške proge (Divača – Koper) »gradili« politiki, ki vse svoje ambicije vežejo na nek določen datum, ko naj bi bil »njihov projekt« končan in bodo ob zvokih »plehmuzike« in v soju žarometov zasluženo rezali vrvice, te ceste in proge ne bodo »sodobne in okolju prijazne«.

  • Uredništvo

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Pisma bralcev

    Izjave tedna

    V rubriki Izjave tedna smo prejšnji teden izjavo »Predstavljajmo si nekoga, ki je na primer šofer tovornjaka in je zelo redko doma. Kako naj tak par živi naravno načrtovanje družine, če hoče sploh kdaj imeti spolne odnose?«, ki je bila podana za spletni portal Iskreni.net, napačno pripisali družinski terapevtki Mateji Kraševec. Zagodli so nam jo hitri prsti (ali pač polna luna), izjavo je namreč v resnici izrekel župnik Andraž Arko. Za napako se iskreno opravičujemo. 

  • Zaustavite vojno

    Lahkotnost govorjenja in odločanja je pri skoraj vseh politikih v tujini in doma podobna. Znanje in prizadevanje za dobro vseh ljudi seveda skoraj nimajo nobenega pomena. Instant politiki, ki odločajo o življenju in smrti velikega števila ljudi, so bolj usmerjeni v lastno promocijo in kovanje dobičkov kapitala, vojaške industrije in še koga, kot pa v delovanje v dobro sodržavljanov. Ne mislim samo Bidena, Putina, Macrona, Scholza in podobnih, temveč na miselnost in retoriko, ki sta se »izgubili« z dnevnega reda. Govorica vojne je postala »normalna.«

  • Boj za Križanke

    Pri celotni kompleksni problematiki, ki zadevajo Križanke, želim v tem pismu opozoriti predvsem na dve pomembni dejstvi. Arhitekt Jože Plečnik je zasnoval prenovo Križank leta 1946 (postopek zaključen 1956), kjer je prostore namenil Šoli za umetno obrt; pozneje se je ta preimenovala v Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Festival Ljubljana je deloval v sklopu Križank le kot poletna dejavnost. Tako je veljala prvotna razdelitev kvadrature in prostorov v Križankah med dvema uporabnikoma v razmerju SŠOF 85 in FL 15 odstotkov.

  • Zamenjava režima

    Po dvajsetih letih uspešnega posega demokratičnih držav z vojaško ekspedicijo v Irak je nastala neka stvaritev, za katero težko verjamemo, da je urejena država, kar se vidi iz članka pod gornjim naslovom.

  • Protesti kmetov

    V dobi fevdalizma so bili kmečki upori proti fevdalni gospodi, ki je imela vso oblast nad podložniki, od pravice do prve noči do več kot desetine pridelkov. Ob lakotah je kmetom prekipelo, da so se s kosami in motikami spopadali za življenje z vojščaki na konjih z meči in sulicami v rokah. Seveda so se takrat med seboj vojskovali tudi fevdalci, da bi si prisvojili čim več ozemlja s podložniki. Po več stoletjih je seveda vse drugače. V demokratičnih državah, kamor naj bi spadala tudi naša, se med seboj javno in na skrivaj preganjajo za oblast stranke. Na teh političnih šahovnicah so lahko pomembne tudi kmečke figure. Saj imajo tudi kmetje enake človekove pravice, kot jih imajo uradniki in delavci vseh vrst.

  • Labodji spev

    Luka Volk je v Mladini št. 13, dne 31.3.2023 v članku »Labodji spev« o izgubi službe Jožeta Dežmana svoj tekst zaključil s povedjo; »Z odhodi Dežmana in Oseta, ki za direktorja ni bil imenovan kot najmočnejši med prijavljenimi kandidati, ter še prej Pavla Carja in Dimitrija Rupla se obdobje strokovno spornih direktorjev kulturnih institucij iz zapuščine prejšnje vlade vendarle izteka.«

  • Boj za Križanke

    Mestna občina Ljubljana (MOL) in Festival Ljubljana spoštujeta koncept, ki ga je Križankam namenil arhitekt Jože Plečnik, ter nimata nikakršnega namena spreminjati ga, saj to ni v njuni domeni in moči. Zavedata se občutljivosti stanja kulturno-izobraževalnega kompleksa Križanke, tako z vidika zagotavljanja izobraževalnega procesa in vrhunskega kulturnega programa, kot z vidika ohranjanja ter spoštovanja kulturnega spomenika.

  • Prvo leto vojne

    Glavni razlog za premajhno aktivnost pri iskanju miroljubne rešitve ukrajinske vojne so različni interesi. Ti se večinoma ne razglašajo javno, pač pa se vedno najdejo razni ˝tehtni˝razlogi za nasprotovanje mirovnim rešitvam. Menim, da bi hitrejše končanje vojne lahko dosegli le na osnovi sporazuma, s katerim bi se vojskujoče strani in njihovi podporniki odrekli težnji, da z vojaško in politično močjo uveljavijo svoje interese, in se dogovorili za vojaško nevtralnost Ukrajine ter izvedbo referendumov, s katerimi bi svojo bodočo usodo določili prebivalci spornih območij sami.

  • Ustavite vojno v Ukrajini

    Pisati o miru je zadnje čase »nespodobno« in po malem že tudi nevarno početje, saj si hitro obtožen neumnosti in vohunske pripadnosti eni strani. Tega si pa običajno ne želimo. Še posebej, če zase mislimo, da smo normalni. Zato so nasveti »dobronamernih« pravzaprav skoraj jasni. Podpirajte uradno politiko. Podpirajte vse, kar se nanaša na vojno in prenehajte pisariti o neumnostih ter o miru. In potem šele boste imeli mir.

  • Davki za vse

    V članku Davki za vse, objavljeni v Mladini številka 11, sem primerjala podatke, koliko odhodkov državnega proračuna pokrijemo z davčnimi prihodki. Napačno sem navedla podatek za leto 1992, ko so davčni prihodki krili kar 97 odstotkov vseh odhodkov proračuna - in ne 87, kot sem zapisala. Pravilno se torej stavek glasi: lani so davčni prihodki pokrili 75,7 odstotka vseh odhodkov državnega proračuna, v covidnih letih 2021 in 2020 še manj (65 in 60 odstotkov), medtem ko so v letih 2018 in 2019 krili 87 odstotkov vseh odhodkov proračuna. Kot zanimivost: leta 1992 je bilo davčnih prilivov 880 milijonov evrov, pokrili pa so 97 odstotkov vseh odhodkov takratnega proračuna. 

  • Izjave tedna

    »Če nekdo dela 30 let na kmetiji in ima tako proizvodnjo kot mi, ki obdelujemo 240 hektarjev zemlje in ki smo lani vzredili tri tisoč prašičev, menim, da si potem tak kmet zasluži, da si kupi avto, kakršnega si pač želi.« Kmet Danilo Meolic za Planet TV o nakupu novega porscheja, čeprav je prejel 800 tisoč evrov državne pomoči Zgoraj navedena objava (s karikaturo) je bila objavljena v Mladinini rubriki Izjave tedna z dne 17.3.2023. Kot kmet in bralec sicer povem le, da je to pač stvar okusa in smisla za humor – pokazane so različne reakcije štirih prašičev do izstopajočega nastopaštva petega in njegove žene.

  • Prvo leto vlade

    Dvoživke in selivke se prilagajajo letnim časom, da lahko preživijo sebe in naslednje rodove. Sedanje klimatske spremembe so že dokaj zmedle življenjski ritem za vsa živa bitja na našem planetu, še posebno pa politike na vseh ravneh, ki so za vse to tudi odgovorni.

  • Javno pismo

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Pisma bralcev

    Kloaka

    Mestna občina Ljubljana pospešeno nadaljuje izgradnjo povezovalnega kanala C0. Mudi se ji. Če želi za izgradnjo dobiti evropsko finančno pomoč (69 milijonov evrov), mora projekt zaključiti v letošnjem letu.

  • Narod si bo pisal diagnozo sam

    V prispevku je sicer govora o problematiki raka, a vprašanja, ki se odpirajo z nezdravim načinom življenja, so široka. Kaj vse je tisto, kar ljudi potiska v iskanje slabih preživetvenih strategij? V uporabo alkohola, tobaka, drugih drog, v deloholizem, igre na srečo, v nekemične odvisnosti, v nažiranje z mastno in sladko hrano, v ekscentrične prehranjevalne navade, v zavračanje priporočil konvencionalne medicine, v paranojo pred cepivi in pred “Velikim bratom”, ki na nas preži tam nekje v omrežju G5 ali v SZO ali bog si ga vedi kje!?

  • Prvo leto vojne

    Vojna v Ukrajini je velika tragedija, najbolj za Ukrajino, pa ne veliko manj tudi za ostalo Evropo. Pogledi na to, zakaj je do nje prišlo in kako jo končati, se zelo razlikujejo. Evropska politika pod vplivom ZDA dokaj enotno zagovarja usmeritev, da je Ukrajina ob zadostni vojaški podpori sposobna Rusijo kot agresorja poraziti. Veliko nas meni nasprotno, da namreč ta vojna vodi v tretjo svetovno vojno ali celo v nuklearni spopad in jo je zato potrebno s pogajanji kolikor mogoče hitro končati. Tega prepričanja je tudi papež.

  • Novi populizem

    Zdaj, ko nas janševiški interpelacionisti davijo s „kulturnim marksizmom“ – sedanji izvor iz ZDA in sedanje mednarodne podpornike vključno z norveškim fašistom Breivikom je dobro orisal Jure Trampuš v Mladini št. 10 – se je dobro spomniti še na starejšo fazo te zmerljivke. Tudi po vsebini gre namreč očitno za remake podobnega izraza iz nemške weimarske republike in nato „tretjega reicha“: Kulturbolschewismus („kulturni boljševizem“). Za remake dostikrat spremenijo naslov, v tem primeru pa je bila sprememba nujna, saj nekdanjega boljševizma ni več, celo v njegovi matični deželi zdaj vladajo oligarhi; namesto ene od denominacij, ki so se sklicevale na Marxa, sedanji remake zmerja prav vsak marksizem.

  • Ustavite vojno v Ukrajini

    Kot ozaveščeni državljan Slovenije in Evropejec ostro protestiram proti politiki vzpodbujanja vojne do bridkega konca. Bivši predsednik Republike, Milan Kučan, je - skupaj s skupino ozaveščenih državljanov - s protivojnim pismom pokazal zrelost državnika, ki jo pogrešam pri vseh ostalih politikih, ki krojijo našo usodo brez našega soglasja. V tem kaosu vseh mogočih idej in pobud bi morala biti taka pobuda sprejeta s splošno podporo in odobravanjem - pa se je zgodilo ravno nasprotno. Beremo Mirka Ciglerja, ki na dveh Objektivovih straneh razpreda enostransko o vojni v Ukrajini in v zaključku omalovažuje pobudo uglednih Slovencev kot da gre za skupino pobalinov. G. Cigler vidi rešitev vojne v oboroževanju Ukrajine do končne zmage. Ne ve, da se vsaka vojna konča s premirjem, v katerem ni absolutnega zmagovalca. Enako lahko rečem za komentar Bojana Grobovška, ki podpisnikom pobude očita samopromocijo!

  • AmCham in slovenski učitelji

    AmCham je gospodarska zbornica ZDA, ki ima svoje predstavništvo tudi v Sloveniji in organzira promocijo učiteljev z naslovom “Učitelj sem”. Zakaj se AmCham trudi s slovenskimi učitelji, je razumljivo. Roko, ki te hrani in boža, ne ugrizneš. Poleg drugih vplivov se tudi tako oblikuje vse širša in voljna koalicija po ameriških interesih in vrednotah. Zakaj pri tem sodelujejo slovenski učitelji, si lahko razlagamo s tem, da nimajo stanovske zveze ali nekega formalnega medija, kjer bi lahko predstavljali in izmenjavali svoje izkušnje in poglede. Tudi stanovskega glasila Šolski razgledi ni več, saj se je dokončno samoukinil z izpeljano privatizacijo. Delno so za to soodgovorni tudi učitelji sami, saj je naklada iz leta v leto padala. Kdo pa sploh še bere tiskane medije!

  • Ubijanje RTV Slovenija

    Ustavno sodišče (US) je zadržalo izvajanje novele zakona o RTV SLO. S tem je dopustilo, da javna radiotelevizija, ne glede na njen ustanovitveni status, kontroverzno, ostaja pod nadzorom ene stranke.

  • Intervju: Svetlana Makarovič

    Čeprav bo kmalu minilo mesec dni, še vedno odmeva - značilno za sedanjo »kulturo« zavisti, razpihovanja sovraštva ter zlivanje gnojnice - Prešernova proslava, povezana z našo veliko pesnico. Če kdo, si Svetlana Makarovič Prešernovo nagrado za življenjsko delo gotovo zasluži. Pred leti jo je sicer zavrnila, ne zaradi svoje »jasnovidnosti« o Rupnikovem nemoralnem zlorabljanju, ampak zato, ker se upravni odbor ni držal pravil. Še vedno drži isto - da so pravila kršili, pa naj njen takratni predsednik še tako išče izgovore - bi jo pa zdaj, po 22 letih, vseeno imela. (Sama sicer menim, če kdo enkrat kakršno koli nagrado zavrne, ali vrne odlikovanja, ni ravno najbolj modro, če se kasneje premisli.) Pa se je zapletlo. Jo bo sploh dobila, ker v »njihovih zakonih« ne poznajo takega primera? Ali ker se lahko premislijo samo tisti, ki odlikovanja sramotno vračajo v Bata vrečki?

  • Dan, ko nas je razneslo

    Spoštovani,
    v 8. številki letošnje Mladine je bil objavljen zanimiv članek z naslovom »Dan, ko nas je razneslo«. Auteur (Marcel Štefančič, jr.) je na koncu članka (stran 33) zapisal: »In ko je Borut Pahor te dni na ves glas prodajal svojo katrco in izkupiček daroval za dobre namene, otrokom z rakom, ste si rekli: kul, toda ko je bil premier in ko je imel veliko politično moč, bi lahko za zdravstvo in otroke z rakom namenil milijone in milijone, če bi le hotel, a je raje sprejel neoliberalne politike, ki so zdravstvo desetletja kanibalizirale, siromašile in pustošile, otroke z rakom pa obsojale na smrt.«

  • Prvo leto vojne

    Spoštovani,
    strinjam se z ugotovitvami, podanimi v komentarju Boruta Mekine o glavnih razlogih vojne v Ukrajini, ki pa kažejo tudi na rešitev „problema“. Kot je napisano, rešitev je v približevanju obeh gospodarstev Ukrajine in Rusije EU. Najbolj smiselna in napredna smer razvoja neke družbe je povezovanje najprej - s sosedi (za to niti ne rabimo dokazov v zgodovini.) Brali smo, da je Putin na začetku, ko je prišel na oblast, želel zbliževanje EU in Rusije, celo, da Rusija pristopi NATU - pa na drugi strani ni bilo volje za to. Kaže, da so ZDA bile vseskozi proti takemu zbliževanju, nasprotovale so tudi severnemu toku in, kot beremo, tudi sodelovale pri uničenju cevovodov. Zato bi bilo dobro nadaljevati z osvetljevanjem preteklih dogodkov in videti, kje se je zatikalo in kdo je v preteklosti nasprotoval „povezovanju sosedov“. 

  • Sanjske službe

    V prvem odstavku članka z zgornjim naslovom sem zapisal, da Slovenija na leto proizvede 1,6 teravata energije. Pravilno je 16 teravatnih ur energije, kot so nas opozorili naši natančni bralci. Za napako se bralcem opravičujem. Na samo vsebino članka napaka nima pomembnega vpliva in ne spreminja njegovih zaključkov. 

  • Pomagati desnici

    Prvo, kar mi je prišlo na misel, ko sem prebral odziv Gregorja Hrovatina na uvodnik Grega Repovža z naslovom Pomagati desnici, je bilo: tudi levici je treba pomagati. Kajti levičarjev, ki razmišljajo tako kot Hrovatin, je v Sloveniji veliko, pravzaprav so v večini. Repovž je v svojem uvodniku briljantno prikazal politično stanje v državi in ga vsakomur, ki ga še ni, priporočam v branje. Hrovatin pa se odzove, kot da teksta ne bi prebral oziroma ga ni razumel, kot je značilno za fundamentalista. Njegova stališča so namreč levičarski fundamentalizem, zakoreninjena globoko v 19. stoletju.

  • Pot k miru

    Začel bom tako, kot običajno začne Dr. Vlado Miheljak.

  • Zaustavite vojno v Ukrajini!

    Javno pismo z gornjim naslovom je podpisala večja skupina javnosti znanih imen (tudi dva bivša predsednika države), v njem pa relevantne politike pozivajo, da s pogajanji kolikor mogoče hitro končajo vojno v Ukrajini. Na pismo se je v Mladini 24.2.2023 odzval Bojan Grobovšek. Ta ga v celoti zavrača in med drugim pravi, da je pismo predvsem namenjeno samopromociji njegovih podpisnikov, za slabo pa jim najbolj šteje to, da naj bi v javnosti širili zavajajoče poglede na vojno v Ukrajini.

  • Zaustavite vojno v Ukrajini!

    Hvala vam, g. Bojan Grobovšek za vaš odgovor na zmešnjavo nasprotujočih si trditev v izjavi, ki jo je, poleg nekaj še vedno aktivnih politikov, podpisalo še več znanih Slovencev. Zelo žal mi je, da je med njimi tudi več mojih dobrih prijateljev, ki jih štejem med vrhunske intelektualce in jih tudi zato zelo spoštujem. Da so to podpisali, si lahko razlagam le s tem, da so dali soglasje k tekstu po telefonu in so dele teksta preslišali.

  • Zaustavite vojno v Ukrajini!

    Obsojanja vredna ruska agresija na sosednjo suvereno državo Ukrajino postaja vse večja grožnja svetovnemu miru. Mladina je 17. februarja objavila javni poziv (večih znanih Slovencev) vodstvom držav članic EU, Nata, ZDA in Ruske federacije z apelom k prizadevanjem za čimprejšnjo končanje vojne. Po eni strani torej poziv za prenehanje ubijanja in mir, po drugi pa smo priča nadaljevanju nekritičnega navijaštva in orkestriranega hujskaštva k nadaljevanju vojnega spopada in ubijanja ter uničevanja. Ukrajinski predsednik Zelenski ponovno poziva države EU in Nata, naj njegovi napadeni domovini čimprej pošljejo dodatne tanke in bojna letala za nadaljevanje vojne. Kdo lahko to razume kot njegovo prizadevanje čimprej končati vojno in trpljenje ljudi ter prenehanje uničevanja države? V njegovih samozavestnih nastop(anj) ih ni zaznati želje in pripravljenosti za to, da bi konflikt razrešili kakorkoli drugače kot z vojaško silo – z ukrajinsko zmago. Takšno stališče izključuje možnost kakršnekoli drugačne (vsaj malo častne) rešitve. Eno leto te povsem nepotrebne (vsiljene – in izzvane) vojne je razgalilo vso bedo politike in politikov, ki krojijo usodo ljudi. In ravno navadni ljudje tako v Ukrajini kot v drugih evropskih državah že zelo drago plačujemo to neodgovorno ravnanje.

  • Pomagati desnici

    Spoštovani g. Repovž! »Desnica« so verniki, ki družbi bolj ali manj nasilno vsiljujejo zastarele ali nikoli obstoječe družbene odnose in razmerja. Pri tem se sklicujejo na še bolj zastarela besedila, polna laži, nasilja in neuporabnih vzorcev sobivanja. Naravna neenakovrednost, vgrajena neenakopravnost, izključevanje drugih in onemogočanje drugačnih so zanje temelji družbe. Razlikujejo se le v tem, ali te temelje uveljavljati zlepa ali zgrda. Ne vem, zakaj bi bili tihi desničarji glede teh stališč drugačni od glasnih … Vera (katerakoli) je nekoč pojasnjevala delovanje vesolja in narave. Znanost je dokazala, da so vse njene razlage laž. Kljub temu vera ljudem še vedno vsiljuje čustvene in miselne vzorce ter tako kroji družbene odnose. Čustveno zavrti in miselno zatrti ljudje povzročajo vojne in so voljna topovska hrana. Povzročitelji vojn imajo vedno na svoji strani pomembne svečenike. Tudi zaradi njihovega podpihovanja so spopadi bolj kruti, daljši in smrtonosnejši.

  • Zaustavite vojno v Ukrajini!

    Od Helsinkov do Bukarešte, v državah, ki so izkusile rusko/sovjetsko prevlado, vojaška podpora Ukrajini ni pod vprašajem. S tega vidika je težko razumeti pozivanje slovenskih intelektualcev k prekinitvi pomoči, ki bi lahko v praksi privedla do poraza Ukrajine in stopnjevanja imperialističnih zahtev Kremlja.

  • Zaustavite vojno v Ukrajini!

    V javnem pismu »Zaustavite vojno v Ukrajini!«, objavljenem 17.2.2023 v Mladini, je kar nekaj milo rečeno nekonsistentnih, nasprotujočih si in protislovnih trditev. Pisci med drugim ugotavljajo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med Rusijo in ZDA, nekaj stavkov pred tem pa jasno povedo, da je Ukrajina žrtev ruske agresije. Avtorji pisma trdijo, da vsestransko podpirajo Ukrajino, istočasno pa je iz njihovega pisanja povsem razvidno, da ne odobravajo dobave težkih tankov Ukrajini. Iz branja vsebine omenjenega javnega pisma je hitro razvidno, da piscem pisma »razumevanje« uradnih kremeljskih argumentov za agresijo Rusije na Ukrajino sploh ni tuje. Ni pa napisano, da se je vojaška agresija na Ukrajino začela že 2014. Predvsem pa pisci javnega pisma ignorirajo pravico in voljo Ukrajincev, da se zoperstavijo ruskemu agresorju, da osvobodijo zasedeni del domovine in da oni odločijo o času mirovnih pogajanj. Avtorji pisma mimo Ukrajincev in v slogu »mali mož na prste stopi« terjajo od vlad držav EU, zveze NATO, ZDA in Ruske federacije, da vzpostavijo zavezništvo za prekinitev ognja, za ustavitev nadaljnjega oboroževanja in za začetek pogajanj. Drugače povedano: Ukrajince, žrtve agresije, naj bi se pripravilo do tega, da se nehajo braniti, in da sprejmejo tisto, kar bo izpogajala agresorska Rusija.

  • Kje je obljubljeni nadzor nad oglaševanjem?

    Prispevek »Kje je obljubljeni nadzor nad oglaševanjem?«, avtorice Zale Kramperšek, ki je bil v Mladini objavljen 10. februarja, bi lahko vseboval celovit odgovor na v naslovu zastavljeno vprašanje. Ker želimo, da so vaši bralci celovito informirani, v nadaljevanju posredujemo informacije, ki smo jih poslali novinarki.

  • Koliko ovadb si je že nabral Hojs?

    Družba DSU se je na prispevek z naslovom »Koliko ovadb si je že nabral Hojs?« odzvala s popravkom, ki je bil objavljan v prejšnji številki Mladine.

  • Povrnjena nagrada

    Spoštovani!

  • Koliko ovadb si je že nabral Hojs?

    V članku novinar Petrovčič navaja, da naj bi bil »daleč najdražji projekt ministrstva za notranje zadeve gradnja stolpnice za vsaj 169 milijonov evrov, v kateri naj bi po novem imela prostore vodstvo policije in notranje ministrstvo. Revizija tega projekta je pokazala vrsto nepravilnosti in sume storitve več kaznivih dejanj.« DSU pojasnjuje, da vsebine izsledkov Poročila o notranji reviziji projekta, ki jo je izvedlo Ministrstvo za notranje zadeve RS, ne pozna, saj z njim ne razpolaga. DSU pri tem poudarja, da je predračunska vrednost (z upoštevanim DDV) za celoten Projekt, ki je predmet Pogodbenega odnosa z MNZ skupaj 142 mio. EUR (po cenah iz leta 2020). Drugega zneska v razpoložljivih analizah in dokumentacijah ni, zato je družbi DSU nepoznano, od kje avtorju članka znesek 169 mio. EUR. Dodatno pojasnjujemo, da gradbeni projekt predvideva (v primeru izvedbe vseh sklopov) skupaj sedem objektov, pri čemer ima najvišja stavba predvidenih 17 nadstropij. Ne gre torej za stolpnico, temveč za kompleks več stavb, katerih izgradnja se predvideva v različnih časovno zaporednih fazah.

  • Povrnjena nagrada

    Zadnje čase v časopisju ponovno vse pogosteje prebiram informacije o nelegitimnosti podelitve Prešernove nagrade patru Marku Ivanu Rupniku, o čemer v zvezi z nagrado, ki jo je leta 2000 zavrnila Svetlana Makarovič, v vaši reviji z dne 27. januarja piše Vanja Pirc pod naslovom Povrnjena nagrada. Zato se mi zdi prav, da pojasnim dejstva o dodelitvi te nagrade. Tega se še zelo dobro spomnim, saj sem moral to doslej že ničkolikokrat pojasnjevati.

  • Pismo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu

    Spoštovani dr. Robert Golob, predsednik Vlade RS!

  • Pismo ministru za zdravje dr. Danijelu Bešiču Loredanu

    Spoštovani gospod minister.

  • Izjava v zvezi z napovedano reformo zdravstvenega sistema

    Člani_ce iniciative Glas ljudstva smo ogorčeni in globoko zaskrbljeni nad predstavljenimi zaključki koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju o načrtovani zdravstveni reformi. Naš odziv temelji na izjavah predsednika vlade ter na novinarski konferenci ministra za zdravje, ki je potekala danes.

  • Zdravniki, radi vas imamo

    V Mladini 03/20.1.2023 v rubriki pisma piše pismo Franci Gerbec, Domžale. Pisec pravi, citiram: »Za Mladino smo očitno Društvo na srcu operiranih Slovenije, Društvo za zdravje naroda in podpisani že nekaj let eden glavnih dežurnih krivcev za sedanje razmere v slovenskem zdravstvenem sistemu. Tako tudi v navedenem članku Boruta Mekine na temo zdravstva, v katerem smo si »prislužili« ovadbo in naznanilo, da smo pomemben in vpliven člen »fronte organizacij«, ki si zadnji dve desetletji bolj ali manj odkrito zavzemajo za »komercializacijo« javnega zdravstva. Ta fronta v Sloveniji raste in se krepi ter je že veliko širša od zdravniške zbornice, zdravniškega združenja ali sindikata Fides.« Delo 8.3.2018 v članku »Skrb za bolnike ali posel?« piše, citiram: »V upravnem odboru društva za zdravje naroda med drugimi sedijo predsednica uprave MC Medicor Metka Zorc, član nadzornega sveta dr. Boris Pleskovič, nekdanja direktorica Medicorja Barbara Ravnik in Dora Benedik, solastnica podjetja Dorikvan, nekdaj velikega delničarja MC Medicor. Član nadzornega sveta MC Medicor je tudi Bojan Petek, predsednik Društva na srcu operiranih Slovenije, ki se je poleg Ocvirka podpisal pod pismo premieru.« O »civilni naravi« društev bolnikov, v obrambo katerih se oglaša Franci Gerbec, imena odločevalcev v teh društvih povedo veliko, če že ne ravno vsega. Kar sem uspel najti na internetu o teh društvih, se besedi javno zdravstvo prav izogibajo. Njih verjetno zanima predvsem javni žakelj denarja za zdravstvo.

  • Javno pismo

    20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Pisma bralcev

    Bo Vlada odpravila v nebo vpijoče krivice slovenske pokojninske zakonodaje?

    Zdaj, ko so mediji polni leporečja, kako so se moški s 1.1.2023 izenačili z ženskami po odmernem odstotku 63,50%, se moški, ki smo se upokojili v obdobju od 1.1.2013 do 31.12.2019, sprašujemo, kaj bo pa z nami? Bomo edini, ki bomo do smrti prejemali pokojnino po največ 57,25 odmerni osnovi, ki je zgodovinsko najnižja od leta 1991, ko je bila sprejeta Ustava samostojne Republike Slovenije?

  • Zdravniki, radi vas imamo

    Za Mladino smo očitno Društvo na srcu operiranih Slovenije, Društvo za zdravje naroda in podpisani že nekaj let eden glavnih dežurnih krivcev za sedanje razmere v slovenskem zdravstvenem sistemu. Tako tudi v navedenem članku Boruta Mekine na temo zdravstva, v katerem smo si »prislužili« ovadbo in naznanilo, da smo pomemben in vpliven člen »fronte organizacij«, ki si zadnji dve desetletji bolj ali manj odkrito zavzemajo za »komercializacijo« javnega zdravstva. Ta fronta v Sloveniji raste in se krepi ter je že veliko širša od zdravniške zbornice, zdravniškega združenja ali sindikata Fides. Borut Mekina potem med to »fronto« šteje »celo združenja pacientov« in med temi izpostavi tudi Zvezo organizacij pacientov (op.p. pravilno: Zveza organizacij pacientov Slovenije), ki je minuli teden po njegovem podpisala pogodbo o sodelovanju z zdravniško zbornico (op.p. pravilno »izjavo o sodelovanju«). Dodaja še, da Zveza »ni tako spontano organizirano združenje bolnikov, ampak je organizacija, ki jo očitno z donacijami in sponzorstvi financirajo zasebni zdravstveni zavodi«. Nadaljuje, da sta pomembna člana zveze, iz katere prihaja podpredsednik Franci Gerbec, recimo Društvo na srcu operiranih in Društvo za zdravje naroda. Pisec zaključuje javno obtožnico na koncu, da sta društvi registrirani na istem naslovu v Ljubljani, kjer je sedež drugega največjega zasebnega zdravstvenega podjetja v Sloveniji MC Medicor, ki ju tudi podpira.

  • Do kdaj še?

    Pozdravljeni, pišem vam kot redna bralka tako revije, kot vaših internetnih člankov, da sem izredno razočarana nad vašim “urednikom”. Žal sem živela pod vtisom, da novinarji delujete pod “novinarsko integriteto” (kar pomeni: da vam razložim, saj očitno za to slišite prvič, da novinar pred objavo članka/uvodnika/dopisa naredi raziskavo ter objavi, dobre resnične podatke). Kot je razvidno iz uvodnika vašega Gregorja Repovža, je zelo zdrav človek, ki ni nikoli v svojem življenju stopil v bolnišnico, kaj šele, da bi mu bilo jasno kako bolnišnice delujejo.

  • Res niste nič krivi, dragi kolegi?

    Spoštovana kolegica dr. Mateja Kožuh Novak, s križem iz dveh obližev na puloverju sem začela pisati to pismo v času torkovega protesta za ohranitev javnega zdravstva. Za zabavo sem selfi poslala možu, otrokom in trem kolegicam. Za obujanje spominov sva z možem dan pred tem gledala fotografije shoda v podporo javnemu zdravstvu leta 2013. Udeležila sva se ga oba. In spet sem se najbolj zabavala ob posnetku “treh vrlih mož”, kot sem jim rekla ob moji pobudi za “poziranje”: Bešič, Brecelj, Čuk, ko sva jima ob zaključku šla čestitat.

  • Brezčutno

    Predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije trdi, da zdravniške organizacije nimajo vpliva na vpis na medicinsko fakulteto, na uvoz zdravnikov, motoviljenje s čakalnimi vrstami, slabo digitalizacijo. Formalno na našteto res ne vplivajo. Toda ali hočejo omenjene motnje v resnici odpraviti ali pa so z njimi sprijaznjene in jih celo hočejo? V vsakem primeru imajo zdravniški stan in njegove organizacije dovolj moči in vpliva, da bi lahko te slabosti odpravili. Svojo moč (ne nazadnje so zdravstveni ministri praviloma zdravniki) so pokazali že v več stavkah, žal v glavnem le za višje plače. Zakaj svojega vpliva in energije ne uporabijo za korekture omenjenih anomalij?

  • Res niste nič krivi, dragi kolegi?

    Spoštovani kolegi.

  • Brezčutno

    Spoštovani, dne 3. 1. 2023 je bila Zdravniška zbornica Slovenije seznanjena s prispevkom g. Janka Lorencija »Brezčutno«, ki je bil objavljen na strani 17 revije Mladina. V Zdravniški zbornici Slovenije se ne opredeljujemo do zaključkov avtorja Janka Lorencija. Opozarjamo na vsebinske netočnosti v delu zapisa: »Aristokracija očitno hoče, da je zdravnikov (pre)malo in so tako dragocenejši. Drugače si je težko razložiti, zakaj je vpis na medicinsko fakulteto tako omejen, zakaj so postopki za uvoz zdravnikov tako dolgi, zakaj toliko motoviljenja s čakalnimi dobami, zakaj je sistem tako slabo digitaliziran. Na vse to imajo odločilen vpliv zdravniki oziroma zbornica in Fides.« Na nič od naštetega ne vplivajo zdravniške organizacije. Soglasja k razpisu za vpis na fakultete daje vlada. Vlogo za priznanje poklicne kvalifikacije (ki je pogoj za zaposlovanje tujih zdravnikov) obravnava ministrstvo za zdravje. Vodenje čakalnih dob ter digitalizacija sta v izključni pristojnosti javnih zavodov, ministrstva za zdravje ter zavarovalnic.

  • Zakaj že?

    Mladinin analitični novinar je opazil reakcijo na obrazu Roberta Goloba, ko mu je Žan Mahnič zastavil poslansko vprašanje o vlogi gospoda Miloviča pri preoblikovanju varovanja predsednika vlade. Čutil se je izdanega. Od kod neki poslanec SDS ve za zaupni sestanek (in o varovanju se najprej pogovarja na zaupnih sestankih, v skope sklepe se vsebina prelije drugje)? Med udeleženci zaupnega sestanka je bila tudi notranja ministrica. A nenadoma javnost ni več pozorna na odtekanje zaupnih informacij k vojščakom SDS, vsa debata se usmerja na lik gospoda Milovića.

  • Meso

    Ob sedanjih razmerah pri pridelavi naše in uvožene hrane ter pri trajnostnem upravljanju narave je zanimivo primerjati pogoje za vse to na Kočevskem. Občina Kočevje je največja občina v naši državi, ki ima izjemno zanimivo zgodovino. Večino površine pokrivajo gozdovi, ki so bili že pred drugo svetovno vojno državni, pred tem pa del veleposesti grofov Auerspergov. Za te gozdove je izdelal prve gozdnogospodarske načrte inženir Leopold Hufnagl, ki je določil prebiralno gospodarjenje za jelovo bukove gozdove, kar je bila izjema pri takratnem gospodarjenju z gozdovi v vsej Evropi. Že leta 1892 je ob tem izločil iz gospodarjenja šest pragozdov. Prebivalci so bili Kočevarji germanskih korenin, zato so se med vojno izselili v rajh, ker je to območje pripadalo Italiji po sporazumu z nacistično Nemčijo. Po koncu druge svetovne vojne so bile tudi kmetijske površine v državni lasti, ki so še vedno določene samo za farmsko vzrejo goveje živine.

  • Meso

    Spoštovani,

  • Javno pismo

    23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Pisma bralcev

    Za ohranitev Placa

    Za demokratični razvoj družbe je potreben kraj, kjer se razvija alternativna kultura, ki ne sledi dogmatičnemu razvoju totalitarne družbe. Je kraj, kjer se porajajo revolucionarne ideje, te pa sčasoma spreminjajo celotno družbo. Ljubljana je imela Rog, ki so ga ustvarili alternativci po svojih idejah in s svojim načinom življenja. Rog so uničili s policijskim nasiljem. Novi Rog, urejen in nadzorovan, ne more nadomestiti izgubljene svobode in svobodnega, neodvisnega ustvarjanja.

  • Kako in kdaj so pacienti izgubili zdravnike?

    Je komu sploh mar, da je skoraj desetina prebivalstva brez svojega izbranega zdravnika? Si predstavljate? Okoli 135 tisoč. Vsakogar lahko to doleti, mi pa se tolažimo: »Samo, da se ne dogaja meni. Potem to ni moj problem.« Solidarnost ni vedno samoumevna. Ob težavah drugih, ali če se drugim godijo krivice, si ljudje velikokrat zatiskamo oči, še zlasti, če gre za neznane posameznike, ali skupine. Smo Slovenci empatični? Kakor kdo in kakor za koga. Običajno so bolj solidarni revnejši državljani, ki se bolj poistovetijo s trpečimi, ali pa naša čustva razburkajo bolni malčki, da potem, plemenito, zbiramo prispevke za zdravljenje. Ne pridejo pa nam do živega izbrisi, niti tisti ob osamosvojitvi - o tej kalvariji, ki še traja, nam pogosto sporoča bivši ustavni sodnik Matevž Krivic – niti sedanji.

  • Intervju: Danijel Bešič Loredan

    Čez leto dni bodo meje med javnim in zasebnim zdravstvom jasno zarisane, je v intervjuju v Mladini poudaril aktualni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

  • Zakaj že?

    Znameniti ameriški psiholog David McClelland je že v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja od ameriškega State Departmenta dobil naročilo za izvedbo študije, na osnovi katere bi čim bolj objektivno odbrali tiste diplomate, ki bodo kar se da dostojno reprezentirali ZDA v tujini. Pomislite! Tovrstno empirično raziskovanje se je najprej pričelo v javnem, ne zasebnem sektorju. Avtor je uporabil preprost, a genialen pristop: najprej je poiskal tiste diplomate, ki so dejansko izkazovali superiorno delovno izvedbo, in one, ki so povsem zatajili, potem pa pri obeh subvzorcih uporabil enotno raziskovalno metodologijo, z namenom izluščiti tiste notranje karakteristike ali kompetence, ki obe skupini v največji meri razločujejo. Tako je bila rojena še danes toliko opevana teorija kompetenc.

  • Kako in kdaj so pacienti izgubili zdravnike?

    V Mladini so bili po novembrskem pozivu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo z naslovom »Izbrisani pacienti: javni poziv vladi in družinskim zdravnikom«, v katerem so ugledne podpisnice in podpisniki vlado in skupnost družinskih zdravnikov pozvali, naj »s skupnim prizadevanjem odpravijo ustavnopravno, mednarodnopravno in človeško nevzdržno stanje, v katerem se znatnemu deležu prebivalstva odreka elementarna pravica na področju zdravstvenega varstva, to je pravica do izbire osebnega zdravnika«, objavljeni v nizu trije odzivi, komentarji, razmišljanja z enakim naslovom Kako in kdaj so pacienti izgubili zdravnike? (v 46. številki odziv prof. dr. Antonije Poplas Susič, direktorice Zdravstvenega doma Ljubljana in družinska zdravnica, v 47. številki dr. Dušana Kebra, strokovnjaka za javno zdravstvo, nekdanjega ministra za zdravje, zdravnika, in v 48. številki že v naslovu izpostavljen komentar prof. dr. Zalike Klemenc Ketiš, zdravnice družinske medicine, članice izvršnega odbora Evropskega združenja zdravnikov družinske medicine, nekdanje predsednice Evropskega združenja za kakovost v družinski medicini).

  • Kako in kdaj so pacienti izgubili zdravnike?

    Dramatične razmere v slovenskem zdravstvu so očitna posledica nepoznavanja sistema s strani ključnih akterjev oz. njihove različne interpretacije sprejete zakonodaje. Da bo do tega prišlo, sem napovedoval že ob svoji kandidaturi na kongresu DeSUS-a januarja 2020. Dejstvo je, da so »headhunterji« iz Nemčije in Avstrije že leta 2019 hodili po BiH in »lovili« potencialne kadre za zdravstvo in socialo v zadnjih letnikih osnovne šole. Pri nas pa smo se kregali okrog glavarin, standardov in normativov, plač, varčevalnih ukrepov … Ker sem se del svojega poklicnega življenja ukvarjal s primerjalnim pravom, sem se naučil, da so primerjave med različnimi sistemi vedno neustrezne. Lahko primerjam med seboj določene institute, vendar so le-ti uvrščeni v različne sisteme in imajo tudi različno vsebino.

  • Zavezujoča zmaga

    Opozorila avtorja članka novi vladni koaliciji, da naj ne pozabi na pomen sodelovanja s civilno družbo za uspešno vodenje države, so še kako pomembna. Ne samo zato, ker so se dosedanje vlade rade izognile upoštevanju civilne družbe, ko je do njih postala kritična ali predlagala rešitve, ki jim niso šle v račun, temveč zato, ker se politiki težko spreminjajo oziroma ker se učijo zelo počasi. Res je v novi vladi kar nekaj ministrov, ki niso iz političnih krogov, vendar se vsaj enega izkušenega politika, sedaj ministra, v prejšnjem mandatu pa opozicijskega poslanca, spomnim, ko je ob živahni aktivnosti civilne družbe nejevoljno dejal približno tole: »Tisti, ki hočejo vplivati na odločitve vlade ali Državnega zbora, naj se pridružijo eni od političnih strank in delujejo v tem okviru«. Ali sedaj misli že drugače? Še tole: Janševa vlada, ki je preganjala civilno družbo s solzivcem in vodnim topom in ki je ustanovila Muzej osamosvojitve (ali je bil mišljen samo o vojni za zavarovanje naše suverenosti), je popolnoma pozabila, da nas je nekdanja civilna družba s svojo aktivnostjo pripeljala v sedanji družbeni sistem in da je »totalitarna« oblast pri tem ni ovirala, kot je to počela Janševa vlada.

  • Opravičilo

    V prejšnji številki Mladine sem v članku „ZA normalnost!“ med pokojne legende TV Slovenija uvrstil tudi Janeza Čučka. Napako, zagrešeno v časovni stiski, obžalujem kot novinar in kot človek in se tako velikanu našega poklica kot njegovi družini iskreno opravičujem. 

  • Intervju Klemen Boštjančič in kje bomo pa jutri spali

    Dora Kavčič in Uroš Miklavčič s Platforme »Kje bomo pa jutri spali« se v prejšnji izdaji Mladine odzivata na ideje ministra Boštjančiča, ki zagovarja tezo, naj gradnjo stanovanj prepustimo kapitalu in se sklicuje na primere iz tujine. Podobno, kot meni minister na ravni države, so župani pogosto mnenja, da se s tem, ko se prepusti prostor za gradnjo stanovanj kapitalu, prihranijo deleži, ki jih morajo občine v proračunih nameniti za investicije v druge za mesto pomembne objekte.

  • Za normalnost

    V demokratičnih državah naj bi se pravice in dolžnosti spletale v ustavi in zakonih v pravičnost za vse. Pri nas se pa med seboj zapletajo odločitve zaradi pravnih hudobij različnih in znanih političnih nasprotnikov pravičnosti za vse. Take pravniške baladne plese so že napovedali nasprotniki odločitev večine kar na treh referendumih 27. novembra 2022. To ni pobalinska nagajivost na otroškem igrišču. To bi lahko primerjali z norostmi, ko vozniki na avtocestah z največjo hitrostjo vozijo v nasprotno smer, kar ima izjemno težke posledice za druge udeležence v prometu, ki spoštujejo pravila varne vožnje do cilja.

  • Odločitev o prihodnosti RTV

    V razpravah o novem zakonu o RTV poslušamo izjave vodilnih ljudi RTV Slovenija o njihovih pričakovanjih, da bodo novinarji spoštovali standarde BBC. Nikogar od njih pa nismo slišali, da bi morali enako visoke standarde uveljavljati tudi uredniki TVS. Glede na razmere na RTV sem prepričana, da takih pričakovanj ne izražajo niti v interni komunikaciji z uredniki, kaj šele javno.

  • Čakajoč na Jacka Langa

    V zadnji Mladinini kolumni Čakajoč na Jacka Langa vašega sodelavca Vlada Miheljaka (Mladina št. 46, 18. 11. 2022, str.6), ki ga sicer zelo cenim in ga redno preberem, se mu je zapisalo, navajam: »Kolizej se je še v Ruplovem času sesedel sam vase, na Plečnikovem stadionu, ki je v slabšem stanju kot Pompeji, rastejo sredi nekdanje zelenice visoka samozasejana drevesa in grmovje, ker različne civilne in vrtičkarske iniciative onemogočajo vsakršno obnovo.« Vlado Miheljak se tu zelo moti in najbrž ne dovolj informiran širi očitke, ki jih že dobro desetletje slišimo z vrha ljubljanske mestne hiše in od še vedno lastnika stadiona in investitorja Joca Pečečnika.

  • Javno pismo

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Pisma bralcev

    Čakajoč na Jacka Langa

    Spoštovani.

  • Nova predsednica

    Izbrali smo predsednico, ki obljublja, da bo za uveljavljanje kvalitetnih družbenih odnosov naredila mnogo več kot je to dosedanji predsednik republike. To seveda še ne pomeni, da bo tudi res tako. Namreč, delovanje dosedanjega predsednika, ki je neprestano pozival k sodelovanju, se izogibal konfliktom, ki je hotel ugajati čim širšemu krogu državljanov tako, da je dal vsakemu malo prav in se nobenemu ne zameril, poudarjal svojo ljudskost ter glavno skrb posvečal lastni promociji, ljudje cenijo, ker so močno naveličani družbenih razprtij. Udobnost takšne predsedniške vloge lahko postane privlačno tudi za njegovo naslednico. To ne bi bilo dobro, kajti takšna vloga predsednika ima vendar veliko pomanjkljivost, to je, da od njega nimamo državljani nobene koristi in da ga pravzaprav sploh ne potrebujemo.

  • Intervju: Klemen Boštjančič

    V Mladininem intervjuju, ki je bil objavljen 28. 10. 2022, je minister za finance Klemen Boštjančič razkril, kakšno stanovanjsko politiko bi naj v prihodnje zasledovala država. Minister zagovarja idejo, da je moč zgraditi dostopna stanovanja brez proračunskih virov in z aktivacijo zasebnih sredstev, kot zgled tega postavlja podjetji Buwog in Vonovia. Kot kaže, vlada načrtuje, da naj bi takšen model stanovanjske preskrbe izvajal SDH, ki bi stanovanja gradil na podlagi premoženja, prenesenega iz DUTB ob hkratnem pridobivanju ogromnih posojil s strani zasebnega trga. To pomeni, da: 1. Stanovanja za najbolj ranljive izpostavlja tržnim nihanjem. 2. Bankam in bogatim investitorjem bodo najemniki plačevali obresti, torej bodo bogati bogateli na račun šibkih. 3. Ker se bo stanovanjska gradnja financirala iz

  • Inšpektor za posebne naloge

    V prispevku z naslovom »Inšpektor za posebne naloge« smo priimek enega izmed policistov/kriminalistov zapisali napačno kot Robert Javoršek in s tem zakuhali določeno zmedo. Prav bi bilo Robert Javeršek.

  • Mladi v Sloveniji nadpovprečni uporabniki konoplje

    Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) z najnovejšo publikacijo Konoplja in mladostniki, o kateri je pod naslovom “ Mladi v Sloveniji nadpovprečni uporabniki konoplje” 30.10. 2022 poročala spletna Mladina, zavaja, ker ne upošteva vseh dosegljivih informacij.

  • Javno pismo

    11. 11. 2022  |  Mladina 45  |  Pisma bralcev

    Izbrisani pacienti

    Pozivamo vlado Republike Slovenije in skupnost slovenskih družinskih zdravnikov, da s skupnim prizadevanjem odpravijo ustavnopravno, mednarodnopravno in človeško nevzdržno stanje, v katerem se znatnemu deležu prebivalstva odreka elementarna pravica na področju zdravstvenega varstva, to je pravica do izbire osebnega zdravnika. Po različnih virih je takih državljanov od 75 do 130 tisoč. Prepričani smo, da bi analiza pokazala, da so med njimi nesorazmerno visoko zastopani člani ranljivih družbenih skupin. Dosedanji poskusi reševanja tega problema so nezadostni in se prvenstveno ukvarjajo s položajem zdravnikov, medtem ko njihovi bolniki nimajo svojega glasu.

  • Javno pismo

    4. 11. 2022  |  Mladina 44  |  Pisma bralcev

    Zakaj ne bomo volili Zorana Jankovića?

    Ker vsak, ki je predolgo na odločevalskem položaju, začne verjeti, da mu oblast pripada brez omejitev in da je najboljši možni gospodar; ker gospod Janković upravlja z Ljubljano, kakor da bi bila njegov Mercator;
    ker v spregi s komercialnimi investitorji trmasto izvaja svojo agendo, drugačnih glasov prizadetega lokalnega prebivalstva, civilnih pobud, umetnikov, aktivistov in strokovnjakov pa noče slišati;
    ker je molčal v obdobju, ko je država neustavno zatirala meščanke in meščane, ki so se s protesti borili za svoje temeljne pravice;
    ker je sam uporabil policijsko silo za zatrtje skupnosti, ki je v Rogu preizkušala alternativne modele družbenosti, umetnosti, sociale in športa, za dodatek pa jo je prek podle medijske kampanje ožigosal za kriminalce in odvisnike;
    ker vsem opozorilom stroke in nasprotovanju prebivalcev navkljub hoče zgraditi sežigalnico odpadkov v neprevetreni kotlini, v neposredni bližini stanovanjskih sosesk;
    ker se namesto javnih prostorov in zelenih površin za druženje, zbiranje, sprostitev in rekreacijo v mestu bohotijo nove in nove trgovske »palače«;
    ker je gluh za inovativne predloge, kako urediti privlačen mestni in primestni javni promet  izboljšati shemo prog, kako speljati obvozno železniško progo za tovorne vlake;
    ker zaradi mestnega trgovanja s parcelami, špekulativnih naložb v nepremičnine in županovega popuščanja profiterskim investitorjem kopnijo zemljišča za gradnjo stanovanj, ki bi jih še lahko najeli oziroma kupili mladi ali nepremožni, medtem pa cene kvadratnega metra letijo v nebo; ker so zaradi županovega priseganja na javno-zasebno partnerstvo nasedle Stožice, ki jih leta in leta kazijo nedokončane betonske strukture;
    ker svojih pogajalskih sposobnosti ni raje izkoristil za partnerstvo z državo, s katerim bi lahko preprečil, da sta ljubljanska železniška in avtobusna postaja že desetletja sramota prvega razreda, dragocena zemljišča na tem območju pa v tuji lasti; ker se ni dovolj potrudil, da bi v partnerstvu z državo zgradili vsaj kakšno novo zgradbo, s katero se ponašajo kulturne prestolnice – Ljubljana še vedno nima nove narodne knjižnice ali spodobnega narodnega gledališča; ker dopušča, da se rušijo zgradbe, ki utelešajo zgodovinski spomin: padli so Kolizej, Šumi, kopališče Ilirija, v nevarnosti je Plečnikov stadion – porušeno dediščino namesto obljubljenega arhitekturnega presežka nadomesti konfekcijska ali predimenzionirana novogradnja; 
    ker se pod njegovim vodstvom ogroža ljubljanska arheološka dediščina (koliščarji, prazgodovina, rimska Emona, srednji vek), med drugim z načrtovano garažo pod tržnico in prizidkom k Mahrovi hiši; ker kulturne in izobraževalne ustanove (Zgodovinski arhiv Ljubljane pri magistratu, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo v Križankah) preganja z njihovih tradicionalnih lokacij v mestnem središču;
    ker so pod njegovim mandatom naselje Rožna dolina, nekdaj bogato z vrtovi in drevesi, zatrpali z betonskimi vila bloki in zalili s podtalnico, podobna usoda pa zaradi podžupanove dogme zgoščanja mesta navznoter grozi tudi drugim takšnim četrtim;
    ker se pri premnogih preureditvah ulic in trgov odstranjuje drevesa z bujnimi krošnjami, ki se po tekočem traku izkažejo za bolna, čeprav bi nas poleti hladila še desetletja, če ne bi bilo prostorskih posegov;
    ker je mestno jedro polepšal do takšne mere, da se v njem težko normalno živi in premika po opravkih, če nisi turist ali ljubitelj preštevilnih gostinskih »vrtov«;
    ker se stara Ljubljana duši v turistifikaciji in množičnih športno-zabavnih prireditvah, ki vanjo ne sodijo; ker je glasilo Ljubljana, ki bi moralo biti forum različnih pogledov občank in občanov na mestne probleme, komaj kaj več kot informativno-propagandni bilten;
    ker dvomimo o legalnosti, demokratičnosti in transparentnosti postopkov pri razpisih in oddaji projektov (namesto znanja in kvalitete na MOL-u zmagujejo poznanstva in oportunizem);
    ker mestna oblast ni res vključujoča, odprta in demokratična, pač pa se zanaša na neformalne vezi, klane in izbrance; ker pristaja na predsodke do uporabnic in uporabnikov avtonomnih prostorov umetnosti, politike, sociale, družabnosti in kritičnega mišljenja.

  • Intervju: Klemen Boštjančič

    K zelo zanimivemu razgovoru s finančnim ministrom Klemenom Župančičem je treba dodati nekaj opomb. Na prvem mestu je vtis, da so, ko so na hitro znižali DDV na naftne derivate, spregledali, da višje cene spodbujajo porabnike k varčevanju. Manjša poraba naftnih derivatov bi pomenila manjše onesnaževanje zraka, zmanjšanje prevoza z osebnimi avtomobili in hitrejše uveljavljanje javnega potniškega prometa. Zmanjšanje DDV pomeni tudi manjši priliv javnih sredstev v proračun, ta primanjkljaj bo pa potrebno nadomestiti z najetim posojilom. Najemanje posojil bo pa vedno dražje. Vlada se je s hitrim zmanjšanjem DDV pokazala kot operativna in razumevajoča do zahtev iz »baze«, premalo je pa upoštevala dolgoročne posledice tega ukrepa.

  • »Obtoževanje je napačna pot«

    Profesor Andrej Robida nas je pred skoraj štirimi desetletji skrbno uvajal v otroško kardiologijo, zadnji dve desetletji pa nam pomaga razumevati vprašanja kakovosti in varnosti pacientov. Slovensko ledino kakovosti je oral po samosvoji poti. Ob tem so v širši družbi potekala preizpraševanja o kakovosti in varnosti tudi po poteh

  • Javno pisma

    28. 10. 2022  |  Mladina 43  |  Pisma bralcev

    Zahteva državnemu zboru, da krivdno odpokliče člane programskega sveta RTV!

    Državni zbor Janševe vlade je, v nasprotju z zakonom, ki zahteva sorazmerno zastopanost političnih strank, izvolil enostrankarsko (pretežno SDS) sestavo programskega sveta RTV. Ta je za direktorja TV imenoval strankarskega aparatčika, ki se je s političnim zatiranjem STA strokovno in etično diskreditiral pred slovensko in evropsko javnostjo. Sledilo je odpuščanje in ustrahovanje kakovostnih in neodvisnih novinarjev, dokazani posegi v medijsko svobodo in nezakonito sankcioniranje sindikalnega zavzemanja za neodvisnost novinarstva in ustavno zajamčeno pravico javnosti do objektivne obveščenosti. Sledilo je ukinjanje oddaj visoke gledanosti, iracionalno uvajanje novih vzporednih informativnih oddaj slabe kakovosti in gledanosti in lansiranje serije strankarsko orkestriranih oddaj o prihodnosti RTV, ki so prozorna in zlagana propaganda referendumske razveljavitve novele zakona o RTV.

  • Javno pismo

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Pisma bralcev

    Za zemljiško politiko, ki uresničuje javni interes

    Spoštovani predsednik vlade dr. Robert Golob.

  • Farsa se še stopnjuje

    Še nikakor nismo na vrhuncu. Res čakajo, da bo zaradi njihove birokratske nesposobnosti še kdo umrl? »Manjše« trpljenje, ki traja že mesec in pol, pa zanje sploh ni omembe vredno. Niti odgovora na svoja jasna in nujna vprašanja ter pravno obrazložene predloge že vse od takrat nisem dobil. Odgovor (čeprav zavrnilen) bi zahtevala že preprosta vljudnost, a niti te ta »človekovim pravicam naklonjena« vlada v tej zadevi očitno ne premore. Da o humanosti niti ne govorim.

  • Odgovorni Vaupotič

    Skupina kustosov iz MG govori o banalnosti projekta Momental=mente? Kaj je banalno? Razstava? Postavitev? Izbor slikarjev in slikark? Ideja kustosa, ki je enakovredno izpostavil slikarje in slikarke? Ali samo napisi, ki se po=igrajo nad vsakršno podobo v razstavišču Moderne galerije? Kjer so v igri prevesice postavljeni slikarjevi priimki in slikarkina imena? Za kustose MG »seksistično«, neenakomerno, ločitveno med spoloma. S poudarkom med moškimi ter ženskimi slikarji?

  • Vlada – boste preprečili še eno sramoto?

    Komaj verjetna birokratska brezdušnost je danes včasih še hujša kot nekoč. V »socialističnih« časih je bil med pravniki znan izrek takratnega zelo uglednega vladnega pravnika (ime bom zamolčal), kako oblastnikom reče: »Vi mi samo povejte, kakšno odločitev hočete – jaz jo bom pa pravno utemeljil, da bo zakonita.« Takrat se je oblast, če se je le dalo, vsaj še trudila, da bi njeni ukrepi imeli vsaj videz zakonitosti in ustavnosti. Danes, ko imamo demokratično, na tri ločene veje razdeljeno oblast, ne izvršne ne zakonodajne veje oblasti to ne skrbi več kaj dosti: »Mi delamo, kot mislimo, da je prav – če pravno morda ni kaj prav, bodo pa to že sodišča povedala.« No, bodo, kadar bodo – če sploh bodo. Gotovi sta namreč na tem svetu, kot vemo, samo dve stvari: smrt in davki, vse drugo je negotovo.

  • Vrnitev Hojsovih biserov

    Spoštovani.

  • Vrnitev fašizma

    Kot vsako poletje, je tudi letos k nam prišla na obisk moja sestra, ki z družino živi na Nizozemskem že več kot dvajset let. Seveda se v naših družinskih pogovorih nismo mogli izogniti vseprisotnosti vojne v Ukrajini in tako je ob eni priložnosti 14-letni nečak z nami delil izkušnjo, ki jo je doživel pri pouku zgodovine, ko je profesor mladim Nizozemcem in Nizozemkam poskušal približati, kaj se pravzaprav dogaja v Ukrajini. Da bi kar najbolje dočaral razsežnosti ukrajinske apokalipse, jim je dejal, da je vojna v Ukrajini prva vojna na evropskih tleh po 2. svetovni vojni. Nečak, ki je intuitivno prepoznal kognitivno disonanco med profesorjevo razlago in lastno družinsko zgodovino, je profesorja nemudoma vprašal, kaj pa je potem bila vojna v Bosni? Namreč, če bosanske vojne ne bi bilo, se tudi ta fant sploh ne bi rodil v ta svet, saj se njegov oče, ki je leta 1993 z družino moral zapustiti rodno Banja Luko, in mama, Slovenka z bosanskimi koreninami, zelo verjetno ne bi nikoli srečala.

  • Luknja v obliki Pahorja

    Pravzaprav se ne nameravam prepirati z N’tokom ali kakšnimi drugimi komentatorji, ki ocenjujejo značajske in politične lastnosti kandidatk in kandidatov za predsednika republike. Vsak ima v rokavu svoje adute, ali vsaj najmanj slabega kandidata, zato morajo vsi drugi izpasti, kot še slabši od manj slabe izbire. Ampak kar je preveč, je preveč. Ko sem v komentarju z zgornjim naslovom prebral karakterizacijo in politično umestitev Nataše Pirc Musar, sem najprej pomislil, ali je še kakšna druga Nataša? Atributi kar padajo, »poosebljenje individualističnega karierizma«, »ne prihaja iz političnih kuloarjev«, »odtujena od ljudstva«, »v letih prehajanja iz ene prestižne službe, v drugo ni srečala veliko nepremožnih«, skratka bogata odvetnica, ki dela za bogate, od nje ni pričakovati nič dobrega, je pač samo rezultat kadrovske luknje na levoliberalnem političnem polju. Take Nataše ne poznam, pa sem Natašo Pirc Musar malo bolje spoznal že pred skoraj dvajsetimi leti, po sprejemu in uveljavitvi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Ta zakon, ki temeljito vpliva na večjo transparentnost delovanja javne uprave, se zdi danes samoumeven, v resnici pa je bilo treba vložiti veliko truda, da se je prebil skozi tiha nasprotovanja državnega uradništva in si pridobil podporo v parlamentu, je vzpostavil tudi funkcijo, ki se mu danes reče informacijski pooblaščenec (ker urad vodi ženska, pravzaprav informacijska pooblaščenka). Vzpostavitev urada informacijske pooblaščenke, ki ima zobe in lahko ugrizne, kadar prihaja do oviranja dostopa do informacij javnega značaja, je bila še težja naloga in Nataša Pirc Musar jo je izvrstno opravila. Na tej funkciji je NPM opravila več, kot se pričakuje od dobrega in korektnega predstojnika, svoje delo je opravila s presežkom. Danes ta urad (tudi zaradi njene naslednice, aktualne informacijske pooblaščenke), vsaj po mojem mnenju, predstavlja državno institucijo, ki ima razmeroma velik ugled in avtoriteto v javnosti. Hočem reči, »individualistični karierizem« ne more pojasniti njenega desetletnega dela v javno korist in za javno dobro (kar informacije so), pa tudi tega ne, da se je bilo treba s strokovnostjo in politično držo zoperstaviti pritiskom, ki jih ni bilo malo.

  • Nespodobni bog

    V svoji repliki na članek Nespodobni bog je Gregor Hrovatin nanizal nekaj izjemno povednih vprašanj na temo razžaljenih verskih čustev. Ta vprašanja že vsebujejo tudi odgovore, zato jih ne bi komentiral, bom pa opozoril na spregledan vidik, zakaj so slovenski verniki tako občutljivi v svojih verskih čustvih. Naj povem kar naravnost – zato, ker so bila za časa socializma in komunistične diktature verska čustva tabu in zaščitena enako kot kočevski medved ali nacionalna čustva. Kočevskega medveda je bilo prepovedano ustreliti, verska in nacionalna čustva pa žaliti. Zato umetnost v času socializma ne pozna sproščene, kritične ali satirične obravnave verskih tem. Za razliko od zahodnih demokracij, kjer je tega v izobilju. Naj spomnim samo na Bunuelove, Fellinijeve, Pasolinijeve filme, pa na Monty Pythonske satire. V slovenski in jugoslovanski kinematografiji pa ni filma ali vsaj kadra, ki bi vero, vernika ali duhovnika prikazoval na satiričen ali ironičen način.

  • Odgovor na prispevek »Posli za sinove vrhuške SDS«

    V prispevku z naslovom »Posli za sinove vrhuške SDS«, avtorice Monike Weiss, z dne 30.9.2022, so podane neresnične navedbe oziroma so navedbe v navedenem prispevku izkrivljene do mere, da ne odražajo resničnih dogodkov in okoliščin. Navedbe v omenjenem prispevku grobo posegajo v moj ugled in dobro ime, s tem pa v moje pravice in pravno varovane interese. Nikakor namreč ne držijo insinuacije v prispevku, ki izhajajo iz oznak »rosno mlada odvetniška pisarna« in »mladi pravnik«. Iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika jasno izhaja, da se pridevnik »rosno« mlad uporablja za neizkušeno osebo. Prispevek tako povprečnemu bralcu daje vtis, da sem domnevno neizkušen, kar pa nikakor ne drži, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Prav tako nikakor ne držijo navedbe oziroma insinuacije v prispevku, da naj bi šlo v mojem primeru za klientelizem oziroma da stranke oziroma zadeve, pri katerih svetujem, domnevno pridobivam iz razloga, ker sem sin enega od članov določene politične stranke. Stranke in posle namreč pridobivam na podlagi svojih izkušenj, znanja, referenc ter konkurenčnih ponudb, in sicer: i. Po opravljeni diplomi imam več kot 10 let delovnih izkušenj v odvetništvu, če bi upoštevali še študentsko delo, pa še več. ii. Sorodstvenih razmerij ne skrivam. Kot vedo vsi, ki me poznajo, pa teh povezav nikoli nisem izpostavljal ali se nanje zanašal. Moj oče s postopki izbire pri strankah nima ničesar.

  • Stiske družinskih zdravnikov

    Vedno kritično zgovorni zdravnik Erik Brecelj je pred nedavnim dejal, da srečuje bolnike, ki bi jim pred pol leta še lahko pozdravili raka na želodcu, ob pozni diagnozi pa so obsojeni na smrt: „Vabim Levico, da pride v mojo ambulanto gledat vsakodnevne katastrofe, s katerimi se srečujemo zdravniki, potem pa naj se igrajo z zdravjem bolnikov in čakalnimi vrstami in populizmom.“ Ne igrajmo se torej z zdravjem bolnikov in s čakalnimi vrstami. In politiko umaknimo iz zdravstva, levo in desno, nobena mu ni v prid, kvečjemu v napoto in – v škodo!

  • Nespodobni bog

    Izključno zaradi naslova »Bog si ga drka na nas« se je Društvo slovenskih pisateljev odpovedalo izdaji antologije mladih slovenskih pesnikov. Ta je nazadnje izšla pri eni od brezštevilnih slovenskih žepnih založb. Naslov naj bi žalil čustva vernikov.

  • Mister 70 milijonov

    Iz podatkov, objavljenih v članku novinarja Mekine, je razvidno, da ne gre samo za pogodbo o nakupu boxerjev, ampak tudi za finančno sodelovanje pri razvoju in investicijah za proizvodnjo boxerjev. Pogodbenik, organizacija OCCAR ni proizvajalec, pač pa posrednik proizvajalcev. Skratka bolj zapleteno kot je, ne bi moglo biti, zato se iz pogodbe ne more izluščiti niti cena boxerja, niti vsaj približni stroški sodelovanja pri razvoju in investicijah. Takšna nedoločljiva pogodba o nakupu ne more biti veljavna, saj ni določen cena za nakup s točno specifikacijo zahtev za vozilo. Pogajalci, kupec/podpisnik pogodbe niso zagotovili, da bi bila spravljena v sklad z zakonikom o obligacijskih razmerjih.

  • Zakaj mučitelj dr. Metke Paragi in njemu podobni ne bodo kaznovani?

    Mikrobiologinja dr. Metka Paragi je aprila 2021 po 30 letih dela v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ostala brez službe ravno v času, ko je vodstvo opozarjala, da testi za okužbo s Covidom-19, ki jih je država za 1,2 milijona evrov naročila pri podjetju Majbert Pharm, niso ustrezni za množično testiranje. Očitali so ji hujše kršitve obveznosti delovnega razmerja. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je avgusta 2022 odločilo, da je bila izredna odpoved dr. Metki Paragi nezakonita.

  • Nespodobni bog

    S tem kratkim pismom se odzivam na prispevek v vaši reviji oziroma časopisu, ki obravnava izid pesniške antologije mladih slovenskih pesnikov in je že pred časom razburil delček slovenske javnosti. V svojem odzivu se delno nanašam na prispevka, ki sta bila objavljena v Mladini (Nespodobni bog, 9. 9. 2022, str. 62– 64) in v Delu (Po protestu cenzurirali mlade pesnike, 14. 9. 2022, str. 15), hkrati pa sem se seznanil tudi z utemeljitvijo smiselnosti naslova na svojem FB profilu, ki jo objavil objavil Igor Divjak. Slednji je vodil tudi pogovor z urednikoma zbirke na Slovenskih dnevih knjige in trdno stoji za njuno odločitvijo glede izbire naslova.

  • Aktualna nerešena vprašanja o dolgotrajni oskrbi

    V Srebrni niti – združenju za dostojno starost vseskozi spremljamo pripravo, sprejemanje ter implementacijo Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk). V te aktivnosti smo se tudi neposredno vključevali, čeprav naših predlogov vlada doslej večinoma ni sprejela.

  • Hrana za odmet

    Je izkušnja nekaterih staršev in učiteljev v zvezi s hrano res tako slaba, da jih bolj skrbijo plusi odvržene hrane s strani presitih kot minusi zaužite hrane s strani lačnih?

  • 1,7 milijona evrov provizij

    Novinar v članku o nakupu družbe Actual I.T. s strani Telekoma Slovenije neposredno namiguje, da naj bi pri nakupu »morebiti šlo celo za korupcijo«, kar utemeljuje s tem, da je imela družba Actual I.T. »izredno visoke transakcijske stroške«, kjer se »kot poznamo iz drugih primerov, lahko skrivajo tudi podkupnine«. Gre za izredno težke obtožbe oz. namigovanja, ki jih v Telekomu Slovenije najodločneje zavračamo.

  • Policijski ali nepremičninski minister?

    Na podlagi 42. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001 s sprememb.) zaradi zagotovitve objektivnega informiranja glede postopka izbire izvajalca projektiranja pri projektu Litostroj - jug s strani družbe D.S.U., d.o.o. uveljavljamo pravico do objave odgovora na članek »Policijski ali nepremičninski minister?«, avtorja Petra Petrovčiča, objavljen 2. 9. 2022 v tiskani in elektronski obliki tednika Mladina.

  • Protest gledalke ob ravnanju vodstva RTV Slovenija

    Pretresena sem bila ob nemem dejanju novinarjev informativnega programa TVS, ki so se v znak protesta proti ravnanju vodstva RTV postavili v ozadje Dnevnikove napovedi Odmevov (Dnevnik, 5.9.2022). Resni in zaskrbljeni so, čeprav molče, glasno povedali, da ostajajo zavezani javnosti, nam gledalcem, in da bodo še naprej pogumno zavračali pritiske za zniževanje profesionalnih standardov. Izpostavili so se v korist blagovne znamke informativnega programa TVS in njene verodostojnosti. Javnost jim je za njihovo odločenost lahko samo hvaležna. Direktor TVS to razume drugače. Oporeka jim prilaščanje programskega časa za lastne interese. Sama vidim problem drugje, v prilaščanju TVS s strani njenega vodstva za lastne politične interese. V tem vidim jedro konflikta med novinarji in vodstvom. Razloge za protest novinarjev TVS smo gledalci potem lahko prebrali na/v drugih medijih.

  • Nova oblast, nova vnema

    Zagovornik načela enakosti je v času vseh oblasti enako dosleden pri ukrepanju zaradi ugotovljene ali domnevne diskriminacije na podlagi osebne okoliščine starosti (in drugih osebnih okoliščin). Med drugim je med epidemijo covida-19 vladi priporočil, naj vsem stanovalcem domov za starejše občane omogoči redne stike s svojci in priporočil dodatno pomoč domovom za starejše občane za zagotavljanje kadra ter tehnične in zaščitne opreme za soočanje z epidemijo in preprečevanje negativnih posledic socialne izolacije stanovalcev. Pripravil je tudi raziskavo o razmerah v domovih za starejše občane v prvem valu epidemije covida-19. Ko so bila na voljo prva cepiva proti covidu, je vladi priporočil, naj v strategiji za cepljenje zagotovi čimprejšnje cepljenje najranljivejših skupin, še posebej starejših in oseb s kroničnimi boleznimi. Po izvedbi ocene diskriminatornosti prepovedi vstopa v trgovine za starejše od 65 let po 10. uri je na podlagi mnenj NIJZ in infekcijske klinike ocenil, da je bil ukrep diskriminatoren in nato priporočil podaljšanje nakupovalnega časa, rezerviranega zanje. Za diskriminatorno je ocenil tudi ureditev, ki je delodajalcem omogočila upokojevanje delavcev brez navajanja razlogov, ko so dosegli določeno starost in pokojninsko dobo. Še pred pojavom težav pri koriščenju digitalnih bonov je najprej Službi vlade za digitalno preobrazbo, nato pa še državnemu zboru poslal priporočilo glede zakona o digitalni vključenosti in v njem med drugim opozoril, da morajo biti ukrepi spodbujanja digitalne pismenosti dostopni vsem po načelih enakega obravnavanja. S področja osebne okoliščine starosti oziroma zagotavljanja varstva pred diskriminacijo starejših je tudi primer, v katerem Zagovornik diskriminirano osebo zastopa na sodišču.

  • 2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Pisma bralcev

    Primer Smodej

    Policija primer spolnega nasilja preiskuje od prve informacije. Skupina policistov in kriminalistov že od prve informacije v javnosti, da so se zgodila huda kazniva dejanja spolnega nasilja, zadevo intenzivno preiskuje, zato pavšalne ocene strokovnjakov o delu policije odločno demantiramo, ker to enostavno ne drži.

  • Janševi podtaknjenci

    Presenetljivo, kaj si vladajoče stranke privoščijo na račun javnih sredstev, saj takšno zaposlovanje ni nič drugega kot zloraba javnih sredstev. V normalni demokratični družbi, v kateri naj bi bili pred zakonom vsi enaki, bi tisti, ki zlorabljajo javna sredstva, morali odškodninsko odgovarjati, tudi gospodje ministri in predsedniki vlad. Zakaj pišem na splošno o vladajočih strankah? Zato, ker je najbrž komaj katera brez tovrstnega greha. Že pred približno dvajsetimi leti mi je prijatelj, ki se je ukvarjal z izobraževanjem pravil, da je ob obiskih Ministrstva za izobraževanje videl stalno ene in iste, ki so brali časopise in revije. Zato je vprašal tistega, h kateremu je hodil, zakaj so nekateri očitno brez dela. Dobil je pojasnilo; to so tisti, ki so ostali od prejšnjega ministra, ki pa jih sedanji minister ne rabi, saj je pripeljal svoje ljudi.

  • Boj za sveti zakon

    Pritožba rektorja Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah na naslovnico Mladine je seveda povsem legitimna, a ima nekatere lepotne napake, na katere želim opozoriti. Kot prvo, rektor pravi, da je Jezušček na brezjanski podobi nadomeščen s hermafroditom. Ne more biti: po doktrini rimokatoliške cerkve, še posebej pa po zagotavljanju Slovenske Škofovske konference hermafroditov sploh ni, ker se vsi otroci rodijo bodisi kot dečki, bodisi kot deklice. Glede na mavrico v ozadju in naslovni članek v Mladini, pa je povsem jasno, da ima Marija na naslovnici v naročju transspolno bitje.

  • Luč v temi

    Opravičilo V članku Luč v temi v prejšnji številki Mladine smo zapisali, da je Andrej Mohar predsednik društva Temno nebo, v resnici pa je le njegov član. Predsednik društva je Herman Mikuž. Za napako se iskreno opravičujemo. 

  • Palico med feltne kapitalizma

    Storitve, ki jih podpirajo spletne platforme, se pospešeno širijo tudi v naših krajih. Te platforme imajo drugačen poslovni model, cilje, strategijo in vire od klasičnih podjetij. Zagotovo je potrebno zakonsko ustrezneje regulirati in nadzirati njihovo delovanje, pa vendar se ne bi smeli zadovoljiti zgolj s tem. 

  • Boj za sveti zakon

    Nedopustna žalitev globokih verskih čustev Tednik Mladina je na naslovnici svoje številke z dne 19. avgusta 2022 objavil podobo brezjanske Matere Božje, ki je močno prizadela čustva slovenskih krščanskih vernikov doma in po svetu. Znamenita Layerjeva slika izpred več kot 200 let je namreč že dolga leta simbol globoke slovenske vernosti ter pomeni tolažbo in upanje vseh romarjev, ki se v tisočih posamično in skupinsko zgrinjajo ob osrednjem slovenskem romarskem središču. Brezjanska Marija vabi k sebi vse ljudi in jih duhovno krepi. Zato je že vrsto let na Brezjah tudi romanje bolnikov in knjiga pričevanj o uslišanjih in tolažbe daje slutiti, kaj vse se dogaja na tem milostnem kraju. Od tod tudi njen častitljiv vzdevek »Marija Pomagaj«, ki pove, da iz njene materinske ljubezni nihče ni izvzet.

  • Gozdovi na morskem dnu

    Znanstveniki raziskujejo možnosti za odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja s pomočjo morske trave … Spieglov članek, ki ste ga poobjavili v Mladini, se začne zanimivo in obetavno. Tu in tam postreže tudi s številkami. A kaj se zgodi, če bralec te številke primerja med seboj? »Okoli sedemdeset vrst morske trave naj bi pokrivalo do 270.000 kvadratnih kilometrov morskega dna.« … »Vsako leto morska trava posrka 56.000 ton ogljika …« – Do tod vse v redu in prav, če seveda zanemarimo dejstvo, da človeška dejavnost vsako leto v ozračje doda več kot 40 milijard ton ogljikovega dioksida … »Po neki oceni naj bi vsako leto izginilo sedem odstotkov podvodnih travnikov.« Ekipa z univerze v Göteborgu »se že dlje časa ukvarja z vračanjem morske trave na švedsko zahodno obalo. Začeli so s kvadratnim metrom – lani pa nasadili že cel hektar … Zasaditev hektarja stane okrog sto tisoč evrov.« – Na svetovni ravni torej 18,9 bilijonov (!) evrov samo za nadomestitev trave, ki vsako leto izgine …

  • »Raje sem bil na barikadah, kot v ozadju«

    Pogovor novinarja Bernarda Nežmaha s kardinalom Rodetom v Mladini 5.8.2022 ob priliki izida avtobiografije slednjega je najbrž povsem nehote razkril več, kot sta imela v mislih oba ob priliki dogovarjanja o vsebini pogovora. Dvomim, da bo cerkveni dostojanstvenik po njem užival več simpatije med Slovenci, s katerimi očitno ni zadovoljen, kaj šele navdušen nad njimi. Gre večinoma za preproste in poštene ljudi, ki pa so daleč od svetovljanstva, učenosti, vsesplošne razgledanosti, posvečenosti v duhovne razsežnosti znanja jezikov in omike, skratka odličnosti v najžlahtnejšem pomenu besede, ki jih je Rode tekom pogovora tako rad izpostavil in povzdigoval. A z izrisanim psihološkim profilom kardinala si je povsem nemogoče predstavljati, da bi on komu umival noge, kot to počne sedanji (pač – južnoameriški) papež – Bergoglio, kot ga zaničljivo naslavlja njegova eminenca Rode.

  • »Raje sem bil na barikadah, kot v ozadju«

    V zadnji številki vaše revije ste objavili intervju vašega novinarja Bernarda Nežmaha s Francem Rodetom, ki je izjavil, da je bila Šuštarjeva sestra poročena s Stanetom Kavčičem. Obveščam vas, da to ni res, kot dokaz temu pa zgolj navajam dejstvo, da sem sin Staneta Kavčiča in da vem, kdo je bila moja mati in kdo druga žena mojega očeta.

  • »Raje sem bil na barikadah, kot v ozadju«

    Opravičilo

  • Narobe svet

    V članku ste navedli: »Toda državni svet se ni dal motiti in Skledar TV je tudi za letos dobila svojo tradicionalno pogodbo za prenose, ki jih ne gleda nihče. Ker je Alojz Kovšca pač presodil, da si državni svet zasluži več pozornosti.« Državni svet je 7. 12. 2021 izvedel javno naročilo male vrednosti Storitve snemanja in fotografiranja dogodkov v Državnem svetu, NMV-2021/2, na katerem je najugodnejšo ponudbo oddalo podjetje Fixmedia, Zavod za razvoj filmske ustvarjalnosti Ljubljana, Suhadolčanova ulica 065, Ljubljana, 1231 Ljubljana – Črnuče in ne Skledar, Zavod za promocijo kulture in kmetijstva.

  • »Raje sem bil na barikadah, kot v ozadju«

    Prebral sem prijazen intervju dr. Bernarda Nežmaha z dr. Francem Rodetom. Za rednega bralca Mladine in občasnega bralca pamfletov novinarja je intervju korekten. Oglašam se samo zaradi nekonsistentnosti odgovora dr. Rodeta na novinarjevo vprašanje: »Ste kdaj pomislili, kdo bi bili, če v Sloveniji ne bi zavladal komunizem?« Odgovor kardinala: »… Zame sta bila odhod iz Slovenije in begunstvo blagoslov, ki si ga nisem zaslužil. Ostal bi na ravni rodiške mularije, s takim mišljenjem, mogoče bi postal duhovnik v času socializma, to bi bilo največ …«.

  • »Raje sem bil na barikadah, kot v ozadju«

    Ko sem začela listati zadnjo Mladino, sem pomislila: »No, danes pa ni Nežmahove kolumne, gotovo je na dopustu,« čisto malo pozneje pa sem ugotovila, da jo je nadomestil štiri strani dolg pogovor z dr. Francem Rodetom. Ni mi sicer jasno, kakšna je razlika med pogovorom, na katerega je božji namestnik pristal, in med intervjujem. Sama posebne razlike nisem opazila.

  • »Raje sem bil na barikadah, kot v ozadju«

    Moje ime je Slavka Kavčič in sem sestra pokojnega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Kar nekaj znancev, ki jim je v roke prišla 31. številka Mladine, z dne 5. 8. letos, me je opozorilo, da naj preberem (eden celo z opozorilom, če imam dobre živce) pogovor Bernarda Nežmaha s kardinalom dr. Francem Rodetom. Izrecno so me napotili na str. 38. Videla sem, da se na tej strani novinarjevo vprašanje nanaša na odnos kardinala Rodeta do mojega pokojnega brata. Ne morem razumeti, da si lahko človek, ki se ima za intelektualno in moralno avtoriteto svetovnih razsežnosti, stvari dobesedno izmišlja.

  • Papeževo opravičilo

    Papež Frančišek je končal svoj obisk v Kanadi. Tam se je večkrat opravičil staroselcem za zlo, ki so ga prizadejali katoliki v internatih oz. šolah, kjer so kanadske oblasti v 19. in 20. stoletju hotele asimilirati staroselske otroke. Katoliška cerkev je vodila več kot polovico takih državnih šol, skozi katere je šlo okrog 150.000 otrok, več 1000 pa jih je med šolanjem iz različnih razlogov umrlo.

  • Zadnja svarila

    Politične elite resnico pogosto pomanjkljivo slečejo in jo še prekrijejo, da ne izvemo, kakšna je gola resnica. Redki neodvisni znanosti je že vsaj tri desetletja poznano, kakšne bodo posledice segrevanja planeta že pri poldrugi stopinji Celzija, ker bomo presegli pragove za ohranitev ogroženih ekoloških sistemov. Zaradi prekrivanja resnice se večina ljudi niti ne zaveda, kako korenito bomo morali spremeniti naše dosedanje navade in potrate za ohranitev naših naslednjih rodov.

  • Matej iz jame

    V kolumni z gornjim naslovom je Vlado Miheljak očital ustavnemu sodniku dr. Roku Svetliču, da je pri nedavnem odločanju o pravicah istospolnih parov »pomanjkanje strokovnih kompetenc nadomestil z nazorskimi (beri ideološkimi) ujetostmi in predsodki«. Sam sem – z argumentacijo, na katero vse do danes nisem dobil odgovora – vse do konca nasprotoval izvolitvi dr. Svetliča za ustavnega sodnika, a me je nato strokovna argumentacija nekaterih njegovih ločenih mnenj, čeprav se z njimi po vsebini ne strinjam, zelo pozitivno presenetila. Še posebej pa želim poudariti, da pri odločanju o pravicah istospolnih parov nikakor ni podprl znanih »ideoloških ujetosti in predsodkov« zoper pravice istospolnih. Celo nasprotno.

  • Helikopter ali letalo ni dovolj

    Prebral sem z velikim zanimanjem razmišljanja Daliborja Jovanoviča v Mladini 29.7.2022 o tem, kako zastaviti pri nas protipožarni sistem, ki bo lažje in učinkoviteje kos situacijam, kakršno smo doživeli in zanjo trepetali nedavno na Krasu in ki je pokazala nemalo pomanjkljivosti v smislu pravočasnega posredovanja in obvladovanja požarov ter omejevanja škode. Pa še enkrat, tudi sam se pridružujem Jovanovičevemu poklonu gasilcem in vsem ostalim, ki so jim pomagali, da je bil pekel z nadčloveškimi napori vendarle pogašen. Toliko bolj, ker je bila prepotrebna pomoč iz zraka preskromna za tako obsežen požar in je, hvala Bogu, učinkovala le s prihodom hrvaškega Canadaira ter proti koncu še dveh romunskih letal tipa Spartan.

  • Začetek cepljenja s četrtim odmerkom

    V prispevku smo napačno zapisali, da delovno skupino za dolgi covid na NIJZ vodi predstojnica ljubljanske infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc. Skupino vodi specialist javnega zdravja Radivoje Pribaković Brinovec. Za napako se iskreno opravičujemo.

  • Sežigalnica za vsaj 30 let

    Ob julijskem obisku našega predsednika vlade pri nemškem kanclerju se mi je vtisnilo v spomin, kar je v zvezi z energetsko krizo, povezano z vojno v Ukrajini, povedal nemški kancler: potrebno je zgraditi infrastrukturo, ki bo omogočila pridobivanje nafte in plina iz drugih virov. V tem istem času pa so pri nas spet vzplamtele aktivnosti v zvezi s sežiganjem odpadkov. Zakaj bi vire v odpadkih uničevali s sežiganjem? Obenem pa bi z uničevanjem virov nastajali toplogredni izpusti in zdravju škodljivi izpusti. Tudi pepel, ki ostane po sežigu, predstavlja nevarnost za zdravje človeka in okolja.

  • Pravi dedec Uroš

    Čestitke Stanki Prodnik. V neki mali TV oddaji je opazila globine družbenih dogajanj. Njen opis oddaje 24ur Zvečer na POP TV mi je zbudil spomine na dogajanja pred tridesetimi leti. Univerza San Diego v Kaliforniji je bila takrat dva tedna kraj mojega izobraževanja na področju zdravljenja bolezni zasvojenosti v zaporih. V odmoru prvega dne sem poiskala stik z dvema osebama, ki sem ju med vsemi terapevti zaznala kot posebej zanimivi. Prva je bila socialna delavka, ki nam je v svoji uvodni predstavitvi povedala, da zaradi težav z alkoholom že devet let obiskuje skupino Anonimnih Alkoholikov, njena največja želja za naslednje leto pa je, da bi še naprej uspešno abstinirala, ker prav zaradi AA lahko zdaj znova joče, se znova smeje in čuti, da je “živa”. Ta iskrena misel se je v mojo dušo naselila za vedno.

  • Odziv novinarskih sindikatov RTV na imenovanje Uroša Urbanije za novega direktorja Televizije Slovenija

    Na profesionalno in moralno spornost kandidature nekdanjega direktorja vladnega urada za komuniciranje smo novinarski sindikati in aktivi opozarjali že pred obravnavo na Programskem svetu, generalnega direktorja pa smo Koordinacija novinarskih sindikatov in novinarski aktivi RTV 12. julija ponovno pozvali, naj Urbanije ne imenuje na zahtevno funkcijo zaradi njegovega ravnanja v času mandata na UKOM-u, kjer je izkazal veliko pomanjkanje moralne integritete, pristranski in politično-propagandni ter pridigarski odnos do medijev in novinarjev, finančno in kadrovsko je uničeval Slovensko tiskovno agencijo, njegova pretekla novinarska praksa tudi na RTV, še posebej v uredništvu MMC, pa kaže, da nima potrebnih profesionalnih izkušenj in znanj za opravljanje tovrstne vodstvene funkcije.

  • Korak v levo

    Spoštovani, kot redna bralka revije Mladina sem v št. 20 z dne 18.6.2022 zasledila vaš članek z naslovom »Korak v levo« in v njem informacijo, da je družba SODO podjetniku Milanu Pušljarju s.p. iz Ivančne Gorice nakazala maja 2020 znesek 286.000, ker naj bi v Ivančni Gorici zgradil gospodarsko cono, na kateri je sam postavil transformatorsko postajo, družba SODO pa da mu jo je bila dolžna odkupiti. S tem v zvezi me zanima ali je možno pridobiti ta dopis družbe SODO in tudi druge informacije, če morda v zvezi s tem odkupom z njimi razpolagate. Prav posebej me zanima dejstvo, da je bila družba SODO primorana odkupiti to transformatorsko postajo. To me zanima zaradi tega, ker smo sami lastniki transformatorske postaje v Šentjurju TP 202, ki jo je zgradil naš prednik leta 1927 in ki je bila s Sklepom Okrajnega sodišča Šentjur Dn št. 817/02 z dne 5.6.2002 na podlagi 1. odstavka 84. člena Zakona o zemljiški knjigi v zvezi s točko II odstavka istega zakona (Ur. RS št. 33/95) in I odstavka 68. člena istega zakona v zvezi z Zakonom o dopolnitvi zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini – ZLNDL-A, (Ur. l. RS št. 59) v letu 2002 vrnjena v ponovno zasebno lastnino in je kot zasebna lastnina na tej zakonski podlagi tudi vpisana v zemljiški knjigi. Je javnega značaja ( za najmanj 111 odjemalcev z direktno priključitvijo, posredno pa še več) pa z družbo SODO ne moremo dogovoriti pravnega razmerja za uporabo te naše zasebne lastnine (ne z odkupom ali pa najemom). Od Elektra Celje zahtevamo ureditev pravnega razmerja uporabe TP neuspešno od leta 2002, od družbe SODO pa od leta 2016 in v tej zvezi smo na sodišču v Mariboru vložili tožbeni postopek, ki se zoper Elektra Celje in družbe SODO vleče že od leta 2016. Iz vašega prispevka je razvidno, da smo lastniki TP očitno različno obravnavani po zakonih in Ustavi RS.

  • Se Klemen Jaklič podpisuje napačno?

    Zanimivo vprašanje. Se dr. dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) podpisuje napačno. Še bolj zanimivo vprašanje pa je, vsebina teh dvakratnih dr. dr. Sta to dva resnična prispevka pravni znanosti, ki zaslužita, da se nosilcu za vsakega posebej podeli naziv doktor znanosti, ali je to zgolj dvakrat ali večkrat prodano blago z isto ali prirejeno vsebino. Če gre za dvojnega doktorja znanosti z dvema doktoratoma iz dveh različnih panog, npr. kemije in biologije, ni o tem nobenega dvoma, če pa gre zgolj za dve instituciji, pa stvar ni tako preprosta. Dr. dr. (po germanskem sistemu ddr.) Jaklič je, kot sam navaja na svoji spletni strani, najprej iz primerjalnega ustavnega prava magistriral na Univerzi Harvard, nato pa iz evropskega ustavnega prava in teorije doktoriral na Univerzi 

  • Čas je za precednico

    Uf, zbeži, sem si rekel, ko sem prebral zadnje pismo Gregorja Golobiča. Pa tako obetavno se je začelo! Zato sem ob prvem Golobičevem odzivu na svojo kolumno kolegom iz redakcije Mladine rekel, da je malo pingponga, kot sem ga že nič kolikokrat z nič koliko »sparing partnerji« igral, in to najpogosteje prav v poletni shemi, v času kislih kumaric, čisto zabavno. A sem se uštel. Namreč, ko sem prebral naslednji Golobičev odziv, ki je prehitel pisanje mojega prvega odgovora (!), sem ugotovil, da je vrag vzel šalo. Iz vsebine kolumne (Čas je za precednico, Mladina 27/2022) je kriptografsko razkril mojo prikrito polemiko z njegovim šele v isti številki objavljenim pismom. Češ da sem zlorabil »prostor svoje tedenske kolumne za poskus rokohitrske diskreditacije mene (torej G. G., op. a.) kot avtorja odziva, ki je bil šele objavljen v taisti številki«.

  • Izvedbo razstave Večje od mene v Ljubljani je zavrnila Zdenka Badovinac

    Spoštovani, dr. Aleš Vaupotič v zadnjih Mladininih Pismih pravi, da podpisana nisem želela realizirati razstave Večje od mene v Moderni galeriji z zgolj načrtovanimi sredstvi.

  • 15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Pisma bralcev

    Rolanje po sceni

    V 27. številki Mladine se je v rubriki Rolanje po sceni pripetila neljuba napaka. Oblastnega napada v obliki finančnih kazni na protestnika Jašo Jenulla smo namesto »državnega odvetnika« po krivem obdolžili »državnega tožilca«, ki je, nasprotno, v času epidemije pokazal določeno mero razumevanja za žrtve nesorazmerne avtokratske represije. Krivo pričanje priznavamo in sprejemamo kazen. 

  • Drugačen pogled na polet predsednice parlamenta

    Opazil sem, da tudi nekateri njeni volivci menijo, da je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič na državni proslavi naredila napako, da se ji je pripetil začetniški spodrsljaj in/ali da se je vedla v nasprotju s funkcijo, ki jo opravlja. Nič od tega ne drži. Gre za predsednico organa, ki ga sestavljajo poslanke in poslanci kot predstavniki državljank in državljanov Slovenije. Zato je povsem naravno, da prva med parlamentarci pokaže, kako dragocena se ji zdi podpora, ki so ji jo z gromkim aplavzom izrazili na proslavi. Razširila je roke in se z nasmehom zahvalila za pozornost. Eno roko je iztegnila proti državi, drugo je ponudila volivcem. Tako je na simbolen način povezala svoje volivke in volivce s praporščaki in zastavami, ki so eden od simbolov slovenske državnosti. Torej ni res, da bi pokazala hrbet državi. Ali naj bi pokazala hrbet raje ljudstvu?

  • Izvedbo razstave Večje od mene v Ljubljani je zavrnila Zdenka Badovinac

    Razstavo Večje od mene v Moderni galeriji je Direktor Moderne galerije želel izvesti, vendar v okviru finančnih sredstev, ki jih je za to razstavo predvidela prav njegova predhodnica, takrat še kustosinja v Moderni galeriji, Zdenka Badovinac, ki pa izvedbe zgolj z načrtovanimi sredstvi ni želela. To je bilo prav v tej reviji že jasno zapisano 14. 1. 2022. 

  • Čas je za precednico

    Težko se je znebiti vtisa, da Vlado Miheljak spet enkrat ni zmogel iz svoje kože in je mimogrede zlorabil prostor svoje tedenske kolumne za poskus rokohitrske diskreditacije mene kot avtorja odziva, ki je bil šele objavljen v taisti številki. Zavržna praksa, ki resnim in dostojnim piscem ne pade na pamet.

  • Več Nata!?

    Gregor Golobič mi v odzivu na mojo kolumno Več Nata (1. 7. 2022) pripiše, da je »znano, da imajo ljudje, ki sicer ne izbirajo besed pri (dis)kvalifikacijah drugih, pogosto zelo tanko kožo, ko gre zanje«. Kaj takega očitati podpisanemu, ki se od sredine osemdesetih v odprti medijski areni izpostavlja preverjanju, kritiki in tudi diskvalifikacijam, je svojevrsten humor. Če kaj takega napiše Golobič, pa je to črni humor. Namreč, ex-politik Gregor Golobič je nadvse občutljiv, prava politična mimoza, ki jo prizadene najmanjši dvom o posameznem ravnanju. Težko bi našli bolj občutljivega ali zamerljivega, po izkušnjah nekaterih tudi maščevalnega političnega osebka, ki poskuša (sicer redkeje) iz ospredja ali (pretežno) ozadja kreirati slovensko politiko. Zato sem bil po svoje vesel, da se zaradi odsotnosti nisem mogel odzvati nedavnemu vabilu oddaje Intervju na TVS, da podam kratko uvodno oceno politično-osebnostnega profila Gregorja Golobiča kot gosta Ksenije Horvat, saj bi ga s še tako uravnoteženo in prizanesljivo oceno gotovo prizadel.

  • Vročina v Ljubljani

    Spoštovani župan Zoran Janković!

  • Ponovitev

    Pri naših tako imenovanih levo sredinskih politikih je težava v tem, da ne upoštevajo pravila, ki velja v industrijski psihologiji, da je vedno treba prilagajati svoje aktivnosti aktivnostim, ki jih uporablja nasprotni partner. Zakaj tako ravnajo, bi bilo zanimivo ugotoviti. Toda moja predstava o tem je takšna: če SDS preprečuje Sprejem Zakona o vladi, ker je »zaskrbljen« nad prevelikimi stroški vlade zaradi dodatnih ministrstev, se je takoj potrebno lotiti zmanjševanja javnih  izdatkov, kar bo sicer potrebno storiti zaradi vseh problemov, ki so pred javnim financiranjem javnih zadev. Takoj je potrebno ugotoviti število preveč zaposlenih v javni upravi (zadnja Janševa tranša zaposlovanja), takoj je potrebno razveljaviti status javnega tistim institucijam, ki jih je Janševa vlada na novo ustanovila.

  • Več Nata!?

    Znano je, da imajo ljudje, ki sicer ne izbirajo besed pri (dis)kvalifikacijah drugih, pogosto zelo tanko kožo, ko gre zanje. Vlado Miheljak je že mnogokrat potrdil, da v svoji kolumnistični veličini zelo težko prenaša še tako blage pomisleke do svojih priložnostnih domislekov. Ko mu je Pavle Gantar tako nedavno oporekal, da ga v kontekstu različnih odzivov na ruski napad na Ukrajino poljubno kategorizira, mu po svoji preračunljivi in arogantni navadi ni odgovoril na istem mestu – se pravi v rubriki Pisma –, pač pa kar v novi kolumni, kjer ga je zapovrh dodatno eterično opremil kar s »smradom pasjega iztrebka« … Gantar, ki svojega angažmaja za razliko od Miheljaka nikoli ni zabetoniral na samozadostno samovšečnost kolumnističnega egotripa, je že s tem odvezan od statiranja v miheljakovski olfaktorični fabrikaciji.

  • Ko je bolnik na drugem mestu

    V prejšnji številki Mladine smo v članku z zgornjim naslovom objavili podatke o delu intervencijskih radiologov v UKC Ljubljana. V mesecu aprilu so dopoldne v treh operacijskih dvoranah, ko je bilo na delovnih mestih od 5-7 specialistov, obravnavali okoli 180 bolnikov. Popoldne, zvečer in ob vikendih, ko je bila odprta le ena operacijska dvorana in prisoten en sam zdravnik specialist, pa ravno tako okoli 180. Zapisali smo, da je v UKC Ljubljana povprečen zdravnik radiolog popoldne, ko je plačan po višjih tarifah in učinku, v povprečju petkrat bolj učinkovit kot dopoldne.

  • Šarec, veš svoj dolg?

    Kot predsednik vlade je Marjan Šarec septembra 2018 pozival državna podjetja, naj premislijo, kje oglašujejo in kakšne vsebine financirajo s svojimi oglasi. Leta 2022 je taisti Marjan Šarec minister za obrambo, oglase za slovensko vojsko pa lahko še vedno gledamo na tovarni sovraštva Nova24TV.

  • Kateri delodajalci v Sloveniji so na napačni strani zakonodaje?

    Spoštovani predsednik vlade, spoštovani ministri, na Delavsko svetovalnico se dnevno obrača vse več delavcev, katerim so kršene (temeljne) delavske in socialne pravice.

  • Škoda zelo borbene ženske za neborbeno funkcijo

    Ali: zakaj dati ostro in pogumno pravno bojevnico na »mehko« ceremonialno funkcijo, kjer sicer lahko včasih ostro zalaja, ugrizniti pa ne more? Na diplomatskem in vojaškem delu pristojnosti predsednika republike pa velika pravniška natančnost in doslednost tako in tako ni vedno zaželena. Govorim seveda o napovedani kandidaturi odvetnice (ki je bila prej uspešna informacijska pooblaščenka, novinarka itd.) Nataše Pirc Musar za predsednico republike. Vse priznanje njenemu dosedanjemu delu – le z njeno oceno, da ji je funkcija predsednika republike na kožo napisana, bi se težko strinjal. In tudi z mottom njene kandidature, da ne bo molčala ob kršitvah človekovih pravic. Povzdigovati glas ob (žal povsod po svetu, ne le pri nas pogostih) kršitvah ustave in zakonov - in ne le povzdigovati glas! - je naloga drugih organov, ne predsednika republike. Njegova naloga je (na tem področju) predvsem predlagati na take funkcije ljudi, ki so to res sposobni in pripravljeni narediti – sam pa se do kršitev ustave javno opredeljevati le izjemoma, kadar bi le še to morda zmoglo preprečiti ustavno krizo.

  • N’Toko: Marinblu svet

    22. junija 2022 je bil v reviji Mladina in na spletni strani mladina.si objavljen članek z naslovom »N’Toko: Marinblu svet,« ki zavajajoče in negativno predstavlja podjetje Spar Slovenija. V članku je navedeno, da v Sparu ne morete v roke prijeti izdelka, ki ga ni pobral iz zemlje, predelal, prepeljal ali uskladiščil migrantski delavec, vendar slednje ne drži. Spar Slovenija namreč sodeluje s številnimi slovenskimi pridelovalci, rejci in proizvajalci – slovenski izdelki namreč zavzemajo kar 70-odstni delež njegove ponudbe –, med njimi pa so tudi takšni, ki izdelke pridelujejo in predelujejo sami in brez dodatno najete delovne sile. 

  • Javno pismo

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Pisma bralcev

    Samoodločba narodov brez države

    Zaradi procesa katalonske suverenosti se je med levico pojavila razprava o nacionalnem vprašanju in demokratični reviziji meja. Ta razprava mora upoštevati spoštovanje nacionalnih in kulturnih pravic narodov, večjo krepitev vloge državljanov, načelo subsidiarnosti in obsodbo imperialističnega nacionalizma.

  • Povežimo Slovenijo II

    Vladu Miheljaku je treba čestitati za pogum. Tega je treba imeti, če zapišeš nekaj takega, kot na primer »Ne razumem, kako je lahko naš prijatelj Pavle Gantar brez pomisleka sopodpisnik skupaj z Lisjakom, ki je eksplicitno pozval časopis Dnevnik, da zapre usta njegovemu dolgoletnemu sopotniku in prijatelju Tomažu Mastnaku …« Kot da moj podpis pod dokument, za nazaj in za naprej »pokrije« vse, kar je Luka Lisjak napisal in objavil. Z marsičem se strinjam in z marsičem pa tudi ne, in če bi Vlado Miheljak bolje poznal »našega prijatelja Pavleta«, si prav tovrstnega podtikanja ne bi smel privoščiti, toliko bolj, ker je sam podpisnik nekega drugega »konkurenčnega« pisma.

  • Bobnarjeva kupila nove brzostrelke

    Spoštovani,

  • Javno pismo

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Pisma bralcev

    Spoštovani gospod predsednik vlade, spoštovana gospa zunanja ministrica!

    Vojna v Ukrajini je že globoko v četrtem mesecu, zato je samoumevno, da se vrstijo pozivi k razumnemu ravnanju vseh, ki bi lahko prispevali h koncu morije. Ker želje po tem, da bi prevladal razum in bi se brutalna ruska agresija na sosedo ustavila, ostajajo neuslišane, je vse večji tudi strah, da bi dogajanje v Ukrajini izgubili izpred oči. Zato smo se podpisnice in podpisniki tega odprtega pisma odločili, da k drugim pobudam za delovanje v skladu z zdravo pametjo pristavimo svoje poglede. Svoje osrednje misli smo strnili v osem točk. 1. Veseli nas, da v slovenski in evropski javnosti vlada široko soglasje o nesprejemljivosti neizzvanega in surovega napada Ruske federacije na suvereno, mednarodno priznano državo Ukrajino. Veseli nas, da smo se uspeli poenotiti v obsodbi grozodejstev, ki jih na plečih Ukrajincev izvaja ruski režim.

  • Javno pismo

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Pisma bralcev

    Poziv vladi Republike Slovenije

    Vlado Republike Slovenije pozivamo k razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini in k uresničevanju zaveze iz koalicijske pogodbe, da bo vlada na področju zunanje in obrambne politike izhajala iz »ustavnega načela mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«.

  • Pamflet

    Svoje razmišljanje namenjam kolumnistu Mladine dr. Nežmahu. Sem bolj ali manj redna bralka Mladine, kar pomeni, da kakšen petek tudi spustim nakup. A drznem si soditi, da dovolj pogosto berem revijo od začetka do konca, zato tudi kolumne dr. Nežmaha ne spustim, da sem opazila nezmožnost vsakršne kritike desne politične opcije pri dr. Nežmahu. Ob branju se mi vedno znova postavlja isto vprašanje, ki ga na kolumnista naslavljam zato, ker je sociolog. Zanima me ta fenomen desno obarvanih novinarjev, ki v delovanju politikov opcije, ki jo volijo, ali so ji naklonjeni, ne najdejo niti majčkene napakice, ničesar, kar bi bilo vredno kritične presoje, kar bi bilo treba vzeti pod drobnogled.

  • Institucija, ki lobira za interese ameriških multinacionalk, dobiva v Sloveniji javni denar

    Popravek in prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev na članek z naslovom Institucija, ki lobira za interese ameriških multinacionalk, dobiva v Sloveniji javni denar z dne 27. 5. 2022.

  • Nova krizna normalnost

    V tedniku Mladina ste v petek, 27. maja 2022, na str. 38 objavili članek avtorja dr. Bogomirja Kovača z naslovom: »Nova krizna normalnost«.

  • Javno pismo

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Pisma bralcev

    Ali tako majhna država kot je Slovenija potrebuje tako velike tarče kot so oklepniki Boxer?

    Nekdanji minister za obrambo Matej Tonin je s škandalozno gesto podpisa ne dosti manj kot pol milijardne obveze ( po programu OCCAR) o nakupu 45 oklepnikov BOXER 8x8 postavil tako novo vlado kot civilno družbo pred povsem nepotrebno dilemo. Trenutna dogajanja, ki jih določa ruska agresija na Ukrajino, seveda sprožajo pomembna vprašanja o pomenu varnosti in razsežnostih vojaške sestavine države. Menimo, da gre za položaj, ki zahteva temeljit premislek in konceptualno prenovo sistema obrambe Republike Slovenije.

  • Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje

    Pri recenziji knjige Kako razmišljati bolje smo pomotoma objavili naslovnico njene predhodnice, lani izdane knjige Kako razmišljati manj, ki ima podoben naslov in likovno podobo. Za napako se opravičujemo in na tem mestu objavljamo pravo naslovnico. 

  • Prihodnost

    Grega Repovž je spomnil novo prihajajočo vlado na škodljivost in nesmiselnost dosedanjega razvoja prometne infrastrukture. To je hvalevredno zlasti zato, ker je do sedaj v medijih na to opozarjala le kritična javnost, ne pa novinarji. Nasprotno, novinarji so večinoma imeli veliko razumevanje za reševanje zastojev in slabe pretočnosti v cestnem prometu. Samo dva primera. Koroško mladinsko iniciativo za izgradnjo avtoceste so slavili kot velike zaslužne junake, nobeden se pa ni spomnil, da bi opozoril, da ima Koroška tudi železniško progo in njene možnosti za opravljanje prevozov. Drugi kričeč primer je medijsko navijanje za dodatne vozne pasove na ljubljanskih vpadnicah, kot da še nikoli niso slišali, da bi to samo vzpodbudilo še povečanje cestnega prometa. V zvezi s tem trdijo, da je javni promet premalo razvit in zato ni možno preusmerjati prevoza z osebnimi avtomobili na javni cestni in železniški promet. Javni promet se bo lahko veliko hitreje razvijal, če bo imel zadosti potnikov in če se bodo odpravljala ozka grla v železniški infrastrukturi. Včasih so velika podjetja imela za svoje delavce organiziran lastni avtobusni prevoz. Če bi bila okoljsko osveščena, bi ga organizirali ponudi Kropivnik, Ljubljanaovno.

  • Prihodnost

    Da, Grega Repovž, naša (slovenska) prihodnost je usodno povezana z vprašanjem, ali nam bo z večdesetletno zamudo le uspelo vključiti se v sodobne železniške (in tudi druge) povezave s soseščino in z vso Evropo.

  • Javno pismo

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Pisma bralcev

    Odprimo Bežigrajski stadion!

    Letos mineva 150 let od Plečnikovega rojstva. To naj bi nas navdajalo s slovesnim občutjem, še posebej zaradi lanskoletnega vpisa »Del Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka« na Unescov Seznam svetovne dediščine. Namesto tega pa nas skrbi dejstvo, da je tudi pomembna stvaritev tega svetovnega arhitekturnega mojstra že leta žrtev partikularnih zasebnih interesov, ki nam krojijo mestno okolje.

  • Osemkolesniki proti ljudstvu

    Minister za obrambo M. Tonin je 11. maja 2022 s predstavniki organizacije OCCAR podpisal memorandum o soglasju k programu Boxer, v okviru katerega naj bi Slovenija za 343,43 milijona evrov kupila 45 oklepnikov tipa boxer. Stranke koalicije, Gibanje Svoboda, SD in Levica nasprotujejo temu poslu in pravijo, da bodo storile vse, da se ta nakup prepreči oz. odpravi. V zvezi z omenjenim nakupom se postavi vprašanje, ali ni nakup v nasprotju s slovensko ustavo.

  • Imeli so prav

    Pravne zvijače so očitno vgrajene v najvišje pravne akte naše države, kar se še posebno nazorno dokazuje po zadnjih volitvah. Prejšnja oblast je zgubila volitve, vendar lahko še naprej opravlja nujne posle. Ob tem se lahko v nočeh brez spanja sprašujemo, katera so tako nujna opravila, da jih prejšnja vlada ni zmogla opraviti v dveh letih. Je to nakup osemkolesnikov, sprejem in uveljavitev več kot trideset novih zakonov, zamenjava številnih veleposlanikov, podarjeni milijoni za božjo pomoč, poleg nekaj stotnij že nameščenih svojih zvestih kadrov, še dodatno veliko novih na vodilna mesta v državnih podjetjih in ustanovah … Naši predniki so se menda v davnih časih odločali o ukrepih za svojo skupnost kar pod vaško lipo in brez vseh papirjev.

  • Popravek

    V uvodniku z naslovom Tvegana Igra, Mladina, št.19, sem navedel, da je bil minister za finance Uroš Čufer v vladi Alenke Bratušek pred imenovanjem klasični poslovnež. Navedba ni točna: Čufer je makroekonomist, pred imenovanjem je bil med drugim tudi vodja analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije. Za napako se g. Čuferju in bralcem opravičujem.

  • Tvegana igra

    Že dolgo ni nobena tajna, da je SD na levem političnem bregu na Slovenskem ena najbolj nezanesljivih strank, po mojem mnenju, predvsem po zaslugi dolgoletnega vodje poslanske skupine Matjaža Hana, ki se brez vsakega sramu in povsem neovirano brati, prijateljuje in za strankinim hrbtom sodeluje z največjimi parlamentarnimi nasprotniki (lahko bi dejal celo sovražniki). Istočasno je Matjaž Han že dolga leta glavni strankin komentator parlamentarnega dogajanja. Njegov prepoznavni znak je veliko govoriti in malo (ali nič) povedati. Grega Repovž je v kolumni opozoril na problematičnost M. Hana v novi vladi. Se bo kaj zgodilo? Ne verjamem! Spomnimo se kolumne V. Miheljaka (Mladina št. 43, 28. oktober 2021), v kateri avtor razgalja umazane rabote M. Hana. Reakcija Fajonove? Nič. Židanova reakcija (bil naj bi še vedno nekakšen strankin strateg)? Nič! Nasprotno, Han bo nagrajen z ministrskim foteljem. SDS, NSi in bataljon satelitskih strančic se lahko veselijo.

  • Že preizkušena formula

    Člani Strokovnega sveta Prirodoslovnega muzeja Slovenije (prof. dr. Franc Janžekovič, mag. Matija Križnar, dr. Slavko Polak, prof. dr. Peter Trontelj, doc. dr. Al Vrezec, prof. dr. Boštjan Rožič) soglasno izražamo nestrinjanje s postopki Ministrstva za kulturo ob nesprejemljivem in strokovnem neutemeljenem spreminjanju Sklepa o ustanovitvi Prirodoslovnega muzeja Slovenije (Uradni list RS, sklep 1164., št. 54, stran 3508). Nestrinjanje se nanaša na spremembe 9. člena (Sklepa o ustanovitvi Prirodoslovnega muzeja Slovenije) o pogojih kandidatov za direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki ne zahteva več kandidatove naravoslovne izobrazbe, ki je po našem mnenju ključna. Menimo, da ima lahko imenovanje direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije brez ustrezne naravoslovne izobrazbe dolgoročne škodljive posledice za strokovnega vodjo te edine državne naravoslovne muzejske inštitucije in seveda njen strokovni razvoj.

  • Veliki finale

    Novinar Mladine Borut Mekina je v članku z naslovom »Veliki finale« navedel vrsto neresnic. Napačen je že naslov dela članka, ki se glasi »Upor v finančni upravi«. Resnica je, da v finančni upravi ni nobenega upora, da zadeve potekajo odlično, da so zadovoljni tako zaposleni v finančni upravi, kot tudi davčni zavezanci.

  • Prazni zapori

    Spoštovani.

  • Javno pismo

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Pisma bralcev

    Pismo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani proti namestitvi spomenikov in vrtnih skulptur iz parka protokolarnega objekta Brdo v Park vojaške zgodovine v Pivki

    Že pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU, v pomladi 2021, je zainteresirano in strokovno javnost zmotila odstranitev spomenika maršala Tita iz parka na Brdu pri Kranju, kjer je potekala glavnina dogodkov v okviru predsedovanja. Sporočeno je bilo, da so skulpturo odstranili, da jo bodo konservirali-restavrirali. Kip je leta 1947 izdelal hrvaški kipar Antun Augustinčić. Spomenik je več let stal v Ljubljani, kasneje so ga prenesli na Brdo pri Kranju v parkovno ureditev med kipe socialističnega obdobja. V kranjskem združenju borcev za vrednote NOB so se na upravljalce obrnili z vprašanji, zakaj so kip odstranili, a dobili le odgovor, da je delo potrebno prenove.

  • Odgovor Slovenskega mladinskega gledališča na napade na predstavo Hlapci

    Predstava je nastala na temelju Cankarjevih Hlapcev v režiji poljske režiserke Maje Kleczewske in v interpretaciji režiserke in avtorske ekipe. Cankar je Hlapce napisal kot odziv na politično in družbeno situacijo svojega časa, mi pa smo uprizoritvi – kot je to v sodobnem gledališču danes običajno – dali sodobno obliko. Enake družbene mehanizme, kot so tisti, o katerih piše Cankar, smo pokazali na sodobnih primerih.

  • Pismo ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

    Na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) ter na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) smo poslali dopis, ki ga v socialni državi pravzaprav ne bi smeli. Za kaj gre? V drugi polovici lanskega novembra smo na MDDSZEM in na ZPIZ naslovili primer delavke F. A. ki je prejela odločbo ZPIZ, s katero je razvrščena v 1. kategorijo invalidnosti, a ji z zadnjo odločbo vseeno ne pripada invalidska pokojnina. Razlog za to je v tem, da je »zavarovanka do dneva nastanka invalidnosti dopolnila 65 let starosti in bi morala za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine po 42. členu ZPIZ-2 imeti najmanj 15 let pokojninske dobe. Ker znaša zavarovankina ugotovljena pokojninska doba 13 let, 8 mesecev in 7 dni, niso izpolnjeni pogoji iz 42. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do invalidske pokojnine«.

  • Že preizkušena formula

    Icom Slovenija in Skupnost muzejev Slovenija kot stanovski organizaciji na področju varovanja kulturne dediščine in valorizacije muzejskega dela izražata globoko zakrbljenost in nestrinjanje z novimi posegi v ustanovitvene akte slovenskih državnih muzejev in z očitnim političnim kadrovanjem v kulturnem sektorju.

  • Zmaga demokracije

    Sestavlja se nova vlada in vsi upamo, da ne bo v ničemer podobna stari. Nekaj indikacij o tem pa morda že imamo. Novi politiki nas z vseh koncev opozarjajo na to, da bo treba dajati prednost ustvarjanju pred delitvijo. Prosim?

  • Po volitvah

    Z razmišljanjem v nadaljevanju nikakor ne želim jemati zanosa ob volilni udeležbi, kakršna je bila in ob odločitvi volilcev, kot se je zgodilo. Konec koncev smo volilci popolnoma jasno in nedvoumno izrazili to, kar želimo, kar potrebujemo. Spoštovanje, red, pravičnost.

  • Pamflet: Od kod superšampioni?

    Spoštovani g. Nežmah, že od začetka agresije s strani Ruske Federacije na Ukrajino pišete tudi o manj znanih plateh celotne situacije. V Mladini št. 17 pišete o domnevnem medijskem navijaštvu časopisa The Guardian, saj naj bi poročal o vojaških izgubah v Ukrajini s povzemanjem izjav britanskega obrambnega ministrstva, nič pa o vojaških izgubah ukrajinske strani.

  • Intervju : Nika kovač, Inštitut 8. marec

    Dekleta in žene iz Inštituta 8. marec so s svojo dobro vodeno organizacijo in napornim delom po vsej državi močno vplivale na udeležbo na volitvah, s tem so pa tudi odločilno vplivale na demokratično prenovo z novo oblastjo. Po referendumu ob zakonu o vodah je bil to že drugi veliki uspeh te nevladne organizacije, ki dokazuje, da lahko tako trden most med generacijami zgradi samo mladost. Zato smo direktorici Inštituta 8. marec Niki Kovač podelili Red za zasluge z medvedovo šapo.

  • Tedni za usodne napake

    S kolumno Grege Repovža se ne bi mogla bolj strinjati. A usodne napake se ne utegnejo zgoditi samo velikemu zmagovalcu. Dogajajo se lahko tudi manjšim koalicijskim partnerjem, ki nenehno trepetajo, da jih bo veliki zmagovlec pohrustal, ostali koalicijski partnerji pa zasenčili. Obe nevarnosti sta povsem realni – vsak vstop SD v vlado z vodilno liberalnodemokratsko stranko je ta stranka plačala z nižanjem ali stagnacijo svoje podpore med volilci.

  • Popravek

    Krščen matiček in 300 belih češnjevih cvetov, kako se nam je lahko to prigodilo? Pod fotografijo kulturniške skupine XIV. divizije, ki je nastala na enem izmed partizanskih mitingov leta 1943, torej še predno se je divizija podala na dolgo pot na Štajersko, smo zapisali, da pesnik Karl Destovnik – Kajuh, mož s partizansko čepico in brki, sedi na sredi skupine. A tisto ni Kajuh, gre za njegovega kulturniškega soborca in kiparja Janeza Weissa – Belača. Kajuh se skriva na desni strani slike, prav tako z brki, a s cigareto v ustih. Ne Belač, ne Kajuh nista dočakala konca vojne, oba sta umrla v bojih, Belač 21. februarja 1944 na Graški gori, Kajuh samo dan kasneje na pragu Žlebnikove domačije v Šentvidu nad Zavodnjami. 

  • O goli želji po oblasti

    V filmskih trilogijah Petra Jacksona Gospodar prstanov in Hobit so Hobiti – resda mimogrede, pa vendar – predstavljeni kot ljudstvo brez politične oblasti. To je razvidno iz Gandalfovih obiskov. Gandalf je filmski čarovnik. Kamor pride, vselej najprej pozdravi vladarja in si z njim izmenja vljudnosti. Toda na Šajerskem, deželi Hobitov, tega ne naredi, ker vladarja ni. Tukaj obišče prijatelje. Hobiti torej ne poznajo kraljev in oblasti. Rečeno je zgolj, da imajo radi stvari, ki živijo in rasejo, da ljubijo tobak, hrano, pijačo, petje, ples. Skratka, slavijo preprosto življenje.

  • Vse, kar je ostalo

    Pri pisanju knjige je edino bolj zanimivo od tega, kar odkriješ pri njenem nastajanju, to, kako bralci reagirajo nanjo. Vsi pogovori, ki sem jih imel o monografiji Rusija in slovanstvo, so bili zato posebna doživetja. To velja tudi za intervju s Ksenijo Horvat, ki sem ga imel na TV Slovenija 17. aprila.

  • Bavčarjev izbis

    V članku z naslovom »Bavčarjev izbris« avtorice Monike Weiss je navedena naslednja neresnična informacija: »Popolno naključje naj bi bilo, da Bavčarju pri tožbi strokovno pomaga ravno davčni strokovnjak, ki predava na finančni upravi in mu je ta v zadnjih dveh letih plačala 6737 evrov.« Navedba novinarke ne drži. Navedeni davčni strokovnjak je za predavanje na finančni upravi prejel zgolj plačilo v višini 488 EUR z DDV-jem. Ostala nakazila s strani finančne uprave se nanašajo na povračila stroškov postopka, ki jih je prejel kot pooblaščenec strank v postopkih, glede na uspeh pritožbenega postopka, v skladu z ustrezno tarifo. 

  • Poziv k čimprejšnji ureditvi pravnega položaja Zavoda Radio Študent

    Spoštovani, v društvu Asociacija, društvu nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje, vezano na proces usklajevanja ustanovitvenega akta Zavoda Radio Študent z zakonom o nevladnih organizacijah. Uvodoma velja izpostaviti, da kot član v okviru našega društva deluje tudi Zavod Radio Študent, nevladna medijska organizacija, ki v domačem kulturnem ekosistemu opravlja za organizacije in posameznike, ki jih zastopamo, nenadomestljivo vlogo. Prav v sistemskem oziru in ne ozkem okviru odnosa med ustanoviteljem in njegovim zavodom želimo nasloviti problematiko, o kateri beremo iz medijskih obvestil in javnih občil. Verjamemo, da je dogajanje, vezano na poskuse radikalne in nelegitimne transformacije domačega medijskega prostora študentskim funkcionarjem dobro poznano.

  • Odprto pismo novinarju TV Slovenija, Jožetu Možini

    Bodi pozdravljen, Jože!

  • Vodstvu Pošte Slovenije

    Na pismo g. Andreja Pozniča z naslovom "Vodstvu Pošte Slovenije" podajamo pojasnilo. 

  • Bavčarjev izbris

    Spoštovani, v skladu z Zakonom o medijih vam v objavo pošiljamo zahtevo za objavo popravka, ki se nanaša na članek z naslovom »Bavčarjev izbris«, ki je objavljen v Mladini dne 15. 4. 2022.

  • Vodstvu Pošte Slovenije

    Spoštovani, v poštni nabiralnik sem kljub oznaki, da ne sprejemam propagande, prejel dva propagandna materiala in sicer predvolilna biltena strank NSI in SDS. Na lokalni pošti so mi na pritožbo odgovorili, da so od svoje poslovne enote prejeli izrecno navodilo, da materiale razdelijo po vseh nabiralnikih, ne glede na opozorila o zavračanju propagande. Prosim za pojasnilo o zakonitosti tega početja in o morebitnih ukrepih. Prav tako prosim za informacijo, koliko je Pošta Slovenije političnima strankama računala te storitve oziroma, ali jima je bil sploh izstavljen račun. Ker gre za javno podjetje, menim, da je javnost upravičena do teh informacij.

  • Imamo luč na koncu predora!

    Depresivci vseh dežel, združite se! Pozabite na zdravnike, antidepresive in drugo navlako, kajti prižgala se je luč na koncu predora, stiske bo kmalu za vselej konec – podmladek stranke SDS ima genialno in revolucionarno rešitev: Ne bodite depresivni, včlanite se v SDS in ne boste več depresivni.

  • Javno pismo

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Pisma bralcev

    Prijava nedovoljene državne pomoči, ki jo Telekom d.d. plačuje za programe Nova24tv

    Na Evropsko komisijo smo podali pritožbo o domnevno nezakoniti državni pomoči, ki je bila dodeljena NTV24 d.d. iz javnih sredstev preko podjetja Telekom d.d. Državna pomoč je prepovedana, ker z dajanjem prednosti izbranemu podjetju izkrivlja konkurenco na evropskem trgu. V pritožbi s pomočjo objav v medijih in pridobljene dokumentacije dokazujemo, da Telekom d.d. plačuje nesorazmerno visoko nadomestilo za oddajanje televizijskih programov podjetja NTV24 d.d., ki jih ta prejema preko posrednika, to je Inštituta za avtorsko pravico. Višina nadomestila je nesorazmerna glede na ceno, ki jo Telekom d.d. plačuje za programe s primerljivo gledanostjo, glede na ceno, ki jo plačuje za bistveno bolj gledane programe ter glede na ceno, ki jo za programe NTV24 d.d. plačujejo konkurenti (npr. A1). Z nesorazmerno visokim nadomestilom Telekom d.d. daje podjetju NTV24 d.d. neupravičeno prednost na trgu, zato je delovanje ostalih podobnih medijev oteženo.

  • Javno pismo

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Pisma bralcev

    Politizacija RTV Slovenija

    Spoštovani Andrej Grah Whatmough, generalni direktor RTV Slovenija Politizacija socialnega dialoga v Programskem svetu spodkopava socialni dialog v RTV Slovenija. Po včerajšnji seji Programskega sveta pozivamo k prenehanju politizacije socialnega dialoga in izrabljanju sej Programskega sveta za napade na posamezne novinarje in na njihove sindikate. Za obnovitev iskrenega, odprtega in poštenega socialnega dialoga pa zahtevamo, da v prvi vrsti poskrbite za spoštovanje njegovih pravil in za izpolnjevanje obveznosti ter zavez, ki jih imate po zakonu in dogovorih, sklenjenih z reprezentativnim novinarskim sindikatom v RTV Slovenija. V novinarskih sindikatih ostro obsojamo napade na posameznike, ki so sodelovali v razpravi na javni tribuni za javno in avtonomno radiotelevizijo 23. marca, zlorabo iz konteksta iztrganih izjav in grožnje s sankcioniranjem sodelujočih iz RTV Slovenija, ker so izražali svoja mnenja in stališča. Ob tem poudarjamo, da je javno tribuno organiziral reprezentativni sindikat v javnem zavodu, in ne, kot ste zatrjevali na seji programskega sveta, peščica posameznic in posameznikov. Organizirali smo jo z namenom, da zaščitimo integriteto vseh zaposlenih in honorarnih sodelavcev, za zaščito javnega RTV in avtonomnega novinarstva, organizirali smo jo zato, ker znotraj hiše ni dialoga in ker mora biti hkrati javnost obveščena o dogajanju na RTV Slovenija. Posluha za reševanje nakopičenih konfliktov z vaše strani ni, prav tako so bili številni med njimi namenoma povzročeni predvsem iz kratkoročnih političnih motivov in tudi zaradi prihajajočih volitev ter bodo imeli katastrofalne kadrovske in razvojne posledice. Na tem mestu opozarjamo le na nekaj primerov, kjer nas namenoma izključujete iz socialnega dialoga. Nobenega odgovora nismo prejeli na naša argumentirana opozorila, da je program presežnih delavcev, ki ga izvajate, v nasprotju z notranjim in zunanjim pravnim redom. Julija lani sprejete Smernice za nastopanje na družabnih omrežjih in digitalnih platformah vodstvo pred sprejemom ni posredovalo v mnenje sindikatom, s čimer je kršilo določbe zakona o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe za poklicne novinarje, ki zavezuje delodajalca in pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.

  • Popravek

    V Mladinini temi o financiranju propagandne mreže stranke SDS sem v članku z naslovom Lokalpropaganda pisal tudi o financiranju lokalnih in regionalnih portalov, a v njem nisem dovolj jasno poudaril, da gre pri objavljenih podatkih za obdobje do začetka leta 2019. Tako sem denimo zapisal: »Portal OS (Osrednje Slovenije) ureja Bogdan Osolin, sicer kandidat SDS iz Domžal, za kar dobiva od 300 do 430 evrov.« Gospod Osolin je bil kandidat SDS iz Domžal na prejšnjih parlamentarnih volitvah in kot nas je opozoril, zadnji dve leti tudi ni več urednik omenjenega portala.

  • Za nov volilni zakon

    Sporočilo za javnost Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema je oblikoval predlog novega zakona o volitvah v Državni zbor.

  • Zaton zahoda

    Ta posebna »operacija«, kot jo imenuje ruski predsednik Vladimir Putin, bo naredila toliko škode, da si večina Evropejcev v tem trenutku ne predstavlja. Ne gre za to, da bi premagali ukrajinsko vojsko, ki se z vsakim dnem bolj krepi, ker je odpor proti zavojevalcem vsak trenutek hujši, ker ruska soldateska ruši vse pred seboj. Njim ni mar, če imajo pred seboj kulturne, zgodovinske spomenike ali stolpnice, katedrale ali bolnišnice. In za sabo pušča izropano deželo in mine, ki naj ubijajo tudi potem, ko jih ne bo več tam. Putin se obnaša, kot bi prakso iskal pri sirskem predsedniku Asadu, ki je zgodovinsko dvomilijonsko mesto Alep spremenil v mesto duhov. Velja pogledati na svetovni splet, kakšno je bilo to velemesto pred Asadovim pustošenjem in kakšnega izgleda je danes. Prav zdaj napadajo strateško pomembno pristanišče Odeso, ki pa ni pomembno samo kot pristanišče. Je kulturno zgodovinsko središče, ob katerem si bo ruska vojska polomila kosti in zobe, ker so Ukrajinci imeli čas postaviti obrambo. A tudi tu kot v Harkovu ali v Mariupolu ali v predmestjih Kijeva bo šlo do skrajnega razrušenja. Putinu niso mar ne žrtve in ne škoda, ki jo bo utrpela ta država. A ne bo je utrpela le Ukrajina, utrpelo jo bo tudi rusko ljudstvo, ker oni pač ne bodo mogli v nedogled govoriti, kot Nemci po končani 2. svetovni vojni, da niso vedeli, kaj počnejo nacisti v taboriščih.

  • Kdo bo torej zmagal?

    Pod vplivom vojnih grozot, ki se zadnje čase dogajajo tudi v evropskem prostoru, ob letošnjih voylitvah najprej pomislim na to, kako zelo je pomembno, da ljudje lahko živijo v miru. Pomembno je, da na volitvah izberemo miroljubne, neavtokratske ljudi, ki ne bodo netili sovraštva, ne bodo sprejemali odločitev v podporo samodržcem, odločitev za finančne koristi lobijev, temveč bodo sprejemali odločitve za skupno dobro – v dobro ljudi in v dobro okolja.

  • Popravek

    Novinarski prispevek Grega Repovža z naslovom Dvolični in pogoltni, objavljen dne 1. 4. 2022 vsebuje navedbe, s katerimi je bilo poseženo v pravice Radiotelevizije Slovenija. Dejstva so: Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je bil imenovan v skladu z zakonodajo in veljavnimi pravili. Podprla ga je velika večina programskih svetnikov – zanj je glasovalo 23 od skupno 29 svetnikov.

  • Pismo poslancu državnega zbora

    Spoštovani Aleksander Reberšek, poslanec NSi, pišem vam, ker ste eden izmed osmih poslank in poslancev, ki je zavrnil predlog dviga osnovne plače na znesek minimalne plače na ponedeljkovi seji matičnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. V roki držim pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Delovno mesto čistilec. Osnovna bruto plača delavca za polni delovni čas in dosežene načrtovane delovne rezultate pri normalnih delovnih pogojih te pogodbe znaša 391,75 evra. Še enkrat, spoštovani poslanec Reberšek: 391,75 evra. Bruto. Kaj boste na to komentirali? »Kordiš, pojdi delat v realni sektor«? Ali mogoče »pa saj mi smo za dvig plač, a ne na tak način«? Malce EPP za zakon o dohodnini, ki bi delavkam in delavcem na minimalni plači zvišal neto plačo za celih 13 evrov, nikoli ne škodi, kajne? Ampak! Spoštovani poslanec Reberšek. 391,75 evra osnovne plače! Skoraj 700 evrov dodatka do minimalne plače. Naj vas samo spomnim, da je bila izračunana ocena minimalnih življenjskih stroškov iz aprila 2009 606,32 evra neto. »Vaš« minister za delo Janez Cigler Kralj pa medtem še vedno ni dal izračunati nove ocene minimalnih življenjskih stroškov (zadnji izračun je bil opravljen leta 2017!), s čimer praktično onemogoča ustrezno rast minimalne plače.

  • Pismo članom programskega sveta RTVS

    Spoštovani.

  • Že spet dvolična ravnanja: namesto izrabe obnovljivih virov gradnja prenosnega plinovoda

    Pri nas je na žalost povsem normalno, da se govori eno, dela pa drugo. Govori se, da se je treba preusmeriti v obnovljive vire energije, v praksi pa spet tečejo nasprotne aktivnosti. Namesto da bi se lotili pospešene izrabe obnovljivih virov energije, poteka javna razgrnitev gradiv za umestitev prenosnega plinovoda R15/1 Ljutomer – Kidričevo. Namesto da bi na vzhodnem koncu Slovenije, kjer so najboljše možnosti za izrabo geotermalne energije, zgradili geotermalno elektrarno, tečejo aktivnosti za umestitev prenosnega plinovoda, katerega osnovni cilj je zagotovitev povezave slovenskega in madžarskega prenosnega plinovodnega sistema (ta cilj je zapisan v povzetku za javnost, s katerim nagovarjajo javnost v času javne razgrnitve od 14. marca do 15. aprila 2022). Z umeščanjem tega prenosnega plinovoda gre celo za dvojno dvoličnost: ne gre samo za to, da se ne dela na izrabi obnovljivih virov, ampak gre tudi za to, da se v času krutih napadov na Ukrajino, ko se poziva k embargu na ruski plin, dela na tem, da bi bili pripravljeni na prenos čim večjih količin plina z vzhoda, ta plin pa prihaja iz Rusije.

  • Iz krize v krizo

    Predvolilna vročica narašča. Politične stranke se poskušajo prikazati v čim boljši luči, obenem pa kolikor je le mogoče očrniti svoje nasprotnike. Tipičen primer takšnega obnašanja so nasprotujoče ocene sedanjega ekonomskega stanja države. Vladajoče stranke poudarjajo predvsem relativno ugodno rast BDP in nizko brezposelnost, opozicijske stranke pa predvsem visok porast zadolženosti države, neuspešno premagovanje epidemije, neprimerno kadrovanje, zmanjšanje ugleda države v tujini, neurejeno zdravstvo, zanemarjanje nekaterih dejavnosti, dajanje bonitet podpornikom, porast korupcije in slično. Državljanom se je resnično težko znajti v tej množici nasprotujočih mnenj, kaj je res in kaj ni res, kaj je resnično koristno za državo in kaj škodljivo in komu bolj verjeti. Naša informacijska sredstva obveščanja se večinoma še kar trudijo, da predstavijo različne poglede glede reševanja naših družbenih problemov, skoraj nič ali vsaj premalo pa se trudijo za razčiščevanje nasprotnih stališč in odkrivanje resnice. Tu bi vsekakor morala odigrati pomembnejšo vlogo informacijska sredstva, zlasti pa naša javna televizija, ki je najbolj vplivna in jo državljani sofinanciramo ter zato od nje upravičeno zahtevamo, da posveti glavno pozornost odkrivanju resnice. Pogosto se dogaja, da nam udeleženci  razprav podajajo nasprotujoča stališča, pri katerih je popolnoma evidentno, da je lahko samo eno resnično.

  • Lažne solze Evropske unije

    V članku pod gornjim naslovom je tudi fotografija srečanja nekakšne delegacije EU na obisku pri državno-političnem vodstvu Ukrajine, v Kijevu prejšnji teden. Pri pozornem ogledu fotografije in vsaj delnem poznavanju poljsko-ruskih odnosov lahko ugotovimo, kdo v delegaciji EU je bil res pomemben, pa še nekaj drugega, kateri del poti do Kijeva je bil najbolj rizičen. Za slovenskega predstavnika je bil gotovo najbolj problematičen polet iz Ljubljane do Poljske, najbolj varen je bil pa v vlaku po Ukrajini do Kijeva. Poljski član delegacije z najnižjim političnim rangom pa z najvišjo politično močjo, je bil deležen najvišje zaščite. Noben ruski oligarh, avtokrat si ne bi privoščil, da bi se mu kaj pripetilo v železniškem vagonu. Politično-vojaške posledice bi bile neizmerne. Sicer pa v Moskvi še vedno delujejo s polno močjo odpravniki poslov slovenske, poljske in češke ambasade, pa tudi kakšna ruska FRG, ali vojaška varnostna služba je poskrbela za varnost vagona z dragocenim tovorom in za mirno potovanje brez kakšnih zastojev.

  • Volitve v izrednem stanju

    V teh časih Rusi nimajo carja Ivana Groznega, ampak Vladimirja Groznega. Ivana Groznega imamo mi.

  • Uredništvo

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Vizionar ali zlikovec?

    Pri naštevanju megalomanskih projektov najbogatejšega zemljana Elona Muska se nam je primerila napaka. Igralca Williama Shatnerja oziroma televizijskega Kapitana Kirka lani v vesolje ni odpeljalo Muskovo podjetje SpaceX, temveč Blue Origin, ki je v lasti Jeffa Bezosa.

  • Uredništvo

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Jasmin B. Frelih: Piksli

    Avtorja knjige Piksli Jasmina B. Freliha smo v knjižni recenziji nehote preimenovali v Jasmina P. Freliha. Za neljubo napako se opravičujemo.

  • Dva shoda, dve policiji

    V prispevku »Dva shoda, dve policiji« avtorja Petra Petrovčiča je med drugim navedeno, da je bila policija na torkovem shodu prisotna v velikem številu, v polni bojni opremi, pripeljali so celo oklepnik za usmerjanje množic, v sredo prisotnosti policije ni bilo čutiti in za takšno različno ravnanje policije ni opravičljivo pojasnilo, da prvi shod ni bil prijavljen, drugi pa je bil. Policija pa, da dela zgolj po nareku vladajočih političnih strank. Uvodoma pojasnjujemo, da policija nikomur ne ovira pravice do mirnega zbiranja, prav tako ostro zavračamo kritike, da deluje po nareku političnih strank. Policisti svoje naloge opravljajo profesionalno in zakonito, da preprečijo zaznana kazniva dejanja ali prekrške, ter zaščitijo življenje in premoženje ljudi, pri svojem delu pa so avtonomni in ravnajo skladno s pozitivno zakonodajo. V praksi je več primerov, ko posamezniki, civilne iniciative ali organizacije na različne načine k zbiranju pozivajo javnost (najpogosteje preko socialnih omrežij), shodov oziroma prireditev pa ne prijavijo. To pomeni, da organizator ni poskrbel za varnostne ukrepe (kot je npr. rediteljska služba ali zagotavljanje prepovedi prinašanja nevarnih predmetov), ni priskrbel dovoljenja za zapore cest, ni seznanil javnosti s programom in podobno.

  • Javno pismo

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Programskemu svetu RTV Slovenija

    Spoštovani člani programskega sveta.

  • Javno pismo

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Primer Jaše Jenulla

    Računi za policijsko varovanje protestov, ki jih notranje ministrstvo razpošilja vrsti piscev prispevkov na Facebooku – pardon, organizatorjem neprijavljenih protestov – z notoričnim Jašo Jenullom na čelu, so osupljivo prenizki. Treba je upoštevati vrsto postavk, ki jih policijski računovodje bodisi niso obračunali bodisi so jih globoko podcenili. Zadnji račun v višini čez 34.000 EUR, ki ga je prejel omenjeni Jenull, najbrž ne pokrije niti nadur za konje, ki jih jahajo pripadniki policije in za policijske pse v spremstvu specialnih enot, da ne govorimo o vse višjih cenah prehrane za te uslužbence države.

  • Uredništvo

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Pisma bralcev

    Izbrisani

    V prejšnji številki smo v rubriki 8 dni pod fotografijo tedna napačno zapisali, da je bila izbrisana celotna družina Berisha. Vsem prizadetim se opravičujemo.

  • Javno pismo

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Pisma bralcev

    Pismo zaposlenih na Gimnaziji Bežigrad

    15. marca 2021 je bilo v Dnevniku in potem tudi v nekaterih drugih medijih objavljeno pismo (tudi v Mladini – op. ur.) , pod katero se je podpisalo 54 učiteljev na Gimnaziji Bežigrad. S pismom smo želeli opozoriti na takratne družbene razmere, ki so v nas vzbudile skrb, saj smo čutili, da so ogrožene nekatere osnovne vrednote življenja v demokratični družbi in državi. Upali smo, da bo naš poziv javnosti pripomogel k ponovnemu razmisleku, v kakšni družbi želimo in v kakšni družbi nočemo živeti ter spodbudil širšo javnost in politiko k spoštljivemu in konstruktivnemu dialogu o naši poti v prihodnost. Danes ugotavljamo, da se položaj od takrat žal ni izboljšal, ampak se je v veliki meri še poslabšal.

  • Portret: Barbara Stupica

    V portretu kostumografinje Barbare Stupica se mi je zapisalo, da je režiser lutkovne predstave Posvetitev pomladi Matjaž Pograjc namesto Matjaž Farič. Za napako se vsem prizadetim iskreno opravičujem. 

  • Davek na kriptovalute

    V prispevku je prišlo do nenamerne napake. Lobisti družbe NVIDIA ministrstva za javno upravo niso obiskali 16. februarja letos, pač pa na ta dan lani. Za napako se opravičujemo. 

  • »Cveki« za kritike?

    V članku je napaka, saj piše, da se je tistim, ki so za redno delovno uspešnost prejeli eno točko, dodatek k plači znižal. To ni res. Dobili so višji dodatek k plači, kot bi ga po načinu ocenjevanja, ki se je izvajal v preteklosti. Za navedene kustosinje in kustose ne morem razkrivati višine plač in dodatkov, bi pa dodal, da sklep, da so se jim znižale plače, ni pravilen, saj že ena sama točka pomeni višji znesek za zaposlenega, kot je v preteklem načinu ocenjevanja pomenilo pet točk. Prav tako je treba pojasniti, da se je sanacija zgradbe že začela in smo zato lahko na začetku lanskega decembra zopet zagotovili varen obisk stalne zbirke, knjigarne in kavarne v Moderni galeriji.

  • Pet pogodb Vizjak – Pličanič

    Oglašam se zaradi javno izrečenih kritik in celo zaničevanja strokovne usposobljenosti in zmožnosti priprave zakonodaje uradnikov Ministrstva za okolje in prostor, ki se pojavljajo v zvezi s pripravo prenovljenega Zakona o varstvu okolja, in opravičevanjem ministrstva glede potrebe po vključitvi zunanjega izvajalca v njegovo pripravo. Ob tem me sicer ne preseneča, da se na te kritike ministrstvo ne odzove, oziroma jih celo opravičuje. Prav tako me ne preseneča, da se v teh časih javno ne oglasijo zaposleni na ministrstvu, ožigosani, da niso kos pripravi takšnega zakona in bi zanj potrebovali nekaj let: Olajevska senca je očitno dolga, Minervina sova pa še ni poletela.

  • Popravek

    Prejšnji teden smo v članku „Radio City v roke Madžarov?“ zapisali, da je največji mariborski radio pred prodajo madžarskim kupcem, kar nam je potrdilo več neuradnih virov, tudi sedanji lastnik radia Mišo Hölbl. Ob tem smo zapisali, da naj bi kupec prihajal iz kroga medijskih podjetij, naklonjenih madžarskemu premierju Viktorju Orbánu, in da naj bi po naših informacijah šlo za podjetje TV2, ki v Sloveniji deluje prek družbe TV2 Adria; iz slednje so sporočili, da se ne zanimajo za nakup Radia City, za napačno omembo v omenjenem tekstu pa se jim opravičujemo. Dnevnik Večer je nekaj dni po Mladinini objavi razkril, da Radio City dejansko kupujeta madžarski podjetji Media Moment in Radio Factory. Ti dve podjetji sta v lasti poslovneža Gaborja Deaka, ki je povezan z madžarskim oligarhom Lorincem Meszarosem, tesnim prijateljem Viktorja Orbána. 

  • Nika Kovač: Pobeg

    Med branjem prispevka “Pobeg” Nike Kovač se je v meni nekaj dogajalo. Nastajajoči nemir me je spodbudil, da ga skušam pretopiti v besede ter tako osmisliti začuteno zadovoljstvo, da »je še komu potegnilo«. Podobno kot Nika pišem te besede na tipkovnici, ki jo je treba posebej prositi za vključitev šumnikov in ki namesto črke z skuša ponuditi y. Angleška ni le moja tipkovnica, angleško – četudi z, meni ljubše škotsko zategnjenimi e-ji in r-ji – je tudi moje okolje, jezik, v katerem večinoma komuniciram, in vse bolj pogosto se zalotim, da so v angleščini tvorjene tudi moje misli.

  • Hujskači in sledilci

    Svet nujno potrebuje poživitvene in pomiritvene odmerke. V sedanjih zaskrbljujočih zdravstvenih razmerah priporočajo tretji odmerek cepiva, ki ga imenujejo poživitveni odmerek. Z večjim deležem precepljenih ljudi s tretjim odmerkom že napovedujejo sproščanje družbe. V grozeči vojni na mejah med vzhodom in zahodom se pa vsi zavedamo, da ob sedanji oborožitvi z nuklearnim orožjem, z nobenim cepivom ni mogoče zagotoviti zdravja, celo ohranitve življenja na planetu ne.

  • Novi zakon o avtorskih in sorodnih pravicah v digitalnem okolju naj se umakne

    Nobena lastninska pravica ni tako mačehovsko obravnavana s strani zakonodajalcev kot prav avtorska pravica. Navajeni smo, da moramo za izdelke in storitve plačati določeno ceno, če jih želimo uživati, pri avtorski pravici pa se nam zdi, da bi jo morali imeti na voljo zastonj. A pravičen zaslužek za avtorsko delo je izjemnega pomena za neodvisnost in raznolikost umetniških glasov. Države so dolžne poskrbeti za pravno ureditev, ki to omogoča v vseh okoljih in na vse načine. Za uporabo književnih del obstaja veliko izjem, s katerimi se avtorji in avtorice odrečemo plačila za svoje delo in ga dajemo bralcem, na primer knjižnična izposoja.

  • Kaj pa protiustavno delovanje SDS?

    V preteklih dneh smo lahko po televiziji spremljali razpravo in odzive na predlog SDS o protiustavnosti delovanja strank Levica in SD ter programa Levice. Še posebej so pri tem pomembne besede profesorja ustavnega prava Jurija Toplaka, ki je v oddaji 24UR Zvečer med drugim povedal tudi (citiram): „Ustavno sodišče bo ocenjevalo, ali sta se stranki distancirali, ali sta pokazali, da nista naklonjeni in sta se dovolj distancirali od bivšega komunističnega režima.“ Pa mi je pri tem takoj prišlo na misel vprašanje, ali se stranka SDS in njen vodja distancirajo, niso naklonjeni in ali se dovolj distancirajo od domobrancev, ki so se v 2. svetovni vojni borili na strani nacistične Nemčije in proti osvobodilni borbi partizanov? Kolikor vemo, stranka SDS in predvsem njen vodja Janez Janša ob vsaki možni priložnosti slavijo in poveličujejo domobrance ter nasprotno ne spoštujejo in ne priznavajo NOB in partizane, ki so skupaj z zavezniki osvobodili Slovenijo in brez njih tudi sedanje samostojne Slovenije ne bi bilo.

  • Leto Karla Destovnika Kajuha

    Letos obeležujemo 100. letnico rojstva Karla Destovnika Kajuha. Zaradi tega je občina Šoštanj (Kajuhov rojstni kraj) to leto razglasila za Kajuhovo leto. Temu se je pridružila ZZB NOB Slovenije. Kljub pobudam, da bi bilo Kajuhovo leto na državnem nivoju, je bila aktualna oblast za to gluha.

  • Javno pismo

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Pisma bralcev

    Izjava Aktiva novinarjev Radia Slovenija

    Ocenjujemo in komentiramo tako imenovane analize poročanja RTV Slovenija, ki jih že nekaj mesecev pripravlja in objavlja Urad Vlade RS za komuniciranje (UKOM). Prvi dopis s tovrstno vsebino so iz vladnega urada posredovali 27. oktobra 2021 v pisarno generalnega direktorja RTV, direktorjema radia in televizije ter predsedniku programskega sveta. Kot so zapisali »v upanju, da Vam bo analiza pomagala pri Vaših nadaljnjih aktivnostih«. Po prvem obveščanju vodstva RTV Slovenija so sledile objave vladnih ocen na spletni strani UKOM.

  • Tajvan

    V kolumni Tajvan sem zapisal, da je na odprtju inštituta EARL kitajski veleposlanik protestno zapustil prireditev. Profesor dr. Šabič me je v imenu EARL prijazno opomnil, da je informacija netočna, veleposlanik ni protestno odšel z otvoritvene slovesnosti, za kar se iskreno opravičujem tako institucijam kot tudi posameznikom. 

  • Pamflet: Svoboda za somišljenike

    Pamfletist Bernard Nežmah ob očitkih drugim avtorjem rad izpostavi profesionalno dolžnost novinarjev, da za lastno verodostojnost preverijo navedbe in operirajo le z dejstvi. Če tega ni bilo za pričakovati od Jožeta Možine, pa je vsekakor veliko razočaranje, da tudi Mladinin avtor ravna povsem enako in zgolj slepo ponavlja Možinove tendenciozno izpostavljene očitke glede domnevno sramotnega odnosa do civilnih žrtev, vezanih na Dražgoško bitko, ki da jim zmagovalci niso namenili (vklesali) niti poimenske navedbe na spominskem obeležju, saj naj bi bili na spominski plošči navedeni le padli partizani. Dvomim, da sta bila tako Možina kot Nežmah kadarkoli v Dražgošah, ker nekatera dejstva, ki jih je moč preveriti na licu mesta, pokažejo, da so bili Možinovi pričevalci pristranski in zato neobjektivni, on pa jim je ali slepo zaupal ali pa gre za izprijenost, ki je služila namenu blatenja partizanov in narodnoosvobodilnega boja.

  • Grozi nevarnost onesnaženja zemlje

    Spoštovani, pošiljamo vam odgovor na navedbe v članku »Grozi nevarnost onesnaženja zemlje«, objavljenim v Mladini 28. januarja 2022, avtorice Monike Weiss. V skladu z 42. in 43. členom Zakona o medijih vas naprošamo za objavo odgovora Ministrstva za okolje in prostor (MOP), ki bo vseboval resnična dejstva. V članku je zapisano, da poznavalci vidijo izjemno problematično »rešitev« v delu zakona, ki govori o prenehanju statusa odpadkov. Napačno je zapisano, da »predlagana ureditev odpira vrata obsežnejšemu onesnaženju zemlje, saj bi vanjo lahko odlagali škodljiv material. 29. člen predloga ZVO-2 prenaša 2. in 3. odstavek 6. člena Direktive o odpadkih 2008/98/ES, ki določa: Direktiva 2008/98, Člen 6 - Prenehanje statusa odpadka

  • Na slepo, na pamet

    Najpomembnejši argument proti JEK 2 je gradnja na tektonski prelomnici. Krška nuklearka je bila dokončana 5 mesecev po rušilnem potresu na Kozjanskem; priprave za JEK 2 so se intenzivirale slabo leto po potresu v Zagrebu. Zaradi seizmično nestabilnega območja, na katerega nimamo vpliva in postaja še večja neznanka z globalnimi spremembami na površju našega planeta, se dobremu inženirskemu znanju pridružuje še sreča, na katero pa nimamo vpliva.

  • Intervju: Zdenka Badovinac

    Spoštovani!

  • Pet pogodb Vizjak – Pličanič

    Trditev novinarke Monike Weiss, da zunanje izvajanje okoljske zakonodaje pomeni pomembno kršenje Resolucije o normativni dejavnosti RS (v nadaljevanju: resolucija), je zavajajoča. Iz resolucije jasno izhaja, da je sicer priprava predpisov naloga uradnikov na ministrstvih, da pa je pomoč strokovnjakov izven državne uprave pri pripravi predpisov dobrodošla, pri specifičnih in zahtevnih pravnih vprašanjih pa pogosto tudi nujna.

  • Javno pismo

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Pisma bralcev

    Javni poziv k obnovi demokracije v Sloveniji

    Smo neposredno pred volitvami v Državni zbor, ki so zgodovinskega pomena za današnjo in jutrišnjo Slovenijo. Svobodomiselni, narodno zavedni in evropsko usmerjeni ter družbeno odgovorni državljanke in državljani Slovenije moramo s svojim pogumom in energijo prispevati k demokratičnemu prelomu s sedanjo avtoritarno vladavino.

  • Intervju: dr. Peter Novak

    Spoštovani, V 3. številki letošnje Mladine je bil objavljen zanimiv intervju s prof. dr. Petrom Novakom. Naj dodam krajši komentar.

  • Pritožba Svetlane Slapšak proti članu Bernardu Nežmahu na Častno razsodišče Slovenskega centra PEN

    V kolumni Mladine z naslovom Ustvarjalci vampirjev (6.3.2020) je Bernard Nežmah povzel besede ene izmed govornic na protestu, ki »… je na njem prostodušno izrekala, da so Janševi mediji zadnje dni pobesneli kot povampirjene podgane.« kot primer sovražnega govora. Iz konteksta je bilo jasno, da gre za Svetlano Slapšak, vendar besede niso bile njene, šlo je za citat. Svetlana Slapšak je namreč v govoru citirala odlomek članka NoveTV iz kolumne Jožeta Biščaka Arhitekti zla s podnaslovom Ne izbirajo sredstev za demoniziranje Janše (NovaTV 22.2.2020), in ga na protestu glasno navajala kot primer sovražnega govora. Gre za naslednje besedilo izpod peresa Jožeta Biščaka: »Entropija je njihova strast, življenjsko poslanstvo. Tega niti ne skrivajo več. Zdi se celo, da prav hrepenijo in se veselijo, da razgradijo še tisto nekaj malega, kar je zdravega ostalo v slovenski družbi.

  • Dovolj mi je

    Sem ena izmed mnogih žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji. Ni nas več veliko, sama bom, rojena sredi vojne, ravnokar praznovala devetinsedemdeseti rojstni dan.

  • Čakajoč na Minervino sovo 3

    Gregor Golobič se je odzval na mojo kolumno Čakajoč na Minervino sovo (7. 1. 2022). Opozoril je na netočnost moje navedbe: »... leta 2008, ko je Janša obvladoval vse ključne medije in nadzoroval skoraj vse institucije, sta (tako pravijo poznavalci) Janković in Kučan zvila roke trem koalicijskim akterjem (Kresalovi, Golobiču ter celo izmuzljivemu Pahorju) in jih brcnila pred kamere na Prešernovem trgu«. O omenjenem dogodku je bilo doslej veliko napisanega in malo oporekanega. A kot navaja Golobič, bi se moralo pravilno glasiti, da je šlo »takorekoč za krvodajalsko akcijo in infuzijo«, da bi ohranili Pahorjevo in opozicijsko možnost relativne zmage. Torej ne rokoborba prostega ali bolj prefinjenega grško-rimskega sloga, ampak nesebično puščanje krvi; ne retorična figura zvijanja rok za potrebe kolumne, ampak krvodajalska akcija kot zgodovinsko dejstvo.

  • Dražgoše

    Institut für die Zeitgeschichte, Universität Wien, gradivo iz Himmlerjeve pisarne, mikrofilmska rola T 175 R – 230, poročilo oborožitvene inšpekcije (Rüstungsinspektion) 18. vojnega okrožja oborožitvenemu uradu (Rüstungsamt) Vrhovnega poveljstva nemške vojske (OKW), Salzburg, 20. Januar 1942; Tone Ferenc, Novo okupatorjevo poročilo o bojih v Dražgošah, Svobodna misel, 12. 1. 1996.

  • Dražgoše, Lidice in Termopile ..1

    Nežmaha redno berem, čeprav se z njim večinoma ne strinjam. Potrebno pa se mi zdi reflektirati tudi tisto, s čimer se ne strinjaš. Njegov zapis v zadnji Mladini me je pripravil do tega, da se javno vprašam: kdo smo mi, rojeni po vojni, rasli v miru in relativni blaginji, ki nismo poznali lakote, se lahko šolali in razvijali, da bi sodili tisti čas. In pametovali o njem, niti ne upoštevajoč zgodovinske situacije, v kateri se je znašla Slovenija, razkosana, Primorska odrezana in poteptana od fašizma.

  • Zadnji žebelj v krsto

    V kontekstu nedavnih rezultatov razpisa na ministrstvu za kulturo se je v javnosti pojavilo veliko začudenja in zgražanja, da se je na razpis prijavila tudi skupina Laibach, ki naj bi bila, po mnenju te iste javnosti, dovolj situirana in komercialna, da ji ne bi bilo treba ’prosjačiti’ za državno ’podporo’. In res je – zoprno nam je prosjačiti za kakršnokoli in še posebej za državno podporo, temu se, če je le možno, izogibamo ker resnično težko poslušamo očitke, da naj bi nas preživljali davkoplačevalci s svojimi krvavo prisluženimi žulji. Bognedaj! Potem bi bili enaki kot vsa ostala ’neodvisna’ scena, ki ves čas nateguje državo in parazitira na davkoplačevalstvu, producira pa same neumnosti. Vsaj takšno je približno zadnje čase obče negativno mnenje v javnosti glede financiranja neodvisne in nevladne kulturne scene v Sloveniji in Simonitijevo ministrstvo ter celotna vladna kulturna strategija to vzdušje samo še dodatno in zelo uspešno podpihuje. Ne, Laibach ne želimo biti del te slike.

  • Tri barve: Zelena

    Ker smo še pri barvah, gospod Miheljak, vam povem, da me v življenju ni še nihče narisal tako brezbarvno, kot vi v svojem odgovoru na moj ugovor (Mladina, št. 52), na vašo kolumno (Mladina, št. 50). Ne mislim razlagati, kaj to pomeni, saj me že v prejšnjem pismu niste razumeli. Ker pa veliko berete, boste morda razumeli, če vam povem, da je to približno tako kot Murakamijev Brezbarvni Tzuruku Tazaki. Prijatelji so ga postavili v položaj, iz katere se leta in leta ni izkopal. Podobno bi se zaradi prijateljskega ognja lahko zgodilo z Vesno, kar pa bi bilo, vsaj sama menim tako, škodljivo za Slovenijo, saj bi izgubili edino verodostojno zeleno stranko. Ker moje mnenje pri vas ne šteje, tudi jaz ne bi izgubljala besed v zvezi z vašimi. Zaradi bralk in bralcev pa sem dolžna odgovoriti na tale vaš navedek: »naj spoštovana Draga preveri pri Macerlu, kakšen odnos ima do Pivčeve«. Najbolje bi vam odgovoril sam. Ker pa ne vem, če se bo to zgodilo, naj v obrisih povzamem po njegovih besedah.

  • V podporo Jaši Jenullu

    Ogorčena sem nad tem, kar se dogaja protestniku Jaši Jenullu in s tem vsem nam, ki že 90 petkov glasno protestiramo proti tej vladi in njeni policijski državi. Policija ga je, na zahtevo MNZ, oziroma odstopljenega ministra Aleša Hojsa, oglobila za 2255 evrov . Poleg tega je v zadnjih desetih dneh lanskega decembra prejel še pet prekrškovnih zadev v zvezi s protesti. Ni bilo prvič, da ga skuša minister z visokimi denarnimi kaznimi utišati.

  • Kako ustaviti fašizem

    V zadnji številki Mladine (7.1.2022) nas na naslovnici pričaka spodbuden naslov s podnaslovom: »Kako ustaviti fašizem – ustvariti je treba močno, odločno, množično antifašistično gibanje, ki se mu bodo pridružile vse levičarske, radikalne, socialistične in liberalne stranke«. Kako lepo zvenijo takšni povezovalni apeli, samo škoda, da se pojavljajo komaj zdaj tik pred volitvami, ko nam vsem skupaj že pošteno teče voda v grlo. Zakaj pa k temu progresivne družbene sile niso pozivale prej, pravzaprav ves čas, saj je ideološki antagonizem nekaj večnega? Ali je res verjeti, da bodo takšni občasni manevri obrodili sadove?

  • Čakajoč na Minervino sovo

    V svoji kolumni z zgornjim naslovom je Vlado Miheljak – sklicujoč se na neimenovane “poznavalce” - zapisal tudi popolnoma neresnično zgodbo o predvolilnem dogovoru in nastopu treh takratnih opozicijskih strank SD, Zares in LDS na skupni prireditvi na Prešernovem trgu sredi septembra 2008. Botra tega dogovora, naj bi bila “Janković in Kučan, ki sta zvila roke trem opozicijskim akterjem (Kresalovi, Golobiču ter celo izmuzljivemu Pahorju) in jih brcnila pred kamere na Prešernovem trgu.” Miheljakova oznaka, da naj bi bila ta zvitoroka zgodbica celo “zgled racionalnega kompromisa”, je sama na sebi dovolj zgovoren politološki komentar, zato želim na tem mestu zgolj poudariti, da nima nobene zveze z realnostjo. Beseda je namreč konj, kot pravi Miheljak v arogantnem izmikanju odgovora na več kot utemeljeno kritiko svojega standardno simplificiranega doumevanja politike na primeru nove zelene stranke Vesna, ki mu ga je izvrstno predočila Draga Potočnjak, - zato naj bo vsaj glede dejstev elementarno podkovan.

  • Dober namen, nezakonita izvedba

    V preteklih dneh smo našli v poštnih nabiralnikih dosti prepozno, istočasno pa brezsramno pismo trenutnega predsednika vlade. Po skoraj dveh letih covidnega pustošenja, nečistih poslov ministrov in ministrstev, zapiranja države, policijskih ur, vladanja z odloki, neodgovornega domačijskega trošenja davkoplačevalskega denarja in zadolževanja generacij, brezsramnega kadrovanja in ob stalnem kršenju zakonskih določil in odločitev Ustavnega sodišča se predsednik vlade spomni in dovoli pisati nam dosti preveč potrpežljivim državljanom. S katero pravico si dovoli na tako brutalen in predvsem volilno propaganden način vstopati v najin dom in naju izpraševati po cepljenju, naju opozarjati, da se nečemu, kar nas deli, lahko uspešno upremo samo enotni! On, člani njegove partije in seveda številni podrepni priskledniki naj seštejejo samo svoje twiteraške cvetke in bodo dobili odgovor, zakaj ne zmoremo biti enotni in kaj nas zares razdvaja in deli! Če zanemarimo pravne podlage dostopanja do centralnega registra prebivalstva, saj so kraji naših prebivališč, naša imena in priimki napisani na kuvertah osebni podatki, se spomnimo, da sta nas on in njegova partija že v preteklosti posiljevala z raznimi samopromocijskimi časopisi in glasili, ki so bili razdeljeni po vseh gospodinjstvih, tudi takrat nas niso vprašali, če nam je to prav ali ne, ob čemer je v zraku ostalo bistveno vprašanje ali so bili financirani v skladu z zakonodajo o predvolilni kampanji.

  • Pamflet: Deportacija kmetov iz mesta

    V pisma bralcev z naslovom „Pamflet: Deportacija kmetov iz mesta“ je Novka Jenko s Civilne iniciative-gibanje za Izolo v pismu zapisala neresnični stavek. Družina Pintar nima v najemu gozdnih površin, na katerih je predvidena melioracija, niti nima v najemu kmetijskih površin, ki so v neposredni bližini gozdnih površin predvidenih za melioracijo v okviru OPN. To smo v zahtevku za objavo odgovora pojasnili tudi medijski hiši RTV Slovenija. Strokovnih podlag za nadomeščanje kmetijskih zemljišč s pedološkim poročilom za potrebe Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Izola so bile pripravljene strokovno in so vsebovala vse elemente v skladu z navodili MKGP. 

  • Orodja dvoma

    Ja drži, da Janez Janša in njegovi sedanji koalicijski partnerji prikazujejo politične nasprotnike kot nesposobne, neoperativne in prepirljive. Pri tem jih radi spomnijo na razpad Šarčeve vlade in njeno nesposobnost, da bi sprejeli, denimo, Zakon o ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Seveda bodo stranke KUL v predvolivnem času morale dokazati, s konkretnim SKUPNIM programom, ki bo sestavni del bodoče koalicijske pogodbe, da se ta epizoda ne bo ponovila. Seveda je, po drugi strani, potrebno tudi bolj natančno pogledati, kako izgleda resnična sposobnost in operativnost Janševe vlade, zlasti pa njene posledice. Pri tem tudi ne kaže spregledati rezultatov zadnje ankete, ki je pokazala, da je za Robertom Golobom Janez Janša najbolj zaželjen predsednik vlade v novem mandatu.

  • Tri barve: Zelena

    (odgovor Dragi Potočnjak)

  • Pamflet: Deportacija kmetov iz mesta

    V pamfletu Deportacija kmetov iz mesta ( Mladina št. 50) je gospod B. Nežmah odlično povzel prispevek RTV Koper o dobrohotnosti Izolskega županstva in spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna. Študijo na 96 straneh, kako vinograde in ostala kmetijska zemljišča spremeniti v stavbna oz. jih »nadomestiti« drugje tj. na gozdnih površinah je po naročilu Občine Izola naredila Biotehniška fakulteta- oddelek za agronomijo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. M. Pintar.

  • Tri barve: Zelena

    Gospod Miheljak, pišem Vam, ker ste v članku z zgornjim naslovom med drugim zapisali, »da je koncept sredinske zelene stranke Vesna, predvsem koncept sredinca, torej še enega zelenega natega. In še enega natega v inflaciji novih sredinskih strank.« In še da je: »tretja Vesna slej ko prej politična groteska.« Gotovo se zavedate, kako so vaše besede rušilne za Vesno. Zato se ji postavljam v bran. V stranko Vesna so me namreč povabili - še preden se je rodila in ji še niso našli imena. Vabilo me ni presenetilo. Zelene politike so mi blizu, saj se mi zdijo, poleg aktivnih levih politik, edine prave in verodostojne. Članstvo sem vseeno zavrnila. Preveč cenim svobodo, da bi se zavezala še tako napredni politiki. (Pa tudi napisati moram še kaj, pisateljstvo pa zame ni združljivo s politiko.) Postala pa sem Vesnina zagovornica in simpatizerka. Na svojo stran so me dobili takoj! Z vsem! Z napredno mislijo, doslednostjo, z jasno in proaktivno politiko … in s poudarjeno spoštljivim odnosom do žensk, ki ga v tej meri nisem še nikjer srečala. (Dualnost vseh Vesninih funkcij je zgolj posledica tega.) Zato ne razumem Nike Kovač, ki je Vesno na FB-ju označila za »konservativno stranko«. Hotela sem ji že pisati, pa zdaj kar Vam povem, da sem deset in več ur prebila z Vesno v različnih debatah, a sledi konservativizma pri njej še nisem odkrila. Pa prihajajo članice in člani ožjega in širšega Vesninega kroga z vseh koncev Slovenije: iz Trbovelj, Anhovega, Prekmurja, Vrhnike, Moravč … Ljubljane ...

  • Nova digitalna zvezda

    Spoštovani!

  • Janši ni mar za rudarje

    Spoštovani.

  • Vesna

    Marcel Štefančič je v ponedeljkovem Studio City gostil ustanovitelja nove politične stranke z imenom Vesna, Uroša Macerla in Uršo Zgojznik.

  • Kajuh in partizanski sin Simoniti

    Spoštovani,

  • 17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Pisma bralcev

    Prebranko Simonovič

    Ne drži, da bi poslanec Simonovič v zameno za sprejem novega gradbenega zakona podpiral vlado, saj bi mu slednja z novim gradbenim zakonom omogočila legalizacijo njegove črne gradnje v Semedeli nad Koprom, kjer naj bi vrtno lopo dogradil v stanovanjski objekt. Branko Simonovič nima osebnega interesa za sprejetje novega gradbenega zakona, saj že na podlagi trenutno veljavnega 117. člena Gradbenega zakona tečejo relevantni pravni postopki za dokončno pravno ureditev stanja njegovega objekta v Semedeli, ki je bil zgrajen leta 1997 na podlagi pridobljene odločbe o gradnji, pred tem pa je bila urejana tudi sprememba namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče. Ker gre za objekt, ki je bil zgrajen pred letom 1998 in od takrat obstaja v enakem obsegu ter je evidentiran tudi v katastru stavb, je poslanec Simonovič do ureditve pravnega stanja objekta upravičen že na podlagi trenutne zakonodaje.

  • Gremo mi po svoje

    Področje zdravstva je - skozi denar, seveda – zelo priročno sredstvo za preusmerjanje družbene moči. Kadarkoli s(m)o zdravniki zahtevali ureditev razmer, transparentno mrežo potreb po zaposlitvah, korekcije neprimernih plačnih sistemov, se je dalo ta prizadevanja najbolje izničiti tako, da se družbi prikaže dohtarje kot zaslužkarje. Je to, o čemer pišem, le zgodovinski oris in je danes morda drugače?

  • Zdravniki

    Grega Repovž je v uvodniku Mladine dne 10.12.2021 zelo nazorno prikazal stanje v našem zdravstvu in nenasitno pogoltnost zdravniške elite, ki je v spregi s politiko (SDS) in vleče voz javnega zdravstva k privatizaciji. Ta zdravniški lobi se bori za izstop iz javnega plačnega sistema, kjer bi lahko še poglabljali nesorazmerja plač v primerjavi z drugimi prav tako pomembnimi poklici.

  • Javno pismo

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Pisma bralcev

    Novi gradbeni zakon

    Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci Državnega zbora, pred vami je odločanje o sprejemu novega Gradbenega zakona (GZ-1). Z zakonom se kot družba dolgoročno odpovedujemo arhitekturni stroki. V kolikor boste poslanke in poslanci zakon sprejeli, lahko pričakujemo, da se bo v prihodnje večina grajenega okolja v Sloveniji načrtovala brez sodelovanja arhitektov, ali pa zgolj z omejeno vlogo te stroke. Zavračamo trditve zagovornikov zakona, da GZ-1 uvaja enakopravnost med strokami. Prav tako zavračamo tudi trditve, da se arhitekti borimo za privilegiran položaj svoje stroke. Vljudno vas prosimo, da še pred odločanjem o tem izjemno pomembnem zakonu še enkrat preverite ključne argumente o nasprotnem: 1. Odpovedovanje arhitekturni stroki pri projektiranju (14. in 54. člen) Sodelovanje arhitekta pri načrtovanju stavbe ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.

  • Javno pismo

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Pisma bralcev

    Izjava za javnost Pedagoškega inštituta

    Spoštovani, s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah ZOFVI-N, ki so jo v zakonodajni postopek vložili poslanci SDS, NSi, SMC in poslanca narodnosti, se spreminjajo predvsem razmerja v sestavi svetov vzgojno izobraževalnih zavodov in to na način, da bi imel ustanovitelj (to je lokalna politika) največje število predstavnikov. Glede na sedanjo ureditev, po kateri svet javnega vrtca ali šole sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev, bi bil po predlagani ureditvi svet sestavljen iz petih predstavnikov ustanovitelja, treh predstavnikov delavcev in treh predstavnikov staršev.

  • Javno pismo

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Pisma bralcev

    Izjava za javnost Oddelka za pedagogiko FF UM

    Spoštovani, Državnemu zboru je bil v obravnavo vložen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Po našem mnenju predlog Zakona vsebuje vsaj dve strokovno in sistemsko sporni spremembi, ki bi ob morebitni uveljavitvi imeli negativne posledice.

  • Živeti v nevarni državi

    Spoštovani.

  • Uredništvo

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Pisma bralcev

    Portret: Aleksandra Bajde

    V portretu Aleksandre Bajde smo narobe povzeli njeno izjavo. Pravilno bi se morala navedena izjava glasiti: »Gre za eksperimentalno skladbo, ki ima tudi politično konotacijo. Ustvarjena je bila namreč z namenom podpreti Agendo 2030 OZN in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja, še posebej petega med njimi: enakost med spoloma. S skladbo želiva tudi skozi lastne izkušnje opozoriti na spolne neenakosti in razmerja moči (v medčloveških odnosih), in tudi na to, kako so ženske v sodobnem glasbenem svetu lahko videne in obravnavane kot seksualni objekti ali celo spolno nadlegovane, « pravi glasbenica. »O tej problematiki želiva spregovoriti v najinem multimedijskem performansu.« Za napako se bralkam in bralcem in portretiranki opravičujemo. 

  • Uredništvo

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Pisma bralcev

    Nagovor policistkam in policistom

    V 47. številki Mladine smo pod zgornjim naslovom objavili nagovor dr. Dragana Petrovca, pravnika in penologa, na protestih v petek, 19. novembra, namenjen policistkam in policistom. Žal nam jo je zagodel tehnični škrat, ki tudi v času epidemije ne počiva, ter odrezal zadnji odstavek njegovega besedila. Slednji se glasi: »A pomislite na še vedno nezlomljeno pokončno držo svojih sindikalnih predstavnikov. Tudi oni potrebujejo vašo podporo, sami ne zmorejo doseči sprememb. Podprite njih in podprite s tem tudi nas. To v času rušenja temeljev države, ko ni več ne ustave, ne zakonov in ne morale, ni samo najbolj državotvorno. Predvsem je najbolj človeško. Želim vam dovolj poguma in srečo.« Bralkam in bralcem, policistkam in policistom ter dr. Draganu Petrovcu se za napako opravičujemo. 

  • Pričevalci iz Bruslja

    Pojasnilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji v zvezi z navedbami v članku Boruta Mekine z naslovom „Pričevalci iz Bruslja“ v 47. izdaji Mladine.

  • Kje v Evropi, razen v Sloveniji, kolaborantom polagajo vence?

    Ob dnevu spomina na mrtve si je predsednik vlade privoščil, milo rečeno, predrznost, otročjo lumparijo. S polaganjem venca k spomeniku padlih domobrancev je počastil zločince, ki jih je obsodil cel svet. Ob tem si ne morem kaj, da ne pomislim na nelagodje, prisotno ob vsakokratni omembi Vojske državne varnosti (VDV) in se sprašujem, zakaj se je o VDV vedno šepetalo. Česa naj bi se sramovali, medtem ko se zločince javno poveličuje?

  • Uvodnik

    155 dni. Tako kaže števec dni do volitev, vsaj tako ima v evidenci Grega Repovž. V večini naštetih porazov vlade Janeza Janše, ki jih je navedel, se je mogoče le strinjati. A kljub temu bi dodal nekaj misli.

  • Pamflet

    V Mladini št. 45 je B. Nežmah »analiziral« stanje nepremičnin v lasti stranke SD. Kot običajno, vsebuje njegova »analiza« številne nebuloze. Kot običajno, je tudi tokrat iz njegovih primerjav razbrati, da ne primerja zgolj hrušk in jabolk, temveč njegove primerjave kažejo, kot da bi primerjal kamenje in papir. Drugače ni možno razumeti njegovih primerjav med lastništvom nepremičnin stranke SD in strank, kot so Levica, SAB in LMŠ. Glede na dejstvo, da je B. Nežmah doktor družboslovnih znanosti, glede na njegovo starost zagotovo pozna razmere pred letom 1991, ko smo komunisti plačevali za članstvo v takratni univerzalni pravni prednici današnje stranke SD, torej partiji, visoko mesečno članarino, iz katere se je financiralo delovanje partije vključno z nakupom nepremičnin.

  • Javno pismo

    Vladna zavrnitev soglasja k ponovnemu imenovanju dr. Igorja Ž. Žagarja za direktorja Pedagoškega inštituta je nesprejemljiv poseg v akademsko sfero Vlada je po letu dni že drugič zavrnila sklep Upravnega odbora Pedagoškega inštituta, da uspešnemu direktorju inštituta, dr. Igorju Ž. Žagarju podeli nov mandat.

  • Umrlih partizanov ne častimo, umrle domobrance pa

    Ob dnevu spomina na mrtve si je predsednik vlade privoščil, milo rečeno, predrznost, otročjo lumparijo. S polaganjem venca k spomeniku padlih domobrancev je počastil zločince, ki jih je obsodil cel svet. Ob tem si ne morem kaj, da ne pomislim na nelagodje, prisotno ob vsakokratni omembi Vojske državne varnosti (VDV) in se sprašujem, zakaj se je o VDV vedno šepetalo. Česa naj bi se sramovali, medtem ko se zločince javno poveličuje?

  • Uredništvo

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Pisma bralcev

    Opravičilo

    V članku Kamorkoli pogledam, vidim Triglav, smo objavili napačno slikovno informacijo, da tudi grb Planinske zveze Slovenije krasi podoba Triglava. Gora v grbu pa ni Triglav, ampak Jalovec. Vsem bralcem in še posebej planincem se za napako opravičujemo, avtorju besedila pa polagamo na srce, naj se prihodnje leto povzpne na obe gori in si razliko zapomni za vse večne čase. 

  • Kdo je tu glup?

    Borut Mekina je v članku v Mladini dne 12.11.2021 celovito prikazal način vmešavanja Janševe vlade leta 2006 v gospodarstvo, in še posebej ministra Andreja Vizjaka, glede prevzema družbe Terme Čatež, kar je POP TV prikazala s posnetki prisluhov, danes znanimi pod imenom »Glupi davki«.

  • Etika neke odvetnice

    V prispevku me je pritegnil pogled pravne stroke na okoljske in zdravstvene vplive, ki bi jih lahko imela cementarna-sosežigalnica. Izjava zaskrbljenega krajana, da se »sprosti 300.000 kubičnih metrov izpustov, obremenjenih s strupi« je izzvala odgovor pravnice, da »gre za izraz, ki ima bistveno negativen prizvok, zato ocenjujemo, da je njegova poraba v predmetnem kontekstu nedopustna. V izpustih so različne snovi, ki so vse pod predpisanimi mejnimi vrednostmi, ki jih dopušča zakonodaja, in za katere je utemeljeno šteti, da so brez negativnih učinkov na zdravje.« Krajan se je le nesrečno izrazil in tega mu ni šteti za zlo. Ker sem po stroki kemik, podam še svoj pogled kemika na to temo.

  • Zdravniki dvoživke

    Spoštovani.

  • Odvetnik za posebne naloge

    V tiskani in spletni reviji Mladina je bil 12. novembra 2021 objavljen članek avtorja Vasje Jagra z naslovom Odvetnik za posebne naloge. Novinar v poglavju Kronski dragulj v Bučečovcih piše tudi o upravljanju premoženja DUTB ter navaja netočne, tudi zavajajoče informacije, ki jih je povzel po drugem mediju in jih ni preveril v DUTB. Zato podajamo spodnje pojasnilo.

  • Uredništvo

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Pisma bralcev

    Popravek

    Pri navedbi avtorja Proglasa v kazalu je prišlo do neljube napake. Proglas je izdelal Sami Rahim ne Idejološka ordinacija, kot smo pomotoma zapisali. Za napako se vsem iskreno opravičujemo. 

  • V mrtvem teku

    V Mladini št. 43 ste objavili pismo Primoža Debenjaka, s katerim se večinoma strinjam. Na žalost pa pismo vsebuje nekatere napačne trditve, kar vrže dvom na vse, tudi na resnične podatke.

  • V mrtvem teku

    Zahvaljujem se Primožu Debenjaku za izpostavljanje nekaj dodatnih argumentov, ki bi nedvomno zahtevali jasnejše odgovore stroke. Problem pa je, da, tako, kot je pandemija kompleksen in večplasten problem (ne le medicinski in virološki), tudi delovanje stroke je večkrat kontaminirano z drugimi interesi in pričakovanji; političnimi in ekonomskimi. Sedaj pa direktor NIJZ dr. Krek na glas razmišlja o obveznem testiranju tudi cepljenih oseb, kar pomeni priznanje nečesa, kar je uradna stroka še nedavno močno podcenjevala; da je učinkovitost cepiv relativna in da se tudi cepljeni lahko okužijo ter prenašajo virus naprej. Čemu torej PCT kot je trenutno koncipiran? Še mesec nazaj je bilo pisati o tem in citirati ameriški CDC ter FDA, ki sta že zdavnaj ugotavljala širjenje covida med cepljenimi, domala bogoskrunsko. Verjetno se je v hermetično zaprti trdnjavi, ki komunicira s širšo javnostjo in jo dnevno “ozavešča” o pandemiji po etabliranih merilih, odprla špranja, po kateri se informacije pretakajo, ki je ni mogoče več zapreti.

  • Ja, krivi ste

    Interesi kapitala peljejo svet v pogubo. In to na vseh ravneh, od lokalnega okolja do planetarnih razsežnosti, kar se posebej močno odraža ob sedanjem spletu zdravstvene, podnebne, ekološke in ekonomske krize. Še nikoli ni bilo na svetu toliko znanja za vsa področja, kot ga je sedaj na številnih univerzah in inštitutih, vendar tudi nikoli ni bilo toliko norih odločitev politikov in drugih odločevalcev, ker si jih podreja kapital s svojimi sebičnimi interesi. Ponekod stotine milijonov ljudi nima niti pitne vode, tam in drugod umirajo ljudje od lakote zaradi suše in vremenskih ujm. Zato znanje za trajnostni razvoj potrebujemo tukaj in zdaj, ne pa za blodnje in za turizem po vesolju! Vendar ob vsem tem tokrat ostanimo trdno na naših tleh in pri naših sedanjih kriznih razmerah v zdravstvu.

  • Opozicija

    Tudi sam mislim, da bi sedanja opozicija za zmago na volitvah in prevzem oblasti morala narediti kaj več, kot da vsaka posamezna stranka »maha« s svojim programom in se že sedaj prikrito spuščajo v medsebojno predvolilno tekmovanje. Dr. Bogomir Kovač je predstavil svoj pogled o njihovih možnih aktivnostih za izboljšanje možnosti za uspeh na volitvah. Sam mislim, da bi morali še pred volitvami predstaviti medsebojno usklajene določene zakonske rešitve, kot sta na primer za revitalizacijo demokracije izredno pomembna nova zakona o medijih in o javni RTV. Dalje, skrajno pomemben je nov v razvoj znanosti, modernizacijo gospodarstva in v varovanje okolja usmerjen investicijski program na podlagi evropskih povratnih in nepovratnih sredstev. Znano je, da je sedaj veljavni program bil sestavljen brez sodelovanja in upoštevanja potreb znanosti in gospodarstva. Ne na zadnje bi bilo dobro, da bi že sedaj pripravili zakonsko rešitev za združitev temeljnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar bo njihov preizkus, da so res sposobni medsebojnega sodelovanja brez fige v žepu. Seveda bi se našlo še kaj, vendar bi bilo zadosti, če bi sprejeli obvezo, katere zakone bodo popravili. Seveda bi bilo nujno, da spremenimo volilni sistem. Če imajo to v načrtu, bi morali že sedaj razmišljati, kako ustvariti takšne odnose z drugimi strankami, da bodo dosegli potrebno ustavno večino.

  • Dune, peščeni planet

    Marcel Štefančič v recenziji filma ne omenja dveh bistvenih stvari.Prvič: da gre za remake filma Davida Lyncha iz leta 1984, ki povzema vsebino prvega v nizu devetih (!) knjig o planetu sipin. In drugič: gre samo za prvi del filma, kar je prikazano tudi v uvodni špici, povzema pa približno dve tretjine prve knjige Franka Herberta.

  • Zakon o Nakvisu

    Četudi mi kot nekdanjemu direktorju (2013-2018) svetniki Nakvisa brez obrazložitve niso podelili drugega mandata, vseeno spremljam dogajanja v visokem šolstvu doma in v tujini. Pomagam tujim agencijam (Sev. Makedonija, Ruska federacija, Gruzija) pri evalvacijah in organizaciji in sem zunanji svetovalec turške agencije za visoko šolstvo THEQC (208 univerz in 8 milijonov študentov), ki je tudi že postala redni član ENQA.

  • Katerega leta pa smo?

    Oddaje, ki jo komentira Stanka Prodnik, nisem gledal. Že napovednika in pet minut Toninovega govora na proslavi odhoda jugo vojske sta me prepričala v - izklop.

  • Vavčerji za bogato energetiko

    Spoštovani!

  • Javno pismo

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Pisma bralcev

    Vlada zlorablja ne le vladavino prava, ampak tudi medicino in druge stroke

    Po naši izjavi Za izhod iz pandemije in avtokracije novembra 2020 se avtokratski način vladanja ni zmanjšal, temveč povečal. Zato so se povečali, v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, tudi negativni učinki takšnega vladanja na obvladovanje pandemije. Padlo je zaupanje ljudi v vlado, s tem pa tudi v protivirusna cepiva.

  • Uredništvo

    29. 10. 2021  |  Mladina 43  |  Pisma bralcev

    Popravek

    V Mladini številka 42 smo v rubriki 8 dni/teden zapisali, da je odpustek podjetniku Anderliču potrdil celotni ljubljanski mestni svet. Dejansko je proti glasovalo osem mestnih svetnikov. Za napako se prizadetim in bralcem opravičujemo. 

  • Človekove pravice so svetinja, ampak …

    Preživljamo kruto obdobje. Nesposobna in nepoštena oblast se je postavila virusu ob bok in skupaj z njim uničuje naša življenja, nekatera dobesedno. Ukradla nam je državo in morda nam bo tudi volitve. S pomočjo poslancev DeSUS, njihovi izgovori so popolnoma prazni, si z novim zakonom še dodatno podreja policijo in tožilstvo z namenom, da bi izničila svoje kriminalno početje, nas pa z vedno večjo represijo in kaznovanjem utišala. Neljube zakone in sklepe sodišč, kamor še ni infiltrirala dovolj svojih kimavcev, ignorira, jemlje spoštovanje sodiščem in dostojanstvo sodnikom, a ne samo njim, vsem strokovnjakom in znanstvenikom, ki ne ustrezajo njenim namenom … Ne bom naštevala naprej, sem pa prepričana, da je zato res pomembno, kdo dobi devetletni mandat za ustavnega sodnika.

  • V mrtvem teku

    V zadnjih tednih sem budno spremljal polemiko, ki jo je sprožil Franco Juri s svojim prvim pismom, in v zadnji Mladini mu spet odgovarja dr. Tom Turk. Ker se mi zdi, da Turk s pisanjem o prehranskih dodatkih odvrača pozornost od jedra problema, bi rad navedel nekaj pomembnih vidikov in dejstev. Trditev, da so necepljeni neodgovorni in da ogrožajo druge, nima prav nobene resne podlage. Kdor se tako kot Juri v dobrem letu in pol pandemije ni okužil (ali pa je bolezen prebolel brez pravih simptomov), je zelo verjetno ravnal prav. Poleg tega sveže testirani necepljeni veliko težje prenašajo okužbo kot netestirani cepljeni. Če pravilno interpretiramo številke, ugotovimo, da imamo pri dveh milijonih prebivalcev dober milijon cepljenih, 600.000 prebolevnikov, vsaj še 200.000 »neuradnih« prebolevnikov, ostalo pa so otroci in mladostniki, ki so premladi za cepljenje. Torej je večina Slovencev že prišla v stik z virusom – od kod naj bi potem prišla armada tistih, ki baje ogrožajo skupnost? Poleg tega v Sloveniji že osem mesecev nimamo nobene presežne umrljivosti, zato strogi omejevalni ukrepi nimajo nikakršne stvarne podlage.

  • Krivci imajo imena

    V poročilih na POP TV – in ne RTV SLO! – smo 22. oktobra zvečer videli, kako so v predavalnici postrojili četico: Matejo Logar, vodjo svetovalne skupine za covid-19; Bojano Beović, članico svetovalne skupine za covid-19 in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije; Tatjano Lejko Zupanc, direktorico Infekcijske klinike UKCL, in Matjaža Jereba, vodjo Oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKCL. Kot en/a mož/ženska so stopili v obrambo ministra Poklukarja (in vlade!) ob aferi s cepivom Janssen, ko je odlok o takojšnji veljavnosti pogoja PCT pripravilo Ministrstvo za zdravje s Poklukarjem na čelu (!).

  • Uredništvo

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Pisma bralcev

    Maščevanje zaradi neuklonljivosti

    V podpisu k fotografiji smo netočno navedli, da je bila donedavna direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Kaja Širok politično razrešena. V resnici ni bila razrešena, temveč ji ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija po dveh uspešnih mandatih ni podelilo še tretjega. V razpisnem postopku je bil za novega direktorja muzeja izbran dr. Jože Dežman.

  • Intervju: Igor Feketija

    V 41. številki letošnje Mladine je kolega Igor Feketija (intervju na straneh 35 do 40) omenil izgubo delovnih mest v primeru prenehanja delovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Nanjo je vezano tudi pridobivanje lignita v Premogovniku Velenje (PV) in obe podjetji skupaj sta konec leta 2019 zaposlovali 1512 delavcev (Letni poročili TEŠ in PV za 2019). V kolikor upoštevamo vpliv prenehanja delovanja TEŠ in PV na njune dobavitelje repromateriala oziroma ustreznih storitev in nato na dobavitelje teh dobaviteljev ter tako naprej (ocenjeno z input-output analizo), se ta učinek poveča na skupno izgubo 2700 delovnih mest (Križanič F., Mencinger J., Oplotnik Ž.: How Distortion on the Electric Power Market Can Lead to Stagflation, International Journal of Energy Economics and Policy, 2019). Če upoštevamo, da bo električna energija, ki jo proizvaja TEŠ, nadomeščena z električno energijo, proizvedeno v plinsko parnih elektrarnah, se bo ta dobrina v Sloveniji, že ob normalnih cenah zemeljskega plina, podražila za okoli 5% pri gospodinjskem odjemu ter za 10% pri odjemu gospodarstva. Podražitev bo delovala kot »ponudbeni šok« z izgubo 26 tisoč delovnih mest.

  • Tank na tank

    Ko opazujem na fotografijah navdušenje obrambnega ministra Mateja Tonina ob seznanjanju z različnimi vrstami orožja in opreme slovenske vojske, se mi postavljata dve vprašanji. Prvič, kako to, da MT očitno ne ve, zakaj v sodobnih demokratičnih državah opravljajo funkcijo obrambnih ministrov civilne osebe. Drugič, postavlja se mi vprašanje, zakaj so tako velike razlike v razumevanju krščanskih vrednot med strankami, ki se nanje sklicujejo. Če denimo primerjam program Češke ljudske stranke iz začetka 90-desetih let prejšnjega stoletja (takrat sem živel v Pragi), ki je bil izrazito krščansko -socialne vsebine, z neoliberalnim programom NSi, potem vidim, da sta to dve krščanski stranki popolnoma različnih vrednot.

  • Tank na tank

    Ko to pišem, še ni znano, ali bo DZ sprejel Resolucijo o opremljanju SV do leta 2035. Jasno pa je, da se obeta radikalno povečanje vojaških izdatkov in angažiranja SV v tujini. Izdatki naj bi se skoraj podvojili na vsaj 2 % BDP, zlasti zaradi oboroževanja, za kar je že v letih 2021–2023 predvidenih 491 mio €. (Za primerjavo: za investicije v zdravstvu je predvidenih le 360 mio €.) Bistveno naj bi se povečal tudi angažma SV v tujini, in to ne v mirovnih operacijah OZN, ampak pri »nevtralizaciji vojaških groženj v okviru 5. člena Severnoatlantske pogodbe«, tj. konfrontaciji z Rusijo. V tujino naj bi pošiljali največje enote, tudi bataljonsko skupino. (Za primerjavo: trenutno je v Latviji en vod SV.) Ker Slovenija srednjeročno ni vojaško ogrožena in ker SV tudi sicer ni organizirana za obrambo države, ampak za vojaško-policijske operacije v tujini in na meji, taka usmeritev koristi le tuji vojaški industriji in posrednikom. Naše državljanke in državljani se tega zavedajo: po Natovi majski raziskavi jih je 70 % proti povečanju izdatkov, večina nasprotuje tudi operacijam zunaj J in JV Evrope, vključno z latvijsko (Ninamedia, januar 2020).

  • Izjava sodelavk in sodelavcev Inštituta za kriminologijo pri PF v Ljubljani

    Kot dolgoletni vodja policijskega preiskovanja povojnih pobojev in z njimi povezanih dejanj, ki izpolnjujejo znake nezastarljivih kaznivih dejanj, želim k izjavi »sodelavk in sodelavcev Inštituta za kriminologijo pri PF v Ljubljani«, ki je bila objavljena pod naslovom »Javno pismo« v 41. številki Mladine dne 15. oktobra 2021 dodati samo še sledečo informacijo.

  • Javno pismo

    Predsednik, tako se ne dela

  • V mrtvem teku

    Zelo kratka replika na odgovor Franca Jurija. Res je, imate prav, za obstoječa cepiva so bile v celoti opravljene tri faze preizkusov, 4. faza testiranja cepiv pa ni bila opravljena, vsaj ne v celoti. Ta faza se v preizkušanju zdravil in tudi cepiv imenuje farmakovigilanca.

  • Javno pismo

    Pogrom nad preminulim zasl. prof. dr. Ljubom Bavconom Zaposleni na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti z ogorčenjem obsojamo pogrom nad našim dolgoletnim sodelavcem, pravkar preminulim zaslužnim profesorjem dr. Ljubom Bavconom, ki ga na družbenih in drugih medijih izvajajo nekateri nosilci oblasti in njihovi podporniki. Lažnive obtožbe, ki jih zoper umrlega usmerjajo, je profesor sam večkrat dokumentirano ovrgel. Zaničevanje njegove osebe in dela ter pomanjkanje vsakršne pietete pa odražata vso arogantnost oblasti, proti kateri se je boril vse življenje. Profesor Bavcon je bil od svoje rane mladosti zavezan boju proti fašizmu, zaradi česar ga je italijanski fašističen režim zaprl, nemški okupator pa poslal v koncentracijsko taborišče. V času svojega raziskovalnega in profesorskega dela se je zavzemal za kritično preizpraševanje kazenskega prava in za uveljavljanje človekovih pravic. Bil je tudi eden prvih zagovornikov ukinitve smrtne kazni v SFRJ in nasprotnik verbalnega delikta. Od leta 1988 je bil predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bil predhodnik današnje inštitucije Varuha človekovih pravic.

  • Glifosat na zalogo

    V Sloveniji je bilo lani prodanih 91, 5 tone glifosata, od leta 2007 do letos so na ceste, železnice, kmetijske in druge površine pri nas zlili kar 1. 140, 6 tone glifosata, ker je to eno od najuspešnejših sredstev za uničevanje plevela. Glifosat je na trgu pod različnimi imeni že skoraj 50 let, vendar proizvajalci šele zadnja leta izgubljajo tožbe zaradi rakotvornosti tega sredstva. Samo lani so sklenili poravnavo v vrednosti 10, 9 milijarde dolarjev v skoraj sto tisoč tožbah. Prihodnje leto se bo ponovno odločalo o uporabi tega strupa v EU, vendar bo verjetno tudi ob prepovedi uvedeno prehodno obdobje 18 mesecev.

  • Pogled na druge

    Dober mesec delam v cepilni ekipi na širšem prostoru Krasa in Brkinov. Z ljudmi se kot zdravnica pogovarjam pred izvedbo cepljenja in 10 do 15 minut, ko naj bi še počakali v bližini cepilne ekipe. Odgovarjam na vprašanja, dileme in odpore ter odprto komuniciram o njihovih in mojih skrbeh, o sprejemanju ali zavračanju strokovnih dognanj, o vsebini lažnih informacij, o teorijah zarot. Govorimo tudi o cepljenju proti HPV, ki bo od letos na voljo tudi za fante v 6. razredu in to mnogi ljudje že vedo, pa o tem, da so se vnosi ošpic in oslovskega kašlja na obalo in Kras ustavili, odkar je italijanska ministrica za zdravstvo pred nekaj leti uvedla cepljenje kot obvezno tudi za italijanske otroke.

  • V mrtvem teku

    Spoštovani g. Juri!

  • Alternativa Janši

    V 38. številki Mladine, dne 24.9.2021 sem prebral zanimiv članek s tem naslovom, spisal ga je Borut Mekina. To je odlična analiza dogajanja v zgodnjem predvolilnem obdobju.

  • V mrtvem teku

    Veseli me, da sta se spoštovana dr. Roman Jerala in dr. Tom Turk odzvala na moje pismo. Sam menim, da je o vprašanju obveznega cepljenja premalo razprav in soočenja mnenj, saj žal prevladujejo enosmerni spini. V svojem odzivu dr. Jerala, ki v javnosti pogosto nastopa kot komunikator stroke, v bistvu sam odgovarja na vprašanje, ki ga meni naslavlja; naj navedem vir o njegovi trditvi, da za kritiki cepljenja (retorično sem jih poimenoval “vojščaki”) stojijo konkretni finančni interesi. Domnevam, da misli na proizvajalce vitaminskih preparatov in podobno. Eden od virov je lahko njegova replika. Jaz ga nisem citiral dobesedno, temveč smiselno. To tezo je v Delu, pod naslovom“Zakaj se je cepil Luka Dončić” najprej razvil dr. Alojz Ihan, nato sem od dr. Jerale na TV slišal podobno razlago.

  • Avtomobilski protesti

    N’toko je v zadnji številki Mladine (24.9.2021) problematiziral nespreten odziv opozicije na nedavne proticepilske proteste v Ljubljani. Takole zaključuje svoj sestavek naš cenjeni raper: »Naloga levice ni norčevanje iz zmedenih odzivov ljudi. Razumeti mora trenutni družbeni krč ter skupaj z ljudmi poiskati prehod v racionalnejšo in humanejšo družbeno ureditev – prehod, v katerega lahko verjamejo tudi sredini protestniki«. Njegov uvid je vsekakor luciden in daljnoviden, vendar terja nadaljnji razmislek. Namreč, aktualna družbena polarizacija med zagovorniki in nasprotniki cepljenja je vsepovsod že stalnica, pri nas še posebej zaskrbljujoča ravno zaradi klecajoče demokracije, za katero je zaslužna janšistična falanga. Ravno tega nam je še treba pred bližnjo predvolilno kampanjo, odpiranja nove ideološke fronte namreč! Najhujše, kar se strankam KUL v tem trenutku lahko zgodi, je izenačevanje z represivno koalicijo, kar se v mentalnem horizontu deprivilegiranih, ponižanih in razžaljenih nasprotnikov epidemioloških ukrepov, tistih, ki so izobčeni in odrinjeni na sam družbeni rob, ravno zaradi nespametne opozicijske komunikacije, pojavlja kot očitek: »Saj so vsi isti, v parlamentu nam kroji usodo 90 krokarjev, dol z njimi!«.

  • V mrtvem teku

    Veseli me, da sta se spoštovana dr. Roman Jerala in dr. Tom Turk odzvala na moje pismo. Sam menim, da je o vprašanju obveznega cepljenja premalo razprav in soočenja mnenj, saj žal prevladujejo enosmerni spini. V svojem odzivu dr. Jerala, ki v javnosti pogosto nastopa kot komunikator stroke, v bistvu sam odgovarja na vprašanje, ki ga meni naslavlja; naj navedem vir o njegovi trditvi, da za kritiki cepljenja (retorično sem jih poimenoval “vojščaki”) stojijo konkretni finančni interesi. Domnevam, da misli na proizvajalce vitaminskih preparatov in podobno. Eden od virov je lahko njegova replika. Jaz ga nisem citiral dobesedno, temveč smiselno. To tezo je v Delu, pod naslovom“Zakaj se je cepil Luka Dončić” najprej razvil dr. Alojz Ihan, nato sem od dr. Jerale na TV slišal podobno razlago.

  • Alternativa Janši

    Borut Mekina v svojem zelo informativnem članku („Alternativa Janši“, Mladina, 24. september 2021) navaja tole izjavo Luke Mesca: „V KUL smo štiri stranke, ki obsegamo celo mavrico ideologij, od konservativnih strank, liberalcev, zelenih. Ne vidim, kaj bi v tem diapazonu manjkalo.“ Ne vem, česa Mesec ni izrekel, pa je morda imel v mislih, a v tem, kar je rekel, manjka ravno tisto, zaradi česar smo mnogi v preteklosti volili Levico. Kaj manjka? Manjka leva ideologija, manjka leva politika, manjka tisto, kar je stranka njega dni imenovala demokratični socializem: manjka levica. Katastrofa je, da levica danes vidi samo še mavrično. Kako se lahko vodja domnevno leve stranke hvali z ideološkim pluralizmom, v katerem ni levičarstva, ampak vse drugo? Je to modna, politično korektna „inkluzivnost“?

  • Javno pismo

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Pisma bralcev

    Župani bodo odstavljali ravnatelje?

    Ko smo pred petindvajsetimi leti oblikovali zakonodajo za področje šolstva v Republiki Sloveniji, je bil opravljen primerjalni pregled ureditve področja v državah, s katerimi smo se želeli po osamosvojitvi primerjati tudi po kakovosti in učinkovitosti sistema vzgoje in izobraževanja.

  • V mrtvem teku

    Bral sem Lorencija, bral Jurija. Misli obeh spoštujem, toda Jurijevo pisanje me je tokrat malo negativno presenetilo, čeprav je navedel nekaj, vsaj na prvi pogled, tehtnih argumentov. Očitno o pandemiji in cepljenju ali ne cepljenju potrebujemo umirjeno in argumentirano debato, kajti znašli smo se v shizofreni situaciji. Naj povem, da sem zagovornik cepljenja. Sem naravoslovec, pred nekaj leti mi je Slovenska znanstvena fundacija podelila celo naziv komunikator znanosti. Pa ne da bi se s tem hvalil, ampak v skladu s tem nazivom, ki me tudi nekoliko obvezuje, skušam predvsem skeptike prepričati o koristnosti cepljenja. Toda najprej nekaj o dejstvih, o tistem, kar vemo. Vemo, da virus SARS-CoV-2 obstaja in da povzroča bolezen covid-19. Vemo, kar je zapisal že sam g. Juri, da okužbo z virusom nekateri preživijo skoraj brez, drugi z blagimi simptomi, tretji hudo zbolijo in nekateri celo umrejo (v Sloveniji do zdaj že čez 4.500). Vemo kako se virus prenaša, kakšna je njegova kužnost, da v populaciji mutira in da se različni sevi prav po kužnosti lahko zelo razlikujejo.

  • V mrtvem teku

    G. Franco Juri v pismih bralcev nespodobno zatrdi o “ Ihanovo-Jeralovi tezi o skeptikih cepljenja kot vojščakih lobija proizvajalcev vitaminskih preparatov«. Glede na to, da sem imel precej medijskih objav, kjer bi lahko moje izjave napačno povzeli ali okrnili, zagotovo pa sem kdaj izrekel tudi kaj napačnega, ga prosim, da navede vir za njegovo trditev. Nedvomno ima del trdega jedra anticepilcev povsem konkretne finančne interese, o čemer obstaja obilica dokazov, kot je analiza poglavitnih virov dezinformacij na spletu in kar je bilo lepo ilustrirano v filmu Proticepilna zarota. Nedvomno so nasprotniki cepljenja precej heterogena družba in cepljenju nasprotujejo iz zelo raznolikih razlogov, ki jih po potrebi nadomestijo z drugimi. Precej ljudi je zmedenih zaradi nasprotujočih informacij na družabnih omrežjih, predvsem v obliki Youtube filmov ali privlačne retorike z enostavnimi floskulami o svetovni zaroti. Vsem pa je skupno nezaupanje v znanstvene dokaze. Ta pojav je zagotovo eden pomembnih izzivov našega časa za družboslovce. Veliko trditev g. Jurija glede epidemije in cepiv je povsem napačnih in na tem mestu ni prostora za navajanje nasprotnih dokazov. Če bi g. Juri preračunal, na osnovi lastno zapisane smrtnosti, kakšne posledice prinaša že dnevno več kot 1000 okuženih, bi lahko hitro ugotovil ceno ne-ukrepanja ter da zagotovo ni potrebno čakati virusa črnih koz.

  • V mrtvem teku

    Zelo rad prebiram kolumne Janka Lorencija. Z njimi se običajno strinjam. A Lorencijeva kolumna v Mladini, v kateri poziva vlado in opozicijo, da skupaj razglasita obvezno cepljenje, s kaznovanjem neposlušnih vred, me je šokirala. Z zaskrbljenostjo opažam, kako zadnje čase desni in levi influencerji tekmujejo v zagovarjanju obveznega cepljenja.

  • Cinizmi vladavin prava

    V Mladini št. 35 je pisec «Pamfleta« prestopil meje še sprejemljivega obravnavanja nekega zgodovinskega dogajanja, pa četudi v pamfletu.

  • Novi val

    G. Janežič v svojem odgovoru ni zmogel tega, da bi se, če že ne avtorju pa vsaj bralcem opravičil za zapisano eklatantno laž, da sem v članku v Sobotni prilogi Dela z naslovom ’Cepljeni, necepljeni, proticepilci, teorije zarot in znanost’ (21. 9.) ’vse, ki nasprotujejo cepljenju, ožigosal s pristaši »teorije zarot«. Verjamem, da bodo bralke in bralci razumeli, da moram zaključiti dopisovanje s piscem, ki se je s fabriciranim dejstvom v tem primeru sam odpovedal kredibilnosti. 

  • Novi krog o učnem jeziku na slovenskih univerzah in drugih visokošolskih inštitucijah

    Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v javno obravnavo dalo predlog Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva (NPVŠ) 2021–2030, ki ga je sprejel Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, pripravila pa njegova delovna skupina. Gre za strateški dokument razvoja slovenskega visokega šolstva in z njim povezane znanosti. Del tega razvoja je krepitev povezovanja našega visokega šolstva z mednarodnim okoljem in čim boljša vključenost vanj. V vedno bolj medsebojno povezanem globalnem okolju je samoumevno, da sodi v ta okvir tudi nadaljnje odpiranje slovenskega visokošolskega prostora učiteljem in študentom iz tujine.

  • Novi val

    Odgovor Rudiju Rizmanu Trenutne krize ni moč razumeti kot singularnega dogodka, marveč kot epizodo v mreži dominacijskih stanj, ki konsolidirajo oblast elit. Rizmanov članek sem omenil zgolj zato, ker je tudi ta – kot številni drugi – primer binarne reprezentacije cepilne/ anticepilne dileme – ekskurzom navzlic –, ne pa kritična razprava o pandemiji. (Besede so polisemične, kontekstualno branje besedil pa vselej vodi v določen sklep, ki ni laž/resnica. Če koga moti beseda »ožigosati« (ekspresivno – satirično), naj jo zamenja z evfemizmom).

  • Srečanje na Kredarici

    Ko ste objavili »Prepis pogovora med protestnico Teo Jarc, premierom Janezom Janšo in njunimi sopotniki«, sem bil prepričan, da bom v kakšnem mediju dočakal opravičilo dveh političark, ki sta naslednji dan po incidentu sam dogodek relativizirali tako kot da bi se Tea Jarc obnašala enako kot sta se predsednik vlade in minister za notranje zadeve.

  • Puške na oratoriju

    Spoštovana ga. Monika Weiss, Mene in mojega otroka ste zelo vznemirili s svojo objavo. Otrok nikakor ne more verjeti, da lahko nekdo razmišlja tak ’hudobno’ in težko mu razložim, da žal tudi ’taki’ obstajajo. Tudi moj otrok je namreč sodeloval na tem oratoriju. Bil je navdušen in počutil se je varno!

  • Novi val

    Vesel sem vsakega bralca, ki si je vzel čas in prebral kak moj članek, rad pa prisluhnem tudi kritikam. Žal to ne drži v primeru pisanja gospoda Tomaža Janežiča, ki mi očita, da sem ’Ožigosal vse, ki nasprotujejo cepljenju s pristaši »teorije zarot«. Njegov očitek se nanaša na moj članek v Sobotni prilogi Dela (21. 9.) z naslovom ’Cepljeni, necepljeni, proticepilci, teorije zarot in znanost’. Janežič mi je namreč očital nekaj, česar ni v mojem članku, gre torej za izmišljotino in laž, ki sta kot taki skregani z dejstvi.

  • Nov val 

    Kakšen je miselni nivo nasprotnikov cepljenja proti virusu SARS-CoV-2? V večni izolaciji ne moremo živeti. Kaj imamo na izbiro? Kaj nam lahko pomaga? Domača zdravila? Njihovi protesti proti ukrepom pač ne. Prihodnja zdravila bodo morda učinkovitejša kot sedanja. In nihče ne trdi, da smo dosegli dokončna spoznanja o tej bolezni.

  • Javno pismo

    Spoštovana predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, spoštovana predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, Dva meseca je minilo od začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU. Ob tej priložnosti je bilo opozorjeno na nerešeno vprašanje financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) in izraženo pričakovanje, da bo Slovenija našla hitro rešitev problema in zagotovila neodvisnost in financiranje STA. Podobna pričakovanja so evropski predstavniki izražali že pred tem, s strani slovenske vlade pa so prihajale napovedi, da bo vprašanje financiranja STA kmalu rešeno. Zaposleni na STA, ki nas je vse manj, saj nas je medtem zapustila že desetina kolektiva, z veliko žalostjo ugotavljamo, da se ni zgodilo nič. Vlada, ki trenutno predstavlja našega ustanovitelja - Republiko Slovenijo, še naprej ravna tako, da nas načrtno spravlja v dokončno brezizhoden položaj, ko se bomo morali popolnoma odreči ali našemu neodvisnemu poročanju ali pa svojim službam.

  • Novi val

    Kot pisatelj ne morem in ne smem molčati, ko sem priča tako brutalnemu napadu na svobodo in človekove pravice. Alberto Moravia je povzdignil svoj glas v času fašizma, sam pa moram to storiti v času biopolitičnega totalitarizma. Čemur smo priča v zadnjem letu in pol, je fenomen, ki sta ga opisala britanska novinarja Cromwell in Edwards (Media lens) kot propaganda blitz, ki ima šest prvin: 1. temelji na dramatičnih novih dokazih, 2. komunikacija je emocionalno zelo intenzivna, ogorčena, 3. navidezno podprta s strani korporativnih medijskih ekspertov/ akademikov, 4. obsoja vsakogar, ki dvomi v navidezen konsenz, 5. vključuje naključno tempiranje, 6. zanjo je značilna tragikomična moralna disonanca.

  • Javno pismo

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Pisma bralcev

    Smešenje izmišljene “LGBT ideologije”

    Spoštovana varuhinja pravic gledalcev, gospa Ilinka Todorovski, Spoštovana odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija, gospa Manica Janežič Ambrožič Na najin protest glede napovednika intervjuja in oddaje gospoda Možine z gospodom Vovkom 8. avgusta 2021 na TV SLO1, ki se je v povzetku glasil: “Prosiva za uraden odziv in javno pojasnilo, kako na RTV razumete ideološko ‘uravnoteženje’ programa. Kako določate mejo med predstavitvijo različnih pogledov na ljudem pomembna družbena vprašanja in spodbujanjem diskriminacije in posmehovanja do bork in borcev za enakost marginaliziranih in družbeno nepriljubljenih skupin? Izpraševalec ni odgovoren za izjave intervjuvanca/ke, je pa odgovoren za svoj odziv nanje, mar ne?” sva prejeli vaš odgovor, katerega bistvo povzema naslednji odstavek Varuhinje: „Menim, da je urednica z opisom precepa, v katerem se znajde uredništvo, ko išče najprimernejši način za obravnavo družbenopomembnih tem, dragoceno prispevala k medijski razpravi. Menim pa tudi, da imajo uredništva na voljo vse vzvode za sprejemanje dobrih programskih odločitev, in sicer z upoštevanjem zasnove oddaj, izbiro ustreznega žanra, fokusa in konteksta obravnave ter doslednim spoštovanjem Poklicnih meril in načel novinarske etike ter Programskih standardov. Menim, da tudi posamezni programski ustvarjalci znotraj teh okvirov najdejo dovolj smernic za reševanje poklicnih in etičnih dilem. Menim, da so glede konkretne vsebine opozorila občinstva upravičena in da programska vsebina ni dosegala pričakovanih standardov. Menim tudi, da so uredniška opravičila vselej dobrodošla, pri čemer pa se z opravičilom zgolj tistim, ki jih vsebina osebno prizadene, ne bi smeli izogibati resni razpravi o napakah, zlasti ponavljajočih.”

  • Namesto NLB madžarska OTP

    V članku Namesto NLB madžarska OTP, ki je bil objavljen v prejšnji Mladini (št. 32) 13. 8. 2021, je bilo navedeno, da je Addiko banka v 100-odstotni lasti Addiko Bank Dunaj, ta pa da je v večinski lasti ameriškega sklada Advent International. Zadnja navedba ne drži več od uvrstitve dunajske Addiko Bank na borzo; trenutno sta največja delničarja švicarski DDM Invest III (9,9 %) in EBRD (8,4 %). Za napako se opravičujemo. 

  • Javno pismu županu Bleda

    Bled je tipičen primer kraja, ki ni izkoristil novodobnih možnosti, temveč se je iz nekoč slavnega, urejenega turističnega kraja spremenil v primestno, prometno zatrpano, neurejeno letovišče, brez kontrole nad izvajanjem strateških načrtov.

  • Talibani že pred Kabulom

    Končno izjava Janeza Janše s katero se moram strinjati: »Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300 tisoč mož Talibanom je doslej največji poraz za NATO v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni.«

  • Javno pismo

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Pisma bralcev

    Zaščitimo afganistanske ženske

    Spoštovani evropski komisar, gospod Janez Lenarčič, razveselile smo se vašega čivka, da Generalni direktorat Komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči, ki ga vodite, ne bo pustil na cedilu afganistanskega ljudstva v času, ko zna menjava oblasti privesti do krvavega zatiranja človekovih pravic in dodatne hude humanitarne in begunske krize.

  • V imenu očeta

    V 31. številki Mladine je v Mladinamitu št. 1326 upravičeno ožigosana bodica, ki jo je neki Klemen Traven napisal proti Luku Dončiću, ker ni bil poslovenil neslovenskega priimka, pridobljenega po svojem očetu: »/Luka Dončić se ni niti toliko distanciral od /očeta/, da bi imel normalno zapisan priimek Dončič.« Prav bi bilo, da bi se spotaknili tudi ob poslanca Marka Bandellija, ki se verjetno zaradi poslovnih razlogov še ni distanciral od poitalijančenega priimka Bandelj. Prepričana sem namreč, da so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja fašisti »podaljšali« slovenski priimek njegovemu očetu, kar je bilo običajno na anektiranem Slovenskem Primorju. (Če je Markov oče bil rojeni Italijan, bi moral njegov sin kot slovenski poslanec v slovenskem Državnem zboru to pojasniti!) 

  • Nagrajeni odvetnik

    Pri portretu Francija Matoza – osebnega odvetnika Janeza Janše in stranke SDS, ki si danes lasti naziv tako prvega nadzornika Luke Koper in namestnika predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic kot tudi prvega moža DUTB – smo zapisali, da je Matoz v osamosvojitveni vojni vodil vod s posebnimi nalogami. Do tega podatka smo prišli s prebiranjem portretov, pri katerih je pred leti sodeloval tudi sam Franci Matoz.

  • Javno pismo županu Bleda

    Gospod Janez Fajfar, blejski župan, je v odgovoru na pismo Nikolaja Makuca in sopodpisnikov napisal, da je “iskreno vesel”, da so se odločili javno in na glas povedati svoje mnenje.

  • Preverjanje PCT

    Situacija. Ob vhodu ene od restavracij enega od trgovskih centrov. Ob prihodu na hranjenje me zaustavi servirka hrane in vljudno od mene zahteva potrdilo o PCT. Potrdilo o cepljenju ji pokažem in jo prav tako vljudno povprašam, kako je prepričana, da ji kažem moje potrdilo o cepljenju? V trenutku zmedenosti mi odvrne, da bi verjetno moral pokazati osebni dokument. Ali je pooblaščena za legitimiranje jo zopet vljudno povprašam? V tem trenutku je bila zmedenost popolna in nisem bil več v kadru.

  • Javno pismo županu Bleda

    Spoštovani gospod Nikolaj Makuc in sopodpisniki!

  • Zadnji odcep za komunizem

    Mislil sem odgovoriti že na intervju z Andreasom Malmom, pa sem počakal še na Žižkov članek. Kot sam vidim trenutno krizo kapitalizma, je ta sestavljena iz treh komponent: krize kapitala (sistemska kriza), krize finančnega kapitala ter okoljske krize. Te ravni pa predstavljajo tri vire kontradikcij: delo – kapital, realna ekonomija – finančni sektor ter človek – narava, ki »naddeterminira« prejšnji dve. Če lahko kapitalizem vselej obvlada prvi dve kontradikciji, tretje ne bo mogel nikoli, ker mu ruši temelje. Ni neskončne rasti na končnem planetu, ker je zemlja krožni ekosistem. Kreativna destrukcija se vselej konča pri ultimativni meji, ki jo predstavlja narava. Kot sem ugotovil že pred desetletjem, je kapitalizem kultura smrti, ker izrablja uničenje in strah za eksistenco, da se požene naprej (BDP). Varufakis je to ponazoril na primeru Fukušime. Toda igra se končuje. Če je zadnja ekonomska kriza razbila vse iluzije o vzdržnosti liberalne ekonomije in demokracije – o čemer sem pisal v Neoliberalnem totalitarizmu –, bo ekološka kriza razbila vse iluzije o vzdržnosti globalnega kapitalizma. Zelenega kapitalizma ne bo.

  • Javno pismo

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Pisma bralcev

    Spoštovani gospod župan Janez Fajfar! Spoštovani uslužbenci blejske občinske uprave!

    Kar berete, ni namenjeno javnemu obračunavanju, ki ga je pri nas že tako ali tako preveč. Je zgolj sad obupa in nemoči, katere trpkost je iz dneva v dan večja. To da sem napisal, kar sem, je meni in mojim vrstnikom izhod v sili. Izhod v sili, saj se bo „z okolšno ta podoba raja’’ pred našimi očmi počasi, a za trajno spremenila v osiromašeno, trohnečo pustinjo.

  • Načrt, ki zbuja resno skrb

    Vprašajmo se, zakaj je bila vpeljana svetovno organizirana pandemija in od kod soglasje pomembnega dela prebivalstva, zlasti na vladni ravni posameznih držav? Kako to, da se civilizacija, ki prisega na metode in rezultate znanosti, ne meni in ne meri škode svojega pandemičnega ravnanja? Zakaj v imenu znanosti celo izjavlja ter z odredbami vsiljuje in predpisuje posege, za katere obstajajo številni dvomi? Na ta vprašanja žal ni mogoče premočrtno odgovoriti, ker se protislovja stopnjujejo do (do danes) še nedosežene ravni.

  • Neonacisti in drugi protestniki

    Generalni direktor policije dr. Anton Olaj ni odredil nadzora na zahtevo predsednika vlade ali notranjega ministra. To nikakor ne drži.

  • O biserih in svinjah

    Matjaž Hanžek v pismu Mladini 8. 7. opozarja: »...ni več časa za dvome: nacizem in fašizem sta dobila v Sloveniji domovinsko pravico!« Reč je o sindromu strupenega govora, ki kaže nrav notranjega ministra, premiera in militantnih pristašev SDS. Kam vodi ščuvanje oblastnikov, vemo iz preteklosti, zelo nazorno iz prve polovice prejšnjega stoletja. V civiliziranih družbah politiki za prostaško vedênje odstopijo. Ampak minister Hojs zanesljivo ne bo drugič zapored nepreklicno odstopil, še manj pa spiritus agens strupenega govora, njegov nadrejeni v vladi. Premier je namreč vzornik, ki mu je treba slediti za obrambo »pravih domoljubov« pred vsemi, ki njegovo destruktivno politiko zavračamo.

  • Janša smo mi vsi!

    Janša je slika stanja naše demokracije. JJ ne krni ugleda Slovenije, ampak sporoča svetu, kakšen je njen pravi obraz. Janša je verna podoba vsega političnega razreda in defektnega demokratičnega sistema. Odgovornost za Janšo - ki kot kak zombi zastruplja naš, in zdaj še evropski politični prostor - nosi predvsem ves politični razred. Kot da demokratski tabor ne bi imel ustreznega glogovega kola za to našo populistično prikazen. Ali pa jim ni do egzorcima, ker jim je fino tako kot je. Zdi se, kot da Janšo potrebujejo vse stranke, razen

  • 23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Pisma bralcev

    Če plava, če gaga in nosi jajca, je nedvomno raca

    Spremljamo simpatiziranje stranke SDS in vladnega vrha z izpričanimi neonacističnimi »rumenimi jopiči«, dodelitev statusa delovanja v javnem interesu njihovemu »domoljubnemu« društvu, Hojsovo primerjanje provokatorskih nasilnežev z biseri, njihovo vabljenje na uradno državno proslavo, s katere so pregnali praporščake NOB. Večina javnih medijev pa še vedno noče »reči bobu bob« in jih vztrajno imenuje rumeni jopiči, ker so si jih pač nekoč nadeli. To je podobno, kot če bi vsakogar, ki bi si nadel baletno krilce (tutu) imenovali balerine, ali pa bi tem provokatorjem rekli plavalci, če bi se na Prešernovem trgu pojavili v kopalkah. Že ljudska modrost govori o volku v ovčji koži, kar enostavno pomeni, da (pre)obleka ne spremeni bistva tistega, ki si jo je nataknil.

  • Vi tudi, Festival Ljubljana?

    Spoštovani g. Brlek.

  • Obvezno cepljenje?

    Nedavno sem se grdo urezal na starem korodiranem žeblju. Bil sem miren, ker sem cepljen proti tetanusu. Po gozdovih in travnikih se sprehajam bolj sproščeno, ker sem cepljen proti klopnemu meningitisu. Na mojih predkovidnih eksotičnih potovanjih sem bil pomirjen, ker sem bil ob uživanju antimalarikov cepljen proti hepatitisu A in B. Cepljenja torej ne odklanjam, v primeru cepiva proti covidu pa se je nabralo preveč pomislekov.

  • Javno pismo

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Pisma bralcev

    Poziv vladi in sodržavljanom

    Upad števila okužb s koronavirusom v zadnjih tednih pripisujemo bolj kot cepljenju, ki je daleč od zadostnega, toplejšemu obdobju, ki omogoča več življenja na prostem in boljše prezračevanje bivalnih prostorov. Zaradi večjega počitniškega druženja in bolj nalezljivih sevov virusa nas čaka nov val okužb, ki bo zlasti usoden za necepljene starejše prebivalce.

  • Prošnja

    Spoštovani

  • Vi tudi, Festival Ljubljana?

    Skladno s 26. členom Zakona o medijih odgovarjamo na navedbe avtorja Izaka Koširja v prispevku z naslovom »Vi tudi, Festival Ljubljana? Poziv k bojkotu koncerta španskega opernega pevca«, ki je bil dne 24. 6. 2021 objavljen v časniku Mladina, ter navajamo druga in nasprotna dejstva, s katerimi z namenom spodbijanja bistveno dopolnjujemo navedbe v prispevku.

  • Odprto pismo ministrici za izobraževanje, znanost in šport

    Spoštovana gospa ministrica, prof. dr. Simona Kustec!

  • Za svobodo

    Predsednik kot narcis in »frkolin« Poklical sem predsedstvo. Odgovorili so, da Borut Pahor ni več v uradu, da je odšel … Povedali so mi, da jim je žal, da so mu rekli za moj klic … a je moral (že) drugam, »klicale« so ga druge, dogovorjene – ali pač ne – obveznosti, ki si jih je naložil.V tem je vprašanje in »problem«: v obveznostih, ki si jih sam nalaga … Na stotine obiskov in sprejemov, na stotine trenutnih delovnih nalog, ki ga, predsednika, po lastnem mnenju, izenačuje s proletarskim delom … Nekoliko »pritlehna« želja, ki je v njej – v resnici – vzvišena, ohola drža (za) nekoga, ki bi rad, v očeh neizobraženih, neukih delavcev, predstavljal svetel zgled in nek presežek z ozirom na politično dejavnost dosedanjih vodstvenih organov … Borut Pahor se lahko v trenutku spremeni v »škavacerja«, orodjarja, slaščičarja … samo v predsednika, ki se politično odloča, ki stoji na trdnih – političnih – stališčih in (ne)pristranskem mnenju, bolj malo ali skoraj nič … V tem je vprašanje in problem: kaj Pahor v resnici »da« za ljudstvo, za Slovence?

  • Dremajoča moč ljudstva

    Avtor Janko Lorenci v prispevku predlaga akcije ljudskih zahtev bodočim vladajočim garnituram, ki bi jih obvezale, da se ukvarjajo z varstvom okolja na »trajnosten« in na »trajen« način. Naj bi pridobili nazaj pravice do »referenduma« na način, ki bi omogočil referendumsko odločanje v primernejši in demokratični obliki (zadnji primer referendumskega odločanja glede neprimernih vsebin Zakona o vodi – le zakaj je zaradi nezakonitosti in protiustavnosti novih zakonskih določil treba na tak zamuden, utrujajoč in drag način angažirati množice volivcev, da opravijo delo oblastnih, nadzornih in pravnih služb s ciljem, da zakon upošteva ustavna določila in EU Direktive?!), naj bi zagotovili ljudstvu pravico do nedotakljivosti in varnosti nadzornih inštitucij (računsko sodišče, RTV, itd.) mimo posameznih mandatov vsakokratnih vladajočih struktur, naj bi uvedli absolutno prepoved gradnje na dobri kmetijski zemlji, naj bi trajno in maksimalno zavarovali vodo in zrak.

  • Intervju: Alenka Kraigher

    Mladina se od nekdaj ni bala kritične misli ob družbenih dogajanjih. Ob pojavu covid-19 bolezni pa sem dobil občutek, da ji je kritično pero do določenih temeljnih vprašanj nekako oslabelo. Namreč, novinar uglednih intervjuvancev kot sta prof. dr. Roman Jerala (Mladina, 23. št.) in prof. dr. Alenka Kraigher (Mladina, 25. št.) se ni dotaknil domnevnega goljufanja z dvema ključnima številkama, ki uravnavata vse omejevalne ukrepe, obarvanja regij in države ter sploh proglasitve epidemije. To sta število pozitivnih in število umrlih.

  • Javno pismo

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Pisma bralcev

    Slovenska demokracija je ogrožena. Ne glejte proč!

    Spoštovana gospa Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, spoštovani gospod David-Maria Sassoli, predsednik Evropskega parlamenta, spoštovani gospod Charles Michel, predsednik Evropskega sveta!

  • Vizjakov vodni center

    Monika Weiss je preučila načrtovanje mega vodnega centra v Brežicah. Takega poročanja sem zelo vesela. Tolaži me v razmišljanju, da med nami vendarle so ljudje, ki razumejo neizprosne zahteve narave. In si jih tudi prizadevajo spoštovati, saj samo s tem, s spoštljivim prilagajanjem naravi, ne pa z izkoriščanjem, sploh lahko preživimo.

  • Javno pismo

    Spoštovani g. Janez Sodržnik, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije.

  • Pajdaški kapitalizem

    Domoljubje ni samo obešanje zastav. Domoljubje je veliko več. Ne sramuje se materinega jezika. Namesto domačih poimenovanj raznih lokalov nas pogosto nagovarjajo tuje besede. Namesto njih bi nas lahko vabili domači izrazi, čim bolj duhoviti. Ko se s pesmijo predstavljamo tujemu občinstvu, bi namesto zgolj tujega jezika lahko uporabili dvojezičnost – tako bi drugi lahko začutili zven našega jezika. Še bi lahko naštevali, pa naj bo dovolj.

  • Kastrirani maček kot simbol slovenstva

    Berem (v Wikipediji, seveda): štajerski grb je tesno povezan s prvim koroškim grbom in najverjetneje skupaj izvirata iz lokalnega motiva, ki ga srečujemo na ozemlju antičnega Norika in srednjeveške Karantanije – panterja.

  • Pamflet

    Spoštovani.

  • Volk dlako menja, narave pa nikoli!

    Pred 37. leti, 20. maja 1984, je na osrednjem goriškem trgu, na Travniku, potekala množična Enotna manifestacija za pravice Slovencev v Italiji. Takratna goriška občinska uprava, s potuho skrajne desnice (neofašistov MSI, Lega nazionale in drugih) je ihtavo sprejela slovensko manifestacijo na »lastnem ozemlju«, saj naj bi pomenila nepotrebno provokacijo. »Nimamo nobenega predsodka do naših občanov slovenske narodnosti, saj živimo v demokratični družbi, v kateri je vsakdo svoboden, da se lahko izraža v svojem jeziku,« so trdili takratni občinski prvaki stranke takratne Krščanske demokracije in desnice, in se istočasno spraševali »ali je umestno javno provokativno izpostavljanje lastnih zahtev ravno »a Gorizia« (v Gorici), na trgu Vittoria (na trgu Zmage)?« Leta so minila, obrnila sta se stoletje in tisočletje, dospeli smo v leto 2021. Goriška desnosredinska občinska uprava z županom Rodolfom Ziberno na čelu, je pred kratkim zavrnila prošnjo za pokroviteljstvo nad prireditvijo »Pride parade - Parado ponosa«, ki bo 4. septembra potekala med Gorico in Novo Gorico, češ da »se ne strinja s provokativnim izpostavljanjem nekaterih spolnih izbir na račun drugih!« »Volk dlako menja, narave pa nikoli!«, pravi znani pregovor. Ponavlja se leto 1984, čeprav smo bili v tem skoraj štiridesetletnem obdobju v mestu ob Soči priča pravim revolucionarnim spremembam: razkroju Jugoslavije, samostojnosti Slovenije, padcu meje, skupnemu življenju v Evropski skupnosti, pridobitvi naziva Evropska prestolnica kulture 2025 za Novo Gorico (z Gorico), a tudi ponovnemu zaprtju meje, usihanju spletenih vezi … Predsodki vseh vrst pa žal ostajajo. Nestrpnost do drugačnih je v vsakem primeru obsodbe vredna, naj si bodo te razlike v spolu, v spolnih usmeritvah, v etnični in rasni pripadnosti, religiji ali jeziku.

  • Kastrirani maček, simbol slovenstva, ki to ni, čeprav bi želel biti

    Berem (v Wikipediji, seveda): štajerski grb je tesno povezan s prvim koroškim grbom in najverjetneje skupaj izvirata iz lokalnega motiva, ki ga srečujemo na ozemlju antičnega Norika in srednjeveške Karantanije – panterja.

  • Odprto pismo zaposlenih na Gimnaziji Rudolfa Maistra Kamnik

    Berem obsežno pismo zaskrbljenih zaposlenih na Gimnaziji Rudolfa Maistra. Govor je o fenomenu, ko nekdo že kot sam pojav povzroča nesrečo. Na to je odločno odgovoril že pred več kot sto leti veliki Plečnik (ki ga z raznimi katedralarijami izrabljajo krogi iz okolja Zla). Plečnik je namreč za dunajski delavski okraj Ottakring sprojektiral sijajno stvaritev - cerkev Svetega Duha. Revolucionarna novost je bila uporaba železobetona. Mojster je genijalno uporabil možnosti novega gradbenega materiala. Nesrečne okoliščine pa so povzročile revolt v javnosti, in Plečnik se je umaknil! Ne le, da je zapustil Dunaj, kraj svojih uspehov, tudi tega, s čemer je prvi začel v Ottakringu, nikoli več ni ponovil. Njegov učenec ga je nekoč vprašal, zakaj je opustil svojo genijalno smer. Mojster mu je odgovoril: „Že od začetka je bila spotika...“ Pri neki drugi (primitivni) „spotiki“ je seveda iluzorno pričakovati dostojanstveni umik.... 

  • Pravica biti točno to, kar si želiš biti

    Spet so v očeh mnogih krivi drugi, samo mi ne.

  • Igra zastaranja

    Spoštovani.

  • JAVNO PISMO

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Pisma bralcev

    Odprto pismo zaposlenih na Gimnaziji Rudolfa Maistra Kamnik

    Tudi nas, spodaj podpisane pedagoške delavce in delavke in druge zaposlene Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, zebe, mrzlo nam je v telo in dušo zaradi razmer, v katerih smo se znašli. In vsak dan nas huje zebe. Zmrazila nas je novica o dvajsetletniku, ki je naročil avtomatsko orožje, da bi se maščeval svojim sošolcem in učiteljem. Zmrazila nas je vest, da je mariborska dijakinja, ki jo obravnava sodišče zaradi mirnega protesta zoper zaprtje šol, prejela zastraševalno pismo z belim praškom. Zmrazila nas je skrunitev grobov na domžalskem pokopališču in zažig umetniške inštalacije na Cukrarni, v kateri so umirali naši veliki pesniki.

  • Čas za novega mandatarja

    Grega Repovž je v uvodniku Mladine št. 18 zapisal: “Ta teden je postalo jasno, da je vlada Janeza Janše zavozila cepilno strategijo.” Mu pritrjujem. Štirideset let se poglabljam v resnice in “resnice” o cepljenju. Poznam težave in stranpoti, ki jih je znanost doživljala v svojih prizadevanjih za varnejši in boljši svet. Z razvojem prihaja do opuščanja neoptimalnih ali celo škodljivih rešitev ter do uveljavljanja novih, praviloma boljših. Pri tem farmacija služi. Proticepilska gibanja tudi. Na dolgi rok se tako ali drugače obelodani vse.

  • Živeti v nevarni državi

    V 16. številki Mladine z dne 23.04.21 sem bral članek vašega (in našega) sodelavca Janka Lorencija (ki ga zelo cenim po odličnih prispevkih v Mladini) z naslovom Živeti v nevarni državi. Odlično! Dovolite mi v zvezi s tem člankom še nekaj mojih misli. Jaz že ves čas trdim (in to sem vam pisal že pred novim letom), da se Slovenija z janšistično vladavino vedno bolj pogreza v močvirje fašizma. In če sem takrat pisal, da smo že do kolen v tem močvirju, si upam danes trditi, da nam voda že teče v grlo. In to umazana, smrdeča in po gnitju zaudarjajoča voda!! Kar poglejmo, kaj vse počne ta oblastnik!! Kako je to mogoče? Mislim, da lahko čakamo res še na zadnji čudež – na volitve. O tem malo kasneje.

  • 27. april 2021

    Polemika med Draganom Petrovcem na eni strani in Alešem Bergerjem, posredno tudi z Vaskom Simonitijem v delu, ki se nanaša na spominsko tablo na šoli na Mostu na Soči, zahteva dodatno pojasnilo, pa ne le zaradi zmerjaškega nivoja zadnjih dveh omenjenih.

  • Policisti nad študente

    Spoštovani. V prispevku z naslovom „Policisti nad študente“ novinarke Pie Nikolič je povzeto, da so policisti izrekali žaljivke, da so bili nasilni, da naj bi policisti neznanega študenta pred vhodom enega od blokov porinili na tla in mu na hrbtu zvijali roko, ter da so popisali študenta in mu niso podali pojasnil.

  • Ga je kdo videl

    V sedanji poplavi novic se najde tudi kakšna taka, ki nam da misliti, še posebno, če je to dobra ideja za blažitev stiske in revščine. Izvedelo se je, da obdolženec velike goljufije z zemljišči noče odpreti pošte z vabilom na obravnavo. Kaj takega se še ni spomnil nihče med odraslimi Butalci ob vseh poštnih storitvah v zgodovini, pač pa je to izumil šele sedaj visoko šolan advokat. Otroci se skrijejo tako, da zamižijo, če ga kaj ušpičijo, nekateri oblastniki pa zamižijo ob grehih prijateljev.

  • Javno pismo

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Pisma bralcev

    Javno pismo podpore Koroškemu radiu

    Spoštovani minister dr. Vasko Simoniti, spodaj podpisani soustvarjalci kulturnega življenja na Koroškem izražamo zaskrbljenost in nestrinjanje z zavrnitvijo sofinanciranja programskih vsebin Koroškega radia v letu 2021, ki jih je radijska postaja prijavljala pod projektom Koroški razgledi.

  • Kdo so heroji današnjega časa?

    V članku o rimski razstavi se je v besedilo čisto po tihem in gotovo ne nalašč pritihotapila majhna napaka. Giulia Ferraci je bila navedena kot ena od kustosinj razstave Večje od mene. Kustosinja razstave, ki je zasnovala njen koncept in izbrala umetnike, je Zdenka Badovinac. Ferracijeva pa je kustosinja sodelavka, ki je vodila projekt s strani MAXXI-ja. 

  • Srce, roke in lopata

    Stanka Prodnik piše, da so se razveselili, da bo gost oddaje Intervju ravno nekdanji sodelavec Mladine Ali Žerdin in to še na večer pred svetovnim dnevom tiska. Sredi aprila je namreč bilo (tudi) v Mladini objavljeno javno pismo upokojenih novinarjev in urednikov Dela z naslovom Ubranimo Delo, kjer so se zavzeli za uglednega komentatorja Janeza Markeša, ostrega kritika janšizma. »Odgovorni urednik naj bi iz že tiskane Sobotne priloge umaknil Markešev redni komentar aktualnega političnega dogajanja,« smo lahko prebrali. »Je bil urednik k temu od zunaj in politično prisiljen? Kakorkoli, časopis je doživel grobo (samo)cenzuro, za avtonomno, verodostojno novinarstvo nepojmljivo.« (O tej cenzuri in pritiskih je bilo prav tako nekaj govora v nedavni Tarči na TV Slovenija.) Zato smo tudi mi z zanimanjem čakali, kaj nam bo v pogovoru, ki ga je vodila Ksenija Horvat, o vsem tem razkril Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge, a nas je razočaral.

  • Srce, roke in lopata 

    V kritiki intervjuja Ksenije Horvat z urednikom Sobotne priloge Dela Alijem Žerdinom sem zapisala, da je Ali Žerdin soglašal z umikom članka Janeza Markeša, torej z odločitvijo odgovornega urednika Dela Bojana Budje. Žerdin nas je opozoril, da ta trditev ni točna. Za napako pri opisovanju, kako je prišlo do ponovnega tiska Sobotne priloge brez umaknjenega članka Janeza Markeša, se Žerdinu opravičujemo.

  • Začetek sodne bitke

    Spoštovani, v skladu s 26. členom Zakona o medijih zahtevamo objavo popravka članka novinarke Lare Paukovič z naslovom »Nalog za izpraznitev prostorov na Metelkovi 6 razveljavljen – Začetek sodne bitke«, ki je bil 7. maja 2021 objavljen v tiskani in spletni različici revije Mladina.

  • Zakonska zveza med državo in Bogom

    Dr. Maca Jogan je temeljito predstavila politiko rekatolizacije katoliške cerkve v Sloveniji. Toda še večji problem je rekatolizacija povezana z avtokratskimi težnjami in s tem v zvezi kršenje človekovih pravic, svobode medijev in drugih vrednot, ki veljajo v EU. O tem se je v EU zlasti razvnela razprava ob blokadi Madžarske in Poljske glede sprejema proračuna EU za naslednje obdobje in financiranje odpravljanja posledic krize zaradi covida-19. Zaradi vpogleda v ravnanje obeh držav je mogoče koristno spomniti na nekaj dejstev.

  • 27. april, leto 2021

    Aleš Berger je nesporen pesniški dar in občutek za barvitost jezika prepletel s slabimi nameni. Ker sem ob represivnem ravnanju trenutne oblasti s pogumnimi in ničesar krivimi dijaki spomnil na ravnanje okupatorja v Kragujevcu leta 1941 in na pesem »Krvava bajka«, mi pripisuje zblojeno hudobijo in hudobno zblojenost, totalno nespoštljivost do mladih žrtev, ob dogodkih v preteklosti pa še klavrni molk.

  • 27. april, leto 2021

    Dr. Dagan Petrovec konča svoj govor z besedami: »Če se vsemu temu v tem drugem in nam bolj domačem prostoru ne bomo zmogli upreti, ni dosti upanja na spremembe, ki bi prinesle mirno sožitje miroljubnih ljudi in jasne meje dopustnega vedenja.« Stavimo, da se stara celina, ki je v primerjavi z ostalim svetom kljub vsemu bolj obvladljiva in demokratična, tradicionalno modra in razvita in katere del je tudi Slovenija, kljub najlepšim namenom na papirju, 80 let po zmagi nad najbolj destruktivnimi sistemi in aktualno, po pandemiji, ne bo zares premaknila v za vse dobri smeri?

  • 27. april, leto 2021

    Doktor Dragan Petrovec, spominjam se vas z začetka leta 2019. Takrat sem v Sobotni prilogi Dela objavil članek z naslovom »Narodni heroji na pročeljih slovenskih devetletk«, ob katerem se vam je zazdelo potrebno, da mi med pismi bralcev odgovorite, očitajoč mi željo po brisanju zgodovine, revanšizem, omalovaževanje NOB, sodelovanje s kolaboranti in kar je še takšnih pridevkov iz nekdanjih orožarn. To ste storili z veliko podtikanja in zlonamernosti, kar ste še potrdili s tem, da ste ob ugovorih, ki ste jih dobili na svoje pismo (Alenka Puhar, Andrej Aplenc), klavrno obmolknili. Potem sem skoraj čisto pozabil na vas in se, kadar ste se kje prikazali, izogibal branju vaših izjav in dognanj —- do danes, 30. 4., ko sem na spletu slišal (in potem še v Mladini prebral), kaj ste 27. 4. letos govorili na protestnem zborovanju pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani. Rekli ste: »Ko oblast dvigne roko nadnje (mariborske dijake, op. A. B.), se moramo spomniti na čas, ko so enako stare otroke odpeljali na morišče in se je iz tega rodila ena najbolj pretresljivih pesmi, Krvava bajka Desanke Maksimović.« Saj nisem mogel verjeti lastnim ušesom! Kakšna zblojena hudobija, kako hudobna zblojenost!

  • Običajni dan najdaljšega leta

    Spoštovani, vse od začetka epidemije na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in v okviru Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi skrbno spremljamo poročanje medijev o zdravljenju pacientov, delu zdravstvenih delavcev ter predvsem etičnih vidikih delovanja zdravstvenega sistema.

  • OF – osemdeset let kasneje

    V Mladini, ki je izšla 30. 4. 2021, je bila na strani 6 v kolumni z naslovom »OF – osemdeset let kasneje« avtorja Vlada Miheljaka objavljena pomanjkljiva in zavajajoča navedba, iz katere nesporno izhaja, da naj bi bila na položaj direktorja Narodnega muzeja Slovenije nastavljena nekvalificirana oseba. Z objavo je bilo nedopustno poseženo v ugled in dobro ime direktorja Narodnega muzeja Slovenije dr. Pavla Carja. Navedbo, ki opušča znana dejstva z namenom dekvalifikacije direktorja in ustanove Narodni muzej Slovenije, dopolnjujemo in prikazujemo druga dejstva.

  • Kultura v mestu

    Da, Janković, prestopnik vseh meja, (ne)omadeževani politični veljak, župan Ljubljane, z vrsto odprtih sodnih tožb, neskrupulozni bogataš brez pravega razloga … In s »simpatičnim«, v resnici ciničnim nasmehom, ki govori, da on lahko o vsem odloča, da je v resnici nedotakljiv, neoporečen, da zmore vse in vse lahko počne, kar se mu zljubi. Da mu je dovoljeno prav vse, brez možnosti priziva.

  • O cepljenju

    V ponedeljek, 26.4.2021, sem bil pozvan na cepljenje za torek - na praznik Dan boja proti okupatorju. Sama sreča, da je bilo vreme slabo in da sem bil na praznik doma. Po glavi mi je sicer rojilo vprašanje, zakaj jaz? Star sem 29 let, nisem kronični bolnik. Slišal sem, da ljudje odklanjajo cepljenje z AstraZeneco, da cepivo ostaja in sem si mislil, da morda sem pa že na vrsti, saj sem vendarle prijavljen na treh različnih koncih že 4 mesece. Seveda bi bilo bolje, če bi bila prijava enotna, na enem mestu, s tem bi vsaj verjel, da imajo organizatorji nek delujoč sistem.

  • Javno pismo

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Pisma bralcev

    Kljub umiku spornega člena novela Zakona o vodah še vedno škodljiva

    Ugotavljamo, da je novela Zakona o vodah kljub temu, da je vlada umaknila 4. člen spremembe, ki bi dopuščal gradnjo in izvajanje potencialno nevarnih dejavnosti na vodovarstvenih območjih, še vedno škodljiva. V sporni noveli zakona namreč ostaja člen (2. člen, vezan na 37. člen ZV-1), ki dovoljuje gradnjo objektov na območju priobalnega pasu rek, (presihajočih) jezer in morja, s čimer so ogroženi priobalni pas in podzemni vodonosniki, s tem pa še vedno tudi viri pitne vode.

  • Ducat umazanih

    Nogomet ni več le najpomembnejša postranska stvar na svetu. Nogometno dogajanje, v katerem so zaustavili še večje apetite kapitala, kaže, da se da! Da je možno zaustaviti dogajanje, ki vodi v slabo. Če so se zbudili nogometni navijači in drugi akterji ter pokazali, da lahko tudi David zmaga proti Goljatu, se moramo zbuditi tudi potrošniki in drugi akterji, da bomo zmagali v boju proti globalnemu segrevanju, v boju proti uničevanju našega planeta.

  • Uredništvo

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Pisma bralcev

    Zgodovina na TV Slovenija

    V rubriki TV smo pri opremljanju rubrike objavili fotografijo voditelja Igorja E. Berganta in zgodovinarja dr. Gorazda Bajca, za slednjega pa zapisali, da je zgodovinar dr. Eric Gobetti. Obema zgodovinarjema in bralcem se za napako opravičujemo.

  • Intervju Mitja Lenassi

    Mag. Bojko Jerman, inženir arhitekture, je v svojem mnenju v pismih bralcev, objavljenem 15. aprila letos, med drugim izpostavil, da je vzrok slabega prezračevanja poslovnih in stanovanjskih stavb med drugim v tem, da »stroka na tem področju ni izdala obveznih razlag zakonskih aktov niti priporočil dobre prakse«.

  • Pamflet

    Spoštovani, V članku Žurnalizem ex nihile novinar Bernard Nežmah omeni moj zapis, citiram: „Bojan Požar je navadna oportunistična podlasica. Z njim obračunaj brez milosti.“ Zapis ni bil objavljen na Twitterju, kot je napak zapisal gospod Nežmah, temveč na Facebooku, kot odgovor na zapis vodje sindikata taksistov, Dejana Jefima, v skupini podpore Ivanu Galetu.

  • Past

    Strašljive „balkanske zgodbe“ minulih stolet(ij) se vračajo na sceno - kot da pandemija ni dovolj...

  • Pahorjeva manipulacija

    V članku z naslovom »Pahorjeva manipulacija« avtor Peter Petrovčič med drugim navaja trditve o zakonskih obveznostih predsednika republike pri izbiri in predlaganju kandidatov za sodnika ustavnega sodišča, ki ne držijo. Ker omenjene trditve predstavljajo tudi podlago za nekatere avtorjeve zaključke, na tem mestu navajamo naslednje pojasnilo.

  • Pamflet

    Pred nekaj meseci ste v reviji Mladina objavili moj komentar na del Pamfleta g. Bernarda Nežmaha, in sicer na en segment partizanskega vojskovanja. Tudi v zadnji številki Mladine, od 09. 04. 2021, je g. Bernard Nežmah zapisal, in sicer, da se začetek upora proti okupatorju na Slovenskem praznuje 27. april, in zaključuje, da se torej nihče z orožjem pred tem ni boril proti nemški vojski. Kot redni bralec in naročnik Mladine spoštujem gospoda Nežmaha, vendar bi želel opozoriti na nekatere njegove, ne dovolj natančno, zapisane misli.

  • Preprosta, a velika laž

    V zadnji številki vašega in našega časopisa Mladina je v uvodniku z naslovom »Preprosta, a velika laž«, odgovorni urednik Grega Repovž, kot se temu reče, »zadel žebljico na glavico«. Končno nekdo, ki je na primeru splošno razširjene metafore o slovenski razklanosti (ki implicira razdelitev na dva enaka populacijska dela), povsem nedvoumno pokazal, kako deluje reakcionarni desničarski diskurz. V mislih ima seveda polarizacijo politično-ideološkega polja na »levo« in »desno«. A kljub temu, da se ta zdi nekaj popolnoma samoumevnega, nenazadnje se v družbeni zavesti pojavlja vse od časov francoske revolucije naprej, se vendarle zdi, da dandanes ne odraža več pravega stanja.

  • Intervju Mitja Lenassi

    V intervjuju je gospod Lenassi povedal marsikaj zanimivega, a zanimivo je tudi tisto, česar ni povedal, oziroma ni bil vprašan. Namreč trenutno stanje na področju prezračevanja tako javnih kot poslovnih in stanovanjskih stavb je v Sloveniji zelo slabo. Bodisi ustreznega prezračevanja sploh ni, bodisi ne deluje ustrezno, malo je vzornih primerov. Razlogi za takšno stanje so vsaj trije.

  • V občini Moravče župan Balažič izplačal rekordne koronske dodatke

    Z razglasitvijo epidemije dne 18.10.2020 je bil skladno z 11. točko prvega odstavka 39.čl. Kolektivne pogodbe za javni sektor izpolnjen pogoj za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah, med katere sodi tudi epidemija. Skladno z navedeno točko znaša dodatek za delo v rizičnih razmerah 65 % urne postavke delavca.

  • Incident v Bruslju

    Črni vitez zla in zlobnih misli Spet je dvignil … glas svoj … črni vitez v Tarotu … pepelnato vijoličasti vitez … glas Preroka – iz pradavnega Slovenstva – z neracionalno monotonostjo, z zaničevanjem in prividi in psihotičnim občutkom za resničnost … in kot tudi, enoumno, vsi njegovi služnostni peoni … In kot misli – če sploh kdo misli – njegova sestra, tiho, zadržano in molče, a zagotovo kot vlak v rimski Termini, v zaključenem, a v resnici stranskem, mrtvoudnem, jalovem peronu … Cerkev.

  • Študentski domovi, ne zapori!

    Spoštovani.

  • Intervju: Janja Sluga

    Za Janjo Sluga se zdi, da želi, da čimprej pozabimo na njeno vlogo podpornice JJ režima (še pred nekaj meseci je izjavljala, da v koaliciji Janeza Janše »težav v resnici ni«) in sprejmemo njen nov imidž nekakšne device Orleanske, ki se postavlja na čelo antijanševske vojske ob boku prav tako včerajšnjega JJ kolaboracionista in današnjega novopečenega antijanša liderja Igorja Zorčiča (še za novo leto je vehementno razlagal, da koalicija JJ nima alternative). Ta vulgarno hitra preobrazba (podobno kot so se nekateri domobranci še dovolj zgodaj leta 1945 preoblačili v partizanske uniforme in postali zagreti antifašisti) je na drugi strani sprejeta s pozdravljanjem »na pravi strani slovenske zgodovine« ...

  • Vojna z mediji

    V članku Vojna z mediji (Mladina, 26. marec) vsa zgrožena in zaskrbljena med drugim preberem o cenzuri kolumne Janeza Markeša »Vsa trobila porajajoče se diktature«, na žalost pa je tudi na spletu ne morem prebrati. Že kar nekaj časa se sprašujem, ali smo morali iz »demokratičnih« ZDA res vse po vrsti »uvažati«. Valentinovo in noč čarovnic mi gresta na živce, a veliko hujše so: propaganda, lažno novinarstvo, lažne novice, lažni profili … Pri tem takoj pomislim na Freuda. Slavni Freud je namreč poleg psihoanalize imel brihtnega nečaka, živečega v ZDA, ki je »izumil« propagando, način, kako državljane brez uporabe fizične sile prepričati, da počno to, kar hočejo pomembni drugi. Izkazala se je za zelo učinkovito, zato jo uporablja ves svet. Še sami se ne zavedamo, kdaj in komu podležemo, propaganda se spravi na naša čustva, logično mišljenje pa izklopi. Že če pomislim na reklame, ali pa morda na vsakoletne »modne trende« oblačil, avtomobilov, »lepote« …, se zavem, s kakšno lahkoto postanemo ovčji trop, ki slepo sledi. Upam, da še niste na svoji koži občutili čudežnih kapljic, ali čudodelnih zdravilcev, ki z oglašanjem iščejo naivne žrtve in nemoralno izkoriščajo strah pred boleznijo in smrtjo.

  • Imaš moč, ne zlorabljaj je

    Pred šestnajstimi leti je v Sobotni prilogi izšel intervju z dramskim igralcem, ki sem ga zelo cenila. Intervju se mi je vtisnil v spomin zaradi opazke, ki jo je igralec izrekel o svojih kolegicah. »Mislim, da imamo moški eno samo prednost pred ženskami: z leti, tu mislim na videz, ne izgubljamo, lahko kvečjemu pridobivamo. Tu je biologija do žensk nesramna«.

  • Javni poziv državljanom in poslancem v podporo ustavni obtožbi zoper predsednika vlade

    Spoštovane državljanke in državljani,

  • Šentiljski »mešetar«

    V članku o aretaciji Bojana Belne je prišlo do napačnega navajanja v zvezi z davčnimi utajami v mariborskem lokalu Luft. Najemnik lokala takrat ni bil zaradi domnevne trgovine z ljudmi aretirani šentiljski občinski svetnik SDS Bojan Belna, ampak njegov sin, Bojan Belna mlajši.

  • Tramp po Bidnu: Tramp

    ( tra= angl.: stopicati na mestu … po bidnu (bid= angl.: zmagujoč in zmagoslaven): tramp: viharniški korak kot drnec v strmec: kot vihar) Ameriko Amerikancem je bil odločen klic, po Trumpu. Nacionalizem, protekcionizem Enega: v enotnosti za večne čase. Brez vsakršne pozornosti za demo=kracijo. Da bi zavladala (kot kratein) – obvladala mednarodni (ne)sporni plexux in občutek za podnebno preživetje. Dokončni zdrs v podpodje neke vladavine. Trump je dosegel zgornjo mejo tolerantnosti prav vsake odločitve. Nevarno mejo demokratičnosti in ameriške ustave.

  • JAVNO PISMO

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Pisma bralcev

    Odziv strokovnih združenj s področja voda

    Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak se je kot gost TV Slovenija v informativni oddaji Odmevi, ki jo je 17. marca vodila Rosvita Pesek, odzval na poziv štirih strokovnih združenj, ki smo Državnemu zboru RS predlagali umik novele Zakona o vodah (ZV-1G) iz zakonodajnega postopka. Naši glavni argumenti temeljijo na ugotovitvah, da se zakon spreminja brez vednosti strokovne in druge javnosti na slabše, da se zmanjšuje obstoječa raven zaščite podzemnih vodnih virov in s tem varne oskrbe prebivalstva s pitno vodo, ter da se odpira vrata gradnji objektov, ki v odprti krajini ob vodah nimajo kaj iskati, ker zmanjšujejo poplavno varnost in posredno ogrožajo vire pitne vode. Ker je v oddaji izpostavil nekaj trditev, ki so ostale brez odgovora, saj nam soočenja v oddaji niso omogočili, želimo ministru in tudi širši javnosti pojasniti naša stališča kot odgovore na izjave, ’’da MOP ne bo dopustilo nobenih nevarnih objektov na vodovarstvenih območjih, saj zakon ponuja veliko varovalk, ki so zadostne in onemogočajo negativne scenarije, da obstoječi zakon servisne dejavnosti dopušča, proizvodnih pa ne, kar bi veljalo z novelo zakona zdaj spremeniti, ter kje smo bili strokovnjaki takrat, ko so se gradili nekateri industrijski objekti, ki so danes vpeti na ljubljansko vodovarstveno območje.’’

  • Politični bankrot

    Odličen prispevek je prišel v pravem času, da se poslanci SMC pa tudi DeSUS končno streznijo in nehajo z napačnim glasovanjem izpodkopavati lastni stranki z izgubljanjem volivcev. Do rednih volitev se še da pridobiti vsaj del izgubljenih glasov.

  • Uredništvo

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Popravek

    Pri opremljanju intervjuja novinarja Luke Volka z aktivistko Zano Blažič Fabjan nam jo je zagodel hitroprstni uredniški škrat. Intervjuvanka je namreč izjavila: »Že leta 2016, ko je del rogovske skupnosti sestankoval z županom, naj bi bil ta rekel, da njega begunska skupnost v Rogu ne moti, ampak naj se z njimi raje dela za obvoznico.« Ob opremljanju smo ta pogojni stavek spremenili v trditev »Župan je hotel, da so begunci zunaj obvoznice«. Za napako se opravičujemo. 

  • Ministrica odsotnih stališč in hrbtenice

    Ne dolgo nazaj je skoraj iz vsakega medija pogledal »zgovorni molk« na obrazu Lilijane Kozlovič, ki je malo namigoval na Janeza Janšo, veliko več pa je povedal o njenem vodenju ministrstva za pravosodje in o njeni vlogi v vladi. Bil je odgovor na vprašanje, kdaj bo vlada končno potrdila dva evropska delegirana tožilca in naše javne, ki na to že predolgo čakajo. Evropska tožilca bi morala biti imenovana že do prvega marca, pa vlada te točke ne da in ne da na sejo. Vzrok tiči v tem, da Janši zaradi čisto osebnih razlogov predlagani tožilci niso »všeč«, krivi pa ministričino »šibko vodenje pravosodnega resorja«. Kozlovičeva naj bi »vladi posredovala predlog, da se imenujejo na evropske funkcije tožilci, ki ne znajo tujega jezika,« pravi. Ministričina odgovornost je res velika, ampak za to, ker ni poskrbela, da bi postopki stekli, ker dopušča politični vpliv na tožilstvo in kar molči.

  • Zlata leta, dober posel

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skladno z Zakonom o medijih objavlja popravek članka novinarja Vasje Jagra, naslovljenega ’’Zlata leta, dober posel’’, z dne 12. 3. 2021, ki temelji na napačnih in pomanjkljivih dejstvih.

  • JAVNO PISMO

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Pismo angažiranih učiteljev

    Pismo, ki je pred vami, je nastalo iz opažanj in refleksij o času, v katerem živimo. Napisali smo ga podpisani profesorice in profesorji Gimnazije Bežigrad in z njim naslavljamo širšo javnost. Verjamemo, da je prišel čas, da ponovno premislimo o svojem poslanstvu, prav tako pa se želimo kritično odzvati na aktualne družbene razmere, ki zbujajo skrb, saj so po našem opažanju ogrožene nekatere temeljne vrednote, za katere so se zavzemale tudi mnoge generacije pred nami.

  • Nazaj v socializem

    Najprej čestitke za mnoge zanimive prispevke. Žal pa se s prispevkom v Mladini 26.2.2021 (Nazaj v socializem) v precejšnji meri ne morem strinjati. Menim, da že sam naslov zveni zavajajoče, precej pa je tudi primerjav, ki ne upoštevajo različnih kontekstov. Socializem je zajemal ogromno neumnosti, povsem pozabiti na pozitivne strani, pa ni najbolj prepričljivo. Naj omenim nekaj poudarkov iz kolumne N*toka (Ukradena zgodovina, Mladina 25.9.2020): »bolj ko desnici uspeva slikati Jugoslavijo kot en velik gulag, partijo pa kot krdelo krvoločnih avtokratov, manj legitimnosti imajo levičarji.« S pristajanjem na enostavno enačbo »komunizem = totalitarizem« in siljenjem, da je treba enako gledati na vsak totalitarizem, pridemo do tega, da se povsem zamegli končni rezultat nacizma in komunizma (borbo velikega dela sveta proti nacizmu in konec velike Nemčije v ruševinah, hkrati pa kaj je bilo v socializmu pozitivnega). »In ker tudi levica sprejema premiso o absolutni zavoženosti vsega , kar so storili njeni predhodniki, nima na kaj biti ponosna«. Tako tudi mnogi levičarji govorijo o Janši kot »o poslednjem partijcu«, »pridnem učencu komunizma«, »posnemovalcu Tita«.

  • Intervju Andrej Gnezda

    Od leta 1947 znanstveniki, med njimi Nobelovi nagrajenci, na simbolni uri sodnega dne prikazujejo čas pred uro pogubnega uničenja. Leta 1947 je ura kazala sedem minut do polnoči, letos pa ta ura drugo leto zapored kaže sto sekund do polnoči. Premika na bolje ni zaradi mnogih groženj, tudi zaradi podnebnih sprememb.

  • V podporo mariborskim dijakom

    So stvari, ki se v demokraciji ne bi smele nikoli zgoditi, da bi še lahko verjeli, da živimo v demokratični državi. Kaznovanje mariborskih dijakov, ki so po petih mesecih šolanja na daljavo na Trgu svobode z mirnim shodom pod motom »Hočemo šolo« ob doslednem upoštevanju varnostnih protikoronskih ukrepov zgolj izkazovali svojo demokratično pravico do javnega izražanja mnenj, je tista tanka črta, ki je ne bi smeli nikoli prestopiti.

  • Javno pismo

    Spoštovani g. minister dr. Poklukar, k vaši izvolitvi najprej iskrene čestitke, toliko bolj, ker se s svojimi dejanji in zavzetimi stališči za to izjemno zahtevno vlogo kažete kot zaupanja vreden mož. Prav zato, ker mi vzbujate upanje in zaupanje, pa mi dovolite, da vam in vašim sodelavcem v imenu vseh, ki smo potencialni bolniki ali smo to že, zastavim nekaj vprašanj v razmislek.

  • Strahovlada

    V soboto, 27. 2., sem vložil zahtevo za sodno varstvo pred plačilnim nalogom zaradi kršitev določil 14. točke 1. odstavka 57. člena ZNB.

  • Koalicija za register etnične identitete

    V zapisu novinarja Boruta Mekine z naslovom ’Koalicija za register etnične identitete’ na strani 10 ste navedli: ’’Vladajoča koalicija je namreč 4. februarja na parlamentarnem odboru za notranje zadeve, ob obravnavi sprememb zakona o prijavi stalnega prebivališča, s katerim želijo urediti fiktivne prijave prebivališč, sprejela tudi sporni amandma stranke SNS.’’ In nadalje: ’’To interpretacijo so poleg poslancev SNS podprli še poslanci SDS, N.Si in SMC.’’ Te navedbe oziroma trditve so napačne, saj v stranki SMC amandmaja SNS nismo podprli.

  • Ali so ljudje res naklonjeni vladi in Janezu Janši?

    Po spremljanju novic, iz katerih sem znova zvedel o zniževanju demokratičnih standardov, zniževanju verodostojnosti, dostojanstvenosti, …, sem začutil gnev, rezultat katerega je naslednji zapis.

  • Javno pismo

    La revolution culturelle de Vasko Simoniti Vse se zdi mogoče, vse je še v igri. Podoba VS kot vloga ministra za kulturo se zdi enkratna, v določenem pomenu eno-značna in prestižna. A kaj se v resnici kaže v »okviru« Simonitijeve stranke in njenih odločitev? Da. SDS zdaj vlada, po vseh pogojih in merilih, tudi že in še v kulturi. Zaničevanje in spust na najnižjo možno raven: dejanski zlom meril in vsakokratnih dejstev. A dejstva, ki jih VS ignorira, so nad ministerjivimi (po)oblastili in poslanstvom.

  • Kurjenje strahu

    Bernard Nežmah pod gornjim naslovom piše tudi, da je kazenska tožba sodnice Urške Klakočar Zupančič zoper Vinka Gorenaka po njegovem (Nežmahovem) mnenju »posebej bizaren primer kršenja človekovih pravic«. A ga je njegova siceršnja sposobnost logičnega argumentiranja tu zapustila, saj ne pojasni, zakaj naj ta gospa tega ne bi smela storiti – to naj bi bilo celo kršenje človekovih pravic!?

  • Tretja zmaga

    Katalonsko gibanje za neodvisnost je že tretjič zapored zmagalo z absolutno večino na volitvah v Kataloniji. Dobilo je odmevnih 74 sedežev, za večino jih je potrebovalo 68 (na prejšnjih volitvah je zmagalo s 70-imi sedeži). Tokrat je doseglo tudi z 51,22% glasov, torej večino med volivci. Volitve so bile predvidene prihodnje leto, vendar so bile prestavljene, saj so španska sodišča zrušila katalonskega predsednika Joaquima Torro, ker ni ubogal volilnega odbora, ki mu je odredil, naj s fasade vladne palače odstrani transparent, ki je kritiziral zapor katalonskih politikov. Predsednik je to zahtevo zavrnil, saj gre za svobodo izražanja, špansko pravosodje pa je menilo, da je nespoštovanje odredbe zadostno za odstavitev predsednika katalonskega Generalitata in tako je izzvalo predčasne volitve. Poleg tega se je začasni katalonski izvršni direktor, poslušajoč strokovnjake o pandemiji, odločil, da bo volitve preložil za pet mesecev, dokler se tretji val Covida ne umiri, vendar je pravica spet vdrla in prisilila, da je za datum volitev ohranila 14. februar.

  • Pod krinko

    Ob zadnjih dogodkih v Sloveniji se mi poraja vprašanje, kje je naša ljuba Slovenija po tridesetih letih samostojnosti. Sem aktivni soustvarjalec samostojne države in veteran vojne za Slovenijo.

  • Zgodovinsko izgubljena priložnost

    Trditev, da je Evropska komisija s slovenskim načrtom porabe evropskih milijard nezadovoljna, ne drži.

  • Odprto vprašanje poslancem SMC

    Kot državljanka Republike Slovenije bi vam želela zastaviti vprašanje o vaših nadaljnjih korakih.

  • Muzej norosti in osamosvojitve

    Vlado Miheljak je, za normalno razmišljajoče ljudi, zadosti jasno napisal, zakaj je popolnoma nepotrebno povabilo predsednika države Boruta Pahorja predsednikom parlamentarnih strank na pogovor o sodelovanju med pozicijo in opozicijo. Ker je pa, izgleda, političen način razmišljanja precej drugačen, je le treba nekaj dodati. Predsednik Pahor in poslanci koalicijskih strank, neodločni poslanci DeSUS, ter podpisniki posebnega sporazuma o sodelovanju z vlado, izgleda, ne poznajo slovenskega pregovora: »Povej s kom se družiš, pa ti bom povedal, kdo si.« Zakaj spominjam na ta pregovor? Predsednika vlade Janeza Janše bremeni cela vrsta nerazčiščenih sumljivih poslov. Za razliko od drugih javnih oseb, ki so bile ali so obtožene nezakonitih zadev, ki običajno izjavijo, da bodo na sodišču dokazali svojo nedolžnost, Janezu Janši ni do razčiščevanja na sodišču, ampak se sodišču izogiba z nesprejemanjem sodnih pozivov. Z drugimi besedami, z zavlačevanjem poizkuša doseči zastaranje zadev. Politiki s takšnimi bremeni v razvitih demokracijah nimajo mesta. Zato se v tujini sprašujejo, kakšne vrednote imajo politiki, ki ga podpirajo.

  • Brez spoštovanja

    Ime mi je Anoir, prihajam iz Alžirije. Izza zidov deportacijskega centra Postojna vam bom povedal resnico. Že drugič sem zaprt v tem Centru za tujce. V Sloveniji sem zaprosil za azil, vendar mi ga niso odobrili, zato so me zaprli v Postojno. Prvič so me izpustili na prostost marca leta 2020, s papirjem, ki mi je dovolil zadrževanje na območju Republike Slovenije in mi prepovedal, da bi jo zapustil. Toda pustili so me brez dovoljenja za delo, brez pravice do socialne podpore ali do nastanitve. Znašel sem se na cesti.

  • Brez spoštovanja

    V Mladini je 5. 2. 2021 izpod peresa Pie Nikolič izšel zelo tendenciozen in zlonameren članek, v katerem novinarka zmotno opisuje stanje na območju nekdanje Tovarne Rog in domnevno nespoštljivo ravnanje MOL z umetninami. Poudarjamo, da se pri čiščenju prostorov nekdanje Tovarne Rog z umetninami in osebno lastnino nekdanjih uporabnikov postopa strokovno in korektno.

  • Deli in vladaj

    “Učenci, dijaki, študenjte – vsi so žrtve samovoljnega vladarja.” To je podnaslov članka Jureta Trampuša in v tej izjavi se s piscem popolnoma strinjam.

  • Metalci svetlobe in prižigalci teme

    V prispevku Bernard Nežmah pojasnjuje, da so osrednji mediji sistematično nenaklonjeni Janezu Janši in da je to glavni razlog za njegovo obsežno tvitanje.

  • Metalci svetlobe in prižigalci teme

    V prispevku Bernard Nežmah pojasnjuje, da so osrednji mediji sistematično nenaklonjeni Janezu Janši in da je to glavni razlog za njegovo obsežno tvitanje.

  • Koronski dodatki

    Kot »... svinja z mehom«?

  • Koronski dodatki

    Navedba v članku z naslovom Koronski dodatki, da Občina Kočevje v oktobru ni bila odprta za stranke, ne drži. Občina Kočevje je že v oktobru, in tudi danes, delala tako s strankami (tudi osebno), kot izvajala razne potrebne operativne sestanke za nemoteno izvedbo projektov in investicij. Navedbe, da zaposleni le zaradi dodatka redno hodijo v službo, so neresnične in predvsem žaljive do vseh zaposlenih, ki dobro opravljajo svoje delo in s tem tudi pomembno doprinesejo k razvoju občine.

  • Koronski dodatki

    Prispevek novinarja Boruta Mekine, pod naslovom Koronski ododatki in podnaslovom Revirni gozdar 5348 € dodatka zaradi epidemije, ki je bil 29. januarja 2021 objavljen v tedniku Mladina, v sindikatu ocenjujemo kot zavajajoč, čeprav je avtor uporabil javno dostopne podatke s Portala javnih plač Ministrstva za javno upravo. Sindikat Zavoda za gozdove Slovenije (SZGS), ki deluje v okviru Sindikata državih organov Slovenije (SDOS) je po preverjanju podatkov ugotovil, da prav nobeden od revirnih gozdarjev, ki so zaposleni na ZGS, takšnega neverjetnega dodatka ni prejel. Navedba v omenjenem članku je žal napačna, a vendar je že povzročila veliko moralno škodo gozdarjem ZGS oziroma osnovnemu poklicu revirnega gozdarja, saj so se na objavljene podatke sklicevali tudi ostali slovenski mediji.

  • Koronski dodatki

    Spoštovani, dne 29. 1. 2021 ste v reviji Mladina objavili članek avtorja Boruta Mekine z naslovom: »Koronski dodatki«. V članku so napačne navedbe, ki jih v nadaljevanju demantiramo ter skladno s 26. členom Zakona o medijih (Zmed) v zakonskem roku zahtevamo objavo popravka objavljenega obvestila. 1. navedba v naslovu okvirja: »Revirni gozdar: 5348 evrov dodatka zaradi epidemije« Popravek: navedba v naslovu je napačna. Kot je navedeno tudi v besedilu članka, tolikšnega dodatka ni prejel revirni gozdar, temveč vodja območne enote. Revirni gozdarji so prejeli izplačila, ki so bila nižja. 2. navedba: »… da so v zavodu 12. novembra 794 zaposlenim v povprečju izplačali 1501 evro dodatka za delo v tveganih razmerah v času epidemije.« Popravek: navedba o številu zaposlenih in znesku je napačna. Dodatek je prejelo 726 zaposlenih, povprečni bruto znesek za tri mesece skupaj (marec, april in maj) je znašal 1.496 EUR (I. bruto). 

  • Koronski dodatki

    Članek o koronskih dodatkih v prejšnji številki Mladine je – razumljivo – predvsem med prejemniki dodatkov naletel na velik odziv. Prejeli smo več pisem, nekaj jih tudi objavljamo, pa tudi nekaj zahtev za objavo popravkov. V članku smo objavili ogromno podatkov in primerjav, ki so test javnosti večinoma vzdržali, polomili pa smo ga pri obdelavi podatkov o koronskih dodatkih, ki bi jih naj dobili visokošolski učitelji na Univerzi v Mariboru. V preglednici ob članku smo namreč zapisali, da naj bi 574 visokošolskih učiteljev univerze za november prejelo v povprečju vsak 311 evrov dodatka. To je bila napaka. Podatek ne drži.

  • Odpreti šole

    Šole smo v lanskem letu dvakrat za dolgo zaprli. Če spomladi nismo veliko vedeli, kateri ukrepi so učinkoviti proti širjenju virusa, bi pa morali biti jeseni pripravljeni na drugi val, ki so ga vsi napovedovali. Vsaka trgovina se je v parih dneh, z omejevanjem števila kupcev, prezračevanjem, razkuževanjem in pleksi zaščitami prilagodila predlogom in zahtevam epidemiologov.

  • »V posmeh obletnici slovenske države«

    Spoštovani!

  • JAVNO PISMO

    29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Pisma bralcev

    »V posmeh obletnici slovenske države«

    Izjava umetnic in umetnikov v zvezi z depešo veleposlanika Republike Slovenije v Rimu, njegove ekscelence Tomaža Kunstlja, in podporo njegovih stališč s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije: Razstavo Večje od mene, junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije organizira in v celoti financira Nacionalni muzej sodobne umetnosti 21. stoletja MAXXI v Rimu, eden najpomembnejših svetovnih muzejev sodobne umetnosti. Gre za izjemen uspeh, saj so k oblikovanju razstave povabili slovensko strokovnjakinjo, mednarodno priznano, nagrajeno in uveljavljeno kustosinjo sodobne umetnosti Zdenko Badovinac. To je prvi primer, ko kustosinja iz Slovenije kurira tako veliko razstavo v centralni in najpomembnejši instituciji ene od zahodnoevropskih držav. Povabilo prestižne institucije slovenski kustosinji in sodelovanje 14 slovenskih umetnic in umetnikov na razstavi v muzeju MAXXI bi moralo za Republiko Slovenijo predstavljati izjemno diplomatsko priložnost.

  • Policija – rešuje ali grozi?

    Morda so tudi epidemiološki ukrepi, ki so nas stisnili v statistične regije in občine, vplivali na napako, ki se mi je dogodila v članku o neprimernih objavah policije. Ko sem opisoval, kako so lahko nevarna zasnežena pobočja in kako se lahko kar nenadoma sprožijo plazovi, se mi je zapisalo, da je eden izmed plazov iz Zelenice daljnega leta 1937 pod seboj pokopal 9 smučarjev.

  • Zavod Iskreni na javnem razpisu prejel 130.000 evrov

    Dne 15. 1. 2021 ste v Mladini objavili prispevek avtorja Luka Volka z naslovom: »Zavod Iskreni na javnem razpisu prejel 130.000 evrov«, v katerem je bila prizadeta pravica oziroma interes Zavoda Iskreni in ugled oziroma dobro ime. Avtor v članku navaja, da ima zavod Iskreni „bogato zgodovino nestrpnosti“. Neresnično in zlonamerno trditev ostro zavračamo, saj nismo bili nikoli obtoženi, kaj šele obsojeni zaradi kakršnegakoli dejanja, povezanega z nestrpnostjo, svoje stališče v zvezi z omenjenima vprašanjema družinskega zakonika in splava pa smo vedno predstavljali spoštljivo in argumentirano.

  • Intervju: dr. Kaja Širok

    Dr. Kaja Širok je lepo nadgradila svojega mentorja in predsednika sveta Muzeja novejše zgodovine Slovenije (vnaprej MNZS), dr. Ota Lutharja. Ta je ministra in kolege/ice v Sobotni prilogi označil za »bebce in konvertite«, ne da bi znal z dokazi utemeljiti, kaj nam očita. Podobno Širokova na fotografiji pokaže kar oba sredinca, na katera ima nalepljen nekdanji logotip Ministrstva za kulturo z napisom »sramota«.

  • 22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Pisma bralcev

    Vrtiljak vladavine prava

    Bernard Nežmah je lani novembra v svojem pamfletu z naslovom Mnenja brez mišljenja zapisal:“Bolj adekvatno bi bilo uporabiti drugo besedo, toda živeti pod vladavino prava, kjer je voditelja opozicije sodstvo med volitvami spravilo v zapor, po volitvah pa ga je najvišja instanca oprostila, je bolj klavrno zadovoljstvo.“ V zadnji številki Mladine, v pamfletu z naslovom Vrtiljak vladavine prava pa je zapisal: „Pred dnevi je časnik Delo objavil intervju z upokojenim vrhovnim tožilcem Andrejem Ferlincem, ki je bil tožilec v zadevi Patria. Ustavni sodniki so najbolj razvpito sodbo razveljavili enoglasno, ker zanjo ni bilo dokazov.“

  • Vrtiljak vladavine prava

    Novinarja Bernarda Nežmaha spoštujem in z zanimanjem preberem kakšen njegov prispevek. Odzval se je na moj intervju v časniku Delo (dne 9. januarja 2021, str. 5), v katerem je problematiziral naslov »Patrie bi se še enkrat lotil na enak način« in si ob tem zastavil vprašanje, ali gre za kršitev vladavine prava. Težko je na kratko odgovoriti, vendar bom poskušal le zato, ker so nekatera dejstva, ki jih navaja prispevek novinarja Bernarda Nežmaha, neresnična.

  • Kriza je bila razlog za razpad Jugoslavije

    V posebni številki Mladine z naslovom Krize je v intervjuju »Kriza je bila razlog za razpad Jugoslavije« dr. Jože Mencinger navedel: »… Sicer pa vlade praviloma niso razumele delovanja gospodarskega sistema, potrošnjo so zavirale, ko bi jo morale krepiti, in jo spodbujale, ko bi jo morale zavirati. Tu je bila najbrž najslabša Pahorjeva vlada.« Socialdemokratska koalicijska vlada (november 2008 - februar 2012) je prevzela vodenje slovenske ekonomske politike v obdobju recesije, povezane z zadnjo svetovno finančno krizo. Leta 2009 so zaradi te recesije slovenski javnofinančni prihodki upadli za 770 milijonov evrov (4,6%), ukrepi ekonomske politike pa so javnofinančne izdatke povečali za 809 milijonov evrov (4,7%). Primanjkljaj države se je povečal za 1,6 milijarde evrov (199%) in dosegel 5,8% BDP. V letih 2010 in 2011 sta se gospodarska rast in z njo povečevanje javnofinančnih prihodkov povrnila. Okrevanje je bilo počasno in je potrebovalo dodatne fiskalne spodbude.

  • Pamflet

    Spoštovani,

  • Iz mišjih lukenj

    Spoštovani,

  • Prvi zaušnici buldožerski politiki: Primer Zdenke Badovinac

    Vsa umetnostna elita – stroka trobi zdaj v isti rog, zedinjena, enotna, v oblastni želji po izmišljenem primatu umetnostnih »resnic«, v zrcaljenju v istem ogledalu. Torej: najprej odpor, upor elite, to najprej. Nekdo, ki se ne strinja, ki mu zadeva ni po godu. To razumem. A celotna stroka? Res – v resnici – še želijo zadržati svoj in Z. Badovinac »vzorčni« prestol? Res hočejo, v vodenju sorodne Hiše, zadržati zdaj nekoga, ki – za pet mandatov – vodi svojo, skorajda zasebno potovanje v-dom-in-svet in si želi s to ozko progo spet zagotoviti svoj primat nad likovno in vizualno sceno? Brez pravega pokrivanja in uveljavljanja pojavov in smeri v sodobni ustvarjalnosti, ki je dejansko bolj razvejana in kvalitetna, kot to pokažejo v MG.

  • Še eno sporno kadrovanje Janševe vlade

    Spoštovani.

  • Populist z doktoratom

    Borut Mekina je v svojem članku o dr. Mateju Lahovniku dokaj dobro povzel njegovo delovanje v slovenskem javnem prostoru. Argumentirano ga je prikazal kot zelo prilagodljivega (oportunističnega) človeka, ki samega sebe zelo ceni kot ekonomista. Pa doktorat gor ali dol, posledice njegovih politekonomskih odločitev nas bodo teple še dolga desetletja.

  • Spet brezglavo in nepremišljeno

    Spoštovani.

  • Božična čestitka proti splavu

    Spoštovani, v vaši spletni in tiskani izdaji Mladine št. 52 smo zasledili novinarski prispevek vaše novinarke Pie Nikolič z naslovom: Božična čestitka proti splavu. Avtorica novinarskega prispevka se na koncu sprašuje: »In pa: kaj vse je občina kupila od Zavoda Živim, da je za to plačala kar 1381,56 evrov? 552 lesenih angelov? Jerci Korče se zdi, da »občina ne razume, kaj je s tem financirala«.« Radi bi pojasnili, da je v omenjenem prispevku zavajajoče navedeno, da so bila sredstva v višini 1.381,56 evrov porabljena za nakup prazničnih okraskov. Zapisano ne drži. Zavod Živim se je prijavil na Javni razpis za dodelitev sredstev na področju humanitarne dejavnosti 2020 in iz tega naslova prejel sredstva. O tem je odločala Komisija, v kateri so predstavniki političnih strank, ne občinske uprave. Vljudno vas prosimo, da članek ustrezno dopolnite s pojasnili, ki smo vam jih posredovali.

  • Intervju: Spomenka Hribar

    Ko sem prebral odličen intervju z gospo Spomenko Hribar, sem se ponovno spraševal, zakaj je očitno mnogim prebivalcem Slovenije škodljivo delovanje Janeza Janše za prebivalce in državo Slovenijo, ne opazita pa tega tisti dve koalicijski stranki, ki mu to omogočata. Zdravko Počivalšek je navdušen nad učinkovitostjo te vlade, čeprav ni storila ničesar, kar bi dolgoročno prispevalo k uspešnemu razvoju države in njenemu ugledu v svetu. Dejansko je ravno nasprotno. Naj ga, kot gospodarskega ministra spomnim, da so po njegovem naročilu izdelali odličen program za povečanje uspešnosti gospodarstva in družbe, na podlagi katerega bi vlada morala sprejeti akcijski načrt z nosilci in roki izvršitve. Vlada tega ni storila kljub njeni domnevni učinkovitosti. Še bolj presenetljiv pogled na stanje pri nas ima Matej Tonin. Na televiziji se je pohvalil, da je Janeza Janšo PROSIL, naj za nekaj časa preneha s tvitanjem, ker bosta s tem opozicija in kritična javnost izgubili povode za kritiko. Tonin je spregledal, najbrž zaradi velikega navdušenja, da so zopet enkrat vladna stranka, da niso glavni problem tviti, ampak konkretno početje Janše in njegove SDS.

  • Metalci svetlobe in prižigalci teme

    Priznam, k branju Nežmahovih pamfletov se težko spravim. Včasih pa se vseeno česa lotim in vedno znova spoznam, da moraš biti kot Mladinin bralec vsaj malo mazohist, da prebereš njegov pamflet do konca. Zadnji njegov umotvor »Metalci svetlobe in prižigalci teme« pa sem uspel prebrati do konca. Pravzaprav sem ga moral, kajti tokrat je res presegel samega sebe in bilo bi škoda, če bi odnehal že po nekaj stavkih. Nežmah je eden tistih, sicer redkih, recimo temu razumnikov, ki za velikega vodjo in njegova dejanja vedno najdejo opravičilo. Morda bi sem lahko prišteli še kakšnega Rupla, ki tudi ne zamudi nobene priložnosti za izkazovanje neomejene zvestobe. Ampak Rupel je pač Rupel, dr. Bernard Nežmah pa je novinar, ki mu tega res ni treba. Lahko bi se zgledoval ravno po francoskem novinarju tednika L’Express, ki je napisal o Janši očitno neodvisen in verodostojen prispevek, ne glede na Nežmahove sugestije. Mož je očitno precej dobro ocenil situacijo in Janšo postavil točno tja, kamor spada, med evropske avtokrate in čivkaške zasvojence.

  • Spet brezglavo in nepremišljeno

    Spoštovani g. Repovž.

  • Smrekica in zgodovina

    Na Trgu sv. Petra v Vatikanu so 11.12.2020 slovesno osvetlili božično drevo, ki ga je Vatikanu podarila Slovenija. Tega dogodka se je udeležil tudi zunanji minister Logar, ki se je skupaj z ministrom Podgorškom in drugimi državnimi predstavniki udeležil še maše za domovino, ki jo je vodil mariborski nadškof Cvikl, in sprejema pri papežu Frančišku.

  • Kultura ni prestiž

    Festival Ljubljana je ob organizaciji letošnjega poletnega festivala dokazal, da je mogoče organizirati kulturne dogodke, na katerih se zbere večje število ljudi, kljub grožnji okužbe.

  • Išče se epidemiolog

    Trije prijatelji se peljejo v vlaku po čudoviti deželi, ko skozi okno opazijo ovco.

  • Je cepivo varno?

    Žalostno in nerazumsko je, da nekateri pograbijo neresnične podatke, jih nepravilno povežejo in iz njih napletejo sestavke, ki sploh ne držijo. Še hujši korak je, ko si take sestavke drznejo objaviti na spletnih omrežjih, kjer jih brez kritičnih premislekov vzame za svete množica brez kakršnegakoli predznanja iz molekularne biologije, ki bi jim lahko pomagalo uvideti, da gre za navajanje neresničnih dejstev. Zdi se mi škoda cenjenega časa strokovnjakov, kot sta dr. Roman Jerala in dr. Alojz Ihan, ki skušata s pojasnili pomiriti nastalo zmedo in škodo v prid cepivu proti SARS-CoV-2. Jasno je, da je objavljanje takih nesmislov, kot jih je objavil dr. med. Stanko Pušenjak na Facebooku, v komentarju o tem, kako naj bi cepivo proti SARS-CoV-2 povzročilo neplodnost pri ženskah, sramotno in nekoristno tako za stroko kot za širšo javnost. Dolžnost Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije je, da taka početja ustrezno opomni/kaznuje, saj je širjenje zavajajočih informacij in delovanje v nasprotju s stroko nedopustno. Samo na hitro napisano opravičilo v tem primeru po mojem mnenju pač ne zadošča.

  • Svoboda hupanja in izražanja misli

    Slovenija nosi zastavo v žalostni statistiki v umrljivosti za covid-19 med vsemi državami evropske zveze glede na število prebivalcev. Zakaj v naši državi različni zelo strogi ukrepi 'ne primejo'? Veliko modrovanja je že bilo o tem, sama pa izpostavljam naslednje: menim da zato, ker imamo vlado, ki nam že od vsega začetka le žuga, grozi s kaznimi, nas omalovažuje, deluje s pozicije moči, med nas bruha sovraštvo, nas nenormalno razdeljuje, saj če ne misliš tako kot vodja največje vladne stranke, si takoj ožigosan; iz govorjenja 'vladnikov ' veje« cinizem, čeprav je njihovo delovanje popolnoma nesistematično; med nas pošiljajo negativizem, ki nas duši.

  • Čas je za umik, poraz je tu

    Stranki SMC in DeSUS sta pred volitvami obljubljali, da ne bodo nikoli šli v nobeno koalicijo z SDS, ki bi jo vodil Janez Janša. No, in ravno to se je zgodilo. Danes se zgolj po devetih mesecih že kažejo rezultati tega sodelovanja, ko se vsakodnevno zmanjšujejo in napadajo osnovne demokratične pravice in norme. Brez njihovih glasov to ne bi bilo mogoče. Poleg tega se Slovenija druži z najbolj nedemokratičnimi režimi v Evropi in svetu. Zato sta ti dve stranki polno odgovorni za vse, kar ta vlada počne svojim državljanom, ki jih deli na naše in vaše. Slovenija še nikoli ni bila tako razdeljena.

  • Najedanje pravne države

    V osnovi rešujemo spore na dva načina: zgrda in zlepa. Vzgib po prvem začutimo prej, vsajen je globoko v nas, udejanja se v fizičnem svetu in tvori del naravnega reda, ki pravi, da zmaga močnejši. Upremo se mu lahko le s priučenim naporom, vendar so koristi odrekanja uporabi sile brezmejne na področju človekovega duha. Obvarujejo skupnostne vezi, ki so temelj našega preživetja in največja primerjalna prednost naše vrste. Žrtev – odpoved materialnim dobrinam in fizični prevladi – je bila vedno cena za pridobitev naklonjenosti boga.

  • Najedanje pravne države

    V petek, 11. decembra, zvečer sem si šel malo pretegnit noge do Parlamenta, da vidim, kaj se dogaja s protesti. Spet je bilo policistov veliko več kot protestnikov in policijskih avtomobilov več kot protestniških. Spet so navdušeno ustavljali, popisovali in kaznovali te uboge ljudi v njihovih majhnih starih avtomobilih za vse mogoče prekrške in zločine. Policist iz marice je držal razvpiti 'rdeči enoprostorec' Jaše Jenulla na pločniku vsaj pol ure samo zato, ker se mu je – po ukazu njegovih novih nadrejenih – tako zahotelo. In sem pomislil, kaj vse je pripravljena početi ta kvizlinška sodrga, da se prikupi svojemu madžarskemu Vodji. In kako je postala Ljubljana v letu 2020 že za kakšen odtenek podobna Ljubljani v letih 1941–1945.

  • 11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Pisma bralcev

    Rdeče cone, slepe pege

    »S strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) skladno z Zakonom o medijih objavljamo nasprotna dejstva, ki bistveno dopolnjujejo navedbe v objavljenem članku ’’Rdeče cone, slepe pege’’ dne 13. 11. 2020. MDDSZ domovom za starejše občane nudi vso potrebno pomoč. Izdelani so vsi protokoli, zagotovljena so sredstva za zaposlovanje dodatnih kadrov, za zaščitno opremo, za vzpostavljanje zunanjih rdečih con. Zagotovljene so zakonske in finančne možnosti za nagrajevanje zaposlenih.

  • 11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Pisma bralcev

    Kazenska odgovornost

    S strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skladno z Zakonom o medijih objavljamo popravek komentarja urednika Grege Repovža naslovljenega »Kazenska odgovornost« z dne 13. 11. 2020, ki temelji na napačnih in pomanjkljivih dejstvih. Sistem izdajanja odločb o karanteni je v pristojnosti Ministrstva za zdravje, ki je pristojno in odgovorno tudi za določitev uporabe hitrih testov in ostala zdravstvena vprašanja v socialno-varstvenih zavodih. MDDSZ domovom za starejše občane nudi vso potrebno pomoč. Izdelani so vsi protokoli, zagotovljena so sredstva za zaposlovanje dodatnih kadrov, za zaščitno opremo, za vzpostavljanje zunanjih rdečih con.

  • Svoboda po madžarsko

    Za zagotovitev objektivne obveščenosti javnosti in v skladu z 42. členom Zakona o medijih vam pošiljamo v objavo naslednja pojasnila Policijske uprave Ljubljana v povezavi s člankom »Svoboda po madžarsko«, ki je bil objavljen v Mladini, št. 49.

  • Javno pismo predsedniku republike

    “Na splošnih volitvah sem bil devetkrat izvoljen, bil sem slovenski in evropski poslanec, predsednik parlamenta, predsednik vlade, že drugi mandat sem predsednik republike” ste povedali na enem od zadnjih intervjujev. “Prizadevam si, da sem predsednik vseh, da sem predstavnik skupnosti, ki je znotraj raznolika, razklana, ne želim razdvajati, temveč graditi mostove, sem steber stabilnosti.” Aha, steber stabilnosti, vendar brez želje, da bi bil moralna avtoriteta. Kako gre to skupaj? G. predsednik, če še niste opazili, se vam država, ki jo vodite in ste njen steber stabilnosti, ruši pred očmi. Rušijo se demokratični standardi, rušijo se temeljni postulati pravne države in institucije, ki jih morajo ti postulati uresničevati in braniti. Skoraj popolnoma se je zrušil ugled “male” Slovenije iz časov, ko je postajala polnopravna članica Združenih narodov, Evropske unije in Nata ter niza drugih svetovnih in evropskih združenj in organizacij. In kdo je (so) rušitelj(-i)? Že v nekaj intervjujih ste bili vprašani, da kot moralna avtoriteta ali pa steber stabilnosti poveste ime in priimek ali imena in priimke ter politične opcije, ki to počnejo pred očmi domače, evropske in svetovne javnosti. Pa saj to vas ne bi stalo nič, za to vas ne bi nihče tožil, pa še mandat se vam počasi izteka in vam ni potrebo biti tiho, da bi bili ponovno izvoljeni. V petek, 4. decembra, vam je, in vsem, ki so bili na sprejemu ob 30. obletnici odločitve za plebiscit, v vaši “ovalni dvorani”, to direktno povedala gospa Spomenka Hribar. Predsednik vlade Janez Janša, kot utelešenje rušilne organizacije SDS, je bil poleg vas, na dosegu roke.

  • Demokracija in rasizem

    Pred dnevi sem se odločil, da kupim tednik Demokracija. Čeprav daleč od simpatizerja desne politične opcije, me od časa do časa premaga radovednost in prelistam čtivo z najrazličnejšimi agendami; imej prijatelje blizu a nasprotnike še bližje, spoznaj različne plati medalje. tako nekako.

  • Pamflet

    Pamflet g. Bernarda Nežmaha je eden redkih, ki opozarja na povsem konkreten, a že povsem pozabljen primer lokalnih volitev 18. novembra 2018. Po 2 letih neodločanja namreč zadeva še vedno nima sodnega epiloga. Neodločanje najvišjih sodnih instanc pa kaže na katastrofalno sliko opravilne nesposobnosti vrhovnega slovenskega sodstva. V trikotniku Upravno sodišče nasproti Ustavnemu sodišču in Državnemu zboru je pravna država z vladavino prava v celoti izpuhtela.

  • »Zahtevamo referendum«

    Državni zbor je sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za vojaške naložbe, za kar bo v več letih namenjenih 780 milijonov evrov, in sklep, da je referendum o tem zakonu nedopusten. Zanimivo je, da vladajoča politika noče omogočiti ljudstvu, da se izjasni o spornem zakonu. Ali ji gre ljudstvo na živce? Česa jo je strah? Ali se boji, da bo na referendumu pogorela? Ali čuti, da so ji štete ure? Ali nima v Sloveniji po 3. členu ustave oblast ljudstvo? In tisti, ki ima oblast, te v tem konkretnem primeru ne more izvajati! Ali še ima potem oblast? Če je nima, ali ni to v nasprotju z ustavo? Vladajoča politika, ki naj bi bila del ljudstva, se vedno bolj postavlja nad ljudstvo in mu krade oblast.

  • Opravičilo

    Spoštovani dr. Milček Komelj.

  • Pamflet 

    V današnji številki Mladine lahko v kolumni g. Nežmaha preberemo, da „Ustavno in Upravno sodišče po dveh letih še nista odločili  o pritožbi županskih in svetniških kandidatov, ki so vložili tožbe zoper volilni izid v Ljubljani in Mengšu zaradi zlorabe občinskih glasil v prid županu oz. zaradi suma uvoza volivcev, prijavljenih na fiktivnih naslovih. … Reč je sicer podobna burleski, saj Ustavno sodišče naloži Upravnemu, da naj najprej ono odloči, Upravno pa Ustavnemu, da naj predhodno presodi o protiustavnostih, in potem nobeno od njiju ne odloča.“ Prijazno bi vas napotil na odločitve Ustavnega sodišča, ki je o vseh volilnih zadevah glede lokalnih volitev v okviru svojih pristojnosti že odločilo: Zadeva Kovačič, Zadeva Šmarješke Toplice, Zadeva Zahteva upravnega sodišča.

  • Janša – novi evropski avtokrat

    Kot petarda je v slovenskem prostoru odjeknilo novo pismo slovenskega premiera evropskim voditeljem. Samo vsebino pisma je skoraj nesmiselno komentirati, tudi zato, ker se bodo z njo izdatno ukvarjali prav vsi k temu poklicani. Vrstijo se notranjepolitični odzivi, domača in tuja novinarska mnenja, kolumnistične sodbe, spletni izlivi državljanov. Prav nihče pa si zares ne postavlja nekega drugega vprašanja: zakaj, vragu, ravno pismo??

  • Film tedna Izbrisana

    »Spoštovani Andraž Stevanovski, zahvaljujem se vam za vaš poduk o filmu Izbrisana in pogledu na tematiko, ki jo obravnava. A izbrisani niso bili fikcija, zato je prikazovanje tega dogajanja kot fikcija neustrezno. Sicer ne nasprotujem vašemu mnenju, nikakor pa se ne strinjam, da bi bilo karkoli cenzurirano. Namreč, če bi cenzura obstajala, potemtakem filma niti ne bi bilo (kaj pomeni cenzura mehkega etničnega čiščenja, o kateri govorite, ne razumem). Vsekakor pa se kljub svoji funkciji ministra za notranje zadeve ne bom odrekel pravici, da povem svoje (osebno) mnenje o slovenskem filmu.

  • Nesmiselna in najbolj smiselna življenja

    Ali bralce sploh zanimajo volitve v zdravniški zbornici? Ali bodo rekli, da je to izključno zadeva zdravnikov in zobozdravnikov in da se jih to pravzaprav ne tiče? Pa ni ravno tako. Ni nepomembno, kdo bo pomagal kreirati zdravstveno politiko. V prvem krogu je sedanja predsednica Zdenka Čebašek Travnik dobila malo manj glasov kot drugo uvrščena zdravnica Tanja Petkovič in je zato izpadla iz nadaljnje »tekme«, največ glasov pa so namenili Bojani Beović, infektologinji, ki jo pogosto srečamo v medijih v vlogi vodje strokovne svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje.

  • Javno pismo: Le etičnost šteje

    »V 24 urah moram priti do cilja in se bom lahko vpisal v elitni klub izbrancev. Meni je ostala na razpolago do 24-ih ur še nekoliko manj kot ena ura. Kljub 23 urni poti, ki je bila za mano, kljub precejšnji izmučenosti, sem vedel, sem upal, da sem lahko prej kot v 24-ih urah na cilju. Trenutno so bili za to največja ovira krvavi žulji na obeh nogah, ki sem jih dobil v dežju čez smrekovško pogorje. Zato sem sezul čevlje ter v samih nogavicah začel teči proti izhodiščni točki svojega pohoda. Po 23-ih urah hoje sem tekel skoraj eno uro. Ne vem, od kje sem jemal moč. A je šlo. Toda na cilj sem pritekel slabih pet minut prepozno. Nisem se vpisal v knjigo, čeprav mi časa ni meril nihče drug kot le jaz sam. Nisem postal član kluba. Drugo leto bom poskusil znova«.

  • 20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Pisma bralcev

    Javno pismo ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju

    Spoštovani gospod minister, prof. dr. Vasko Simoniti, od marca, ko ste nastopili mandat, je področje kulture močno prizadela epidemija koronavirusa, dodatno pa ste ga prizadeli tudi z odločitvami na Ministrstvu za kulturo, ki ogrožajo živo kulturo, kulturno dediščino, strokovnost in avtonomnost delovanja organov odločanja in kulturnih ustanov. 1. Ogrožanje delavk in delavcev ter nevladnih organizacij v kulturi Zaradi zavlačevanja pri obravnavanju vlog za status samozaposlenih v kulturi ogrožate eksistenco številnih prekarnih delavk in delavcev v kulturi. Ti so v času epidemije že tako v težkem položaju in brez zagotovila prihodkov, zato bi kot kulturni minister morali skrbeti zanje nadvse zavzeto in odgovorno. Z neizplačevanjem pogodbenih obveznosti ter dolgotrajnimi postopki izdajanja pogodb ogrožate kulturno in umetniško produkcijo, delovanje in obstoj številnih kulturnih organizacij in spet posledično tudi eksistenco sodelujočih. V nizu škodljivih potez, ki ste jih sprejeli, je tudi poziv nevladnim organizacijam z Metelkove 6 k izselitvi. Gre za organizacije, ki zasedajo prostore na navedenem naslovu legalno in legitimno, ter delujejo v javnem interesu in pomembno prispevajo k slovenski kulturi, umetnosti, raziskovanju in izobraževanju. Številne v svojih prostorih skrbijo tudi za specializirane knjižnice in hranijo dragocene arhive, ki so pomemben del naše kulturne dediščine. 2. Neupoštevanje stroke in strokovnosti Zaradi sprememb, ki jih uvajate v Pravilnik o strokovnih komisijah Ministrstva za kulturo, zmanjšujete avtonomnost in strokovnost teh komisij ter s tem ogrožate vrhunskost in demokratičnost kulturne in umetniške produkcije. Nižanje števila članov komisij na 3–5 (s trenutnih 5–7), vključevanje predstavnikov ministrstva (do dva predstavnika ministrstva, kar v primeru 3-članske komisije pomeni večino glasov) ter oblikovanje komisij ne na osnovi javnega razpisa, pač pa na povabilo ministra, ne zagotavljajo učinkovitejšega in strokovnejšega dela komisij, temveč predvsem odpirajo možnosti za politične odločitve.

  • Nemoč

    Prepričana sem, da bi v Sloveniji širjenje virusa obvladali, če bi nekatere ukrepe sprejeli pravočasno in ne čakali, da naši politiki pospravijo svoje počitniške hiše v bližnjih državah. Če so konec poletja strokovnjaki ugotavljali, da se je največ virusa prenašalo na zasebnih druženjih, bi jih morali nemudoma prepovedati in ne pustiti, da se je število dnevno odkritih okužb postoterilo.

  • Umetnost je provokacija

    Ljudje (si) radi razlagamo vedenje drugih, še posebno takrat, ko je to za nas pomembno. Razlagamo si njihova čustva, izjave in ravnanja ter velikokrat tudi razloge zanje. Lahko smo dobronamerni, a vseeno vnašamo v presojo svoje poglede in stališča ter se motimo. Še najbolj se približamo resnici, če povprašamo človeka, ali skupine ljudi, ki so nas z vedenjem »vznemirili«, kaj nam želijo sporočiti z njim.

  • Pankrti in drugi otroci

    Uradna slovenska katoliška cerkev je prejšnji teden sporočila, da bi morali ljudi, ki aktivno nasprotujejo predsedniku vlade Janezu Janši, »kazenskopravno« preganjati. Takšno sporočilo verske skupnosti se zdi prav grozljivo nenavadno, pa sploh ni, če ga umestimo v znani slovenski zgodovinski kontekst.

  • Uredništvo

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Pisma bralcev

    Desant na Metelkovo, 2.0

    V članku z zgornjim naslovom smo napačno navedli, da je poslanec Zmago Jelinčič svoje poslansko vprašanje v zvezi z Metelkovo 6 naslovil na predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Seveda ga je naslovil na vlado, Zorčič pa ji ga je v skladu s predpisi le preposlal. 

  • Fašizoidna politika?

    Rekel je Kordiš „... so tudi mazači (med njimi)“. Seveda, v vsaki stroki so delavci, ki jim ne zaupamo kar tako - ne smemo jih pa kar imeti za mazače. Kordiš: izražaj se dostojno - mlad si še, poboljšaj se! Veš, obnese se.

  • Politika palice in korenčka

    Spoštovani.

  • Luksuz na Rožniku

    Odziv Zavoda RS za varstvo narave na članek z naslovom Luksuz na Rožniku:

  • Luksuz na Rožniku

    Novogradnja v Krajinskem parku Že podnaslov sestavka pove, za kaj pri obravnavani investiciji gre. Vendar »novogradnje« na tej lokaciji niso dovoljene. Niti stavb, niti »gradbeno-inženirskih objektov« (cest in podobnega). Nerazumljivo je, kako je mogoče, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine izdajal soglasje za novogradnjo, saj tudi varovalni Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (U.L. št. 78/2015) novogradenj na lokaciji ne dovoljuje. Nadzor nad izvajanjem odloka (36. člen) opravljajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in drugimi predpisi.

  • Zelenjavna juha namesto mesa?

    »Visokotehnološki« izdelki z rastlinskimi beljakovinami naj bi spominjali na mesne jedi, zlasti na jedi iz rdečega mesa. »Zrezki« iz soje so bili predstavljeni že pred več kot pol stoletja (1968) na konferenci o rastlinskih virih beljakovin za prehrano v Stockholmu, a se od takrat niso široko uveljavili. Visokotehnološki izdelki zahtevajo temeljito industrijsko obdelavo, z znatno uporabo tehnologije in energije in tako ta predelava ni prav trajnostna. Medtem so, zlasti v Evropi, nastali pomisleki in zadržki v zvezi z uporabo soje. Na evropskem tržišču soja pretežno izvira z območja Amazonke, velik del jo je gensko manipulirane, kar omogoča intenzivno rabo herbicidov. Izdatna raba herbicidov škoduje biotski pestrosti kopenskih in vodnih organizmov na širokem območju. In ne nazadnje, južnoameriško zagotavljanje soje za našo živinorejo pospešuje nasilno spreminjanje gozdov v njive in posledično v opustošena območja.

  • Hrvati, Srbi in kočevski Nemci

    V navedenem članku ste na začetku zapisali ,,V Sloveniji posebne manjšinske pravice uživata le madžarska in italijanska narodna skupnost. Proces priznanja vsaj nekaterih manjšinskih pravic drugim, po številu precej večjim narodnim skupnostim, kot so recimo Hrvati, Srbi in Bošnjaki, pa tudi Albanci in Romi, se vleče že četrt stoletja’’. Ne vem, kako se vam je zgodilo, da ste s tega seznama ,,pozabili’’ na pripadnike črnogorskega naroda, ki jih je v Sloveniji po različnih ocenah od štiri do šest tisoč. Če upoštevamo, da v Sloveniji živi praktično četrta generacija Črnogorcev po rodu, je ta številka lahko večja. Za nepoučene bi omenil, da je črnogorski jezik bil priznan s strani Kongresne knjižnice v Washingtonu in mu je bila dodeljena koda CNR ISO 639. Tako je svetovalni odbor ISO-ja za kodifikacijo jezika ne le priznal obstoj črnogorskega jezika, temveč je tudi potrdil, da ni različica srbskega jezika.

  • Molitev za zdravo pamet

    Kot redni bralec Mladine sem z zanimanjem prebral prispevek Jureta Trampuša z naslovom Molitev za zdravo pamet. Zahvaljujem se za simpatično pobudo, naj molim za zdravo pamet vseh. Tudi sam sem razmišljal v tej smeri in sprejel odločitev, da bo v Starem Velenju odslej sveta maša za zdravo pamet vsak mesec. Popolnoma namreč soglašam z Juretom Trampušem, da zdrave pameti ni nikoli preveč. Pravzaprav mislim, da je je v naši družbi odločno premalo. Ne glede na politično, versko, narodno ali kakršno koli drugo pripadnost, da se razumemo. Nekoč je bilo običajno, da so ljudje redno molili za zdravo pamet. Danes tega skorajda ni več. Kar bi po moje morali spremeniti. Zdrava pamet je namreč pogoj za strpnost, spoštovanje in dialog. Česar danes nimamo ravno v izobilju. No, pri sveti maši pred županskimi volitvami v Velenju smo seveda molili za zdravo pamet vseh. Saj jo vsi potrebujemo.

  • Ne monopol, temveč dobro koordinirana mreža

    Papir vse prenese - NLZOH ni edini javni zdravstveni zavod, ki mu je država dodelila izvajanje medicinske mikrobiološke dejavnosti.

  • Politika lepih misli

    Za javnost so bile natisnjene in objavljene štiri dokumentirane knjige o trgovini z orožjem v obdobju osamosvajanja Slovenije in ob vojnah v nekdanji Jugoslaviji. Avtorji teh knjig so pri tem tvegali celo svoje življenje, ker so z dokumenti iz arhiva dokazali velika kriminalna dejanja tudi osebam, ki so sodelovale pri osamosvajanju Slovenije in ob tem postali pomembni slovenski politiki. Med njimi so bili, nekateri so še vedno tudi v vladah Republike Slovenije. Ob takih ugotovitvah se postavljajo zanimiva in resna vprašanja, ki zahtevajo jasne odgovore.

  • Opravičilo

    V prejšnji številki Mladine sem v članku z naslovom Hojsova parcela zapisal, da je eden od štirih kupcev večjega zemljišča bil tudi Tadej Peter Dovšak. Zapisali smo, da je Dovšak bil nekoč predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Predstojnik ljubljanske očesne klinike je dejansko bil njegov oče Peter Dovšak. Vsem prizadetim se opravičujem. 

  • Argument: Nazaj v temo

    Kostrivnice do pred kratkim nisem poznal. Po slikah na spletu sodeč gre za prijeten kraj v okolici Rogaške Slatine, kjer sem že bil kot otrok – iskat smo šli stare starše, ki so preživeli nekaj dni v toplicah. Očitno se ljudje v okolici trudijo v te kraje pritegniti tudi novo prebivalstvo, saj se trenutno gradi nova stanovanja. Ko sem v teh dneh bolj kot ne po naključju izvedel za Kostrivnico, sem v članku Nazaj v temo v spletni izdaji Mladine prebral, da imajo v Kostrivnici tudi društvo. Samo po sebi nič posebnega – kot veliko drugih manjših in večjih slovenskih krajev. V enem izmed društev sem bil pred leti tudi sam aktiven član. Lepo nam je bilo, bili smo pridni in skupaj preživeli veliko lepih trenutkov. Gotovo je tako tudi v društvu v Kostrivnici. No, vsaj za nekatere med njimi … Mladinsko društvo Kostrivnica ima namreč eno veliko težavo. Društvo je del Mladinskega sveta Rogaška Slatina, katerega predstavn_ice so v enem izmed družbenih omrežij nedavno izrazile podporo LGBTIQA+ skupnosti. Natančnega ozadja sicer ne poznam, vendar je to načeloma pozitivno dejanje, posebno če za njim stoji kako konkretno prizadevanje, dejavnost. Mladinski svet je domnevno prejel javna sredstva za svoje aktivnosti, s katerimi pa se – sodeč po uradnem (?) komunikacijskem kanalu Mladinskega društva Kostrivnica na taistem družbenem omrežju – kostrivniško članstvo ne strinja v celoti. Po lastni navedbi v spletni objavi ga moti „nesprejemljiva promocija idej, ki niso v skladu z večinskimi družbenimi normami in z večinskim stališčem mladih v [njihovem] kraju.“ In nadalje: „Temam, aktivnostim in dogodkom, ki delijo ljudi, se mora Mladinski svet Rogaška Slatina izogibati […]“. In to je težava kostrivniškega društva ter s tem težava slovenske družbe na splošno.

  • Intervju: Tjaša Pureber

    Ena od Mladininih novinark, ime ni bistveno, je s svojim načinom pisanja in postavljanjem vprašanj ustregla oblastnikom, ki si v naši državi, ne glede na strankarsko pripadnost, želijo odriniti na obrobje »mrtvo« kulturo, ki jo enačijo s kulturno dediščino. Če površno pisanje ob tem med seboj spre ustvarjalce, poustvarjalce, kulturnike v javnih zavodih, prekarne delavce in še koga, toliko bolje.

  • Madžarska lokomotiva

    Vsak dan lahko opazujemo in poslušamo, kako Janša s svojo stranko oziroma somišljeniki ruši vse pridobitve demokracije in normalnega življenja v tej ubogi Sloveniji. Že tako je na tleh, izčrpana od tajkunov in ostalih (b)(g)angsterjev, sedaj pa še politično drsimo vsak dan bolj v neofašizem. Še malo, pa bomo tam, kjer se začne tipična policijska država, ki jo Hojs že pridno sestavlja, in zavladal nam bo popoln avtokratizem, če se ne bo zgodil kakšen čudež. Postali smo slabši od vsake zaostale republike, kulturni nivo naših politikantov je na ničli, seveda ne more biti na višjem nivoju, če sam Janša obklada zaslužne in mednarodno priznane profesorje, književnike, igralce in ostale umetnike z abotneži, izmečki, podganami, kurbami itd.itd. – njegov repertoar psovk je neomejen! In to počne takoimenovani državnik, ki za sabo vleče svojo verujočo množico in ta množica vidi v njem rešitelja (pred kom pa??) in slepo naseda na vsako njegovo finto – seveda, take rabi on! Takšne ljudi se da uspešno komandirati. Naj bo raja nekulturna, nevzgojena, nešolana, neinteligentna! On bi rad celo Slovenijo spremenil v ’vrt’ poslušnosti in izpolnjevanja ukazov – to bi bila seveda idealna množica zanj.

  • Desant na Bled

    Organiziran je bil tako, kot že nekoč. Mogoče so udeleženci desanta sedaj bolj »poštirkani«, in si še niso nadeli formalnega naslova, so pa že nekakšen politični naslednik nekdanjega Kominforma. Priključila se mu je celo dežela, ki prej nikoli ni hotela, da bi bila del držav pod rigidnimi ukazi iz enega komandnega centra. Nekdanji je sicer zamenjan z drugim, javno manj vidnim oligarhom, ki mu gre močna EU čedalje bolj na živce. Sekretarji novega Kominforma pa postopoma uveljavljajo v svojih državah skoraj identične ukrepe. Za odločanje ne potrebujejo pooblastil, sklepov demokratičnih inštitucij, pač pa prav tisto, kar smo še pred nedavnim, sploh pa po letu 1970 obsojali kot enoumje in zato nesprejemljivo za neko zdravo progresivnost.

  • Dve Sloveniji

    Slovensko podeželje se sooča s kopico strukturnih težav, ki se jih vlade (tako leve kot desne) niso nikoli zares lotile. Sam živim tako v statistični regiji (Koroška) kot v občini, kjer je stopnja brezposelnosti višja od državnega povprečja, kjer je povprečna mesečna plača 50€ nižja od slovenskega povprečja (in okoli 140€ nižja od povprečne plače v osrednjeslovenski regiji), kjer imamo zgolj 380 stanovanj na 1000 prebivalcev (po podatkih SURS-a je to najmanj med vsemi slovenskimi regijami). Poleg tega živim v enem izmed 18 volilnih okrajev v Sloveniji (več kot petina vseh volilnih okrajev), ki nima svojega predstavnika v parlamentu – kar pomeni, da nimamo poslanske pisarne, kjer bi lahko izražali našo podporo ali nasprotovanje državnim politikam.

  • Višegrajske metode

    V prejšnji številki Mladine smo v prispevku z naslovom »Višegrajske metode« napačno zapisali priimek osumljenega za umor pokojnega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Ne gre za Milka Novića ampak za Milka Noviča. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo. 

  • Zagovarjati koristi otrok

    Bliža se prvi šolski dan … ali pa tudi ne. Vsi z grozo v očeh čakamo, kateri scenarij bodo ubrali odločevalci. Bo pravi odgovor A, B, C ali D?!

  • Vodna shramba

    Oživljena prizadevanja za ureditev akumulacijskega jezera v Brkinih, ki bi poleti napajalo Obalo, žal niso brez posledic za okolje. Akumulacijsko jezero naj bi dobili z zajezitvijo enega od potokov, ki se sredi Vremske doline v občini Pivka najprej združita in nato izlivata v reko Reko – gre za potok Suhorca ali Padež. Vendar ima to težke posledice za Škocjanske jame. Pomena ohranitve naravne in kulturne dediščine, obljube mednarodnim institucijam in celotnemu človeštvu, da bomo biser svetovnih razsežnosti Škocjanske jame varovali, namreč ne moremo in ne smemo zmanjševati. Škocjanske jame so mednarodnega pomena, saj imajo kar tri pomembna mednarodna priznanja: svetovna dediščina, podzemno mokrišče Ramsar in tudi Kraško biosferno območje. Podobnih lokacij z vsemi tremi nominacijami je na celem zemeljskem obličju le še 24.

  • Ameriški vojaki v Sloveniji?

    Nedavno je ameriško vodstvo sporočilo, da bo iz Nemčije premestilo 12.000 vojakov. Evropski politiki in svetovni mediji so priložnost izkoristili za prepričevanje javnosti, da so ameriške enote tam zato, da branijo Nemčijo. Demokratski poslanec R. Mendez je celo zapisal, da v Kremlju odpirajo šampanjce in da je Trump ogrozil ameriška prizadevanja, da preprečijo rusko agresijo v Evropi.

  • »Zataknjena«

    V skladu s 26. členom Zakona o medijih (ZMed) - Pravica do popravka objavljenega obvestila - prosimo za pripravo in objavo enakovrednega prispevka s prikazom nasprotujočih dejstev, saj je bil v Mladini dne 31. 7. 2020 objavljen zapis avtorice Pie Nikolič, naslovljen ’’Zataknjena’’.

  • Katoliška otroška revija in strip o Lojzetu Grozdetu

    Na Vas se obračam z dobršno mero zaskrbljenosti, da naš medijski prostor morda res zapada v revitalizacijo avtoritarnih sistemov. Eden zadnjih zame in za demokratično miselnost spornih člankov (»Bojevati se z vsemi peklenskimi silami, ki se zaganjajo v Cerkev Kristusovo«) je objavila Mladina. V uvodu pisec g. Jager zapiše: „Katoliška otroška revija s stripom o Lojzetu Grozdetu vzgaja nove rodove borcev proti komunizmu.“ Članek v nadaljevanju obravnava strip o Alojziju Grozdetu v reviji Mavrica in obe plati njegove življenjske zgodbe. Ne glede na to, kakšna resnica Grozdetove življenjske zgodbe je, se mi zdi za revijo v demokratični ureditvi, pa na splošno za vek, ko bi ljudje že morali biti zmožni ostro zavreči vsakršno avtoritarnost, boj proti komunizmu cinično obsoditi.

  • Oblast premika meje

    Aplikacija za sledenje po telefonu okuženim bo prostovoljna? Ja, mesec ali dva, potem pa bo Velikemu vodji zadišalo, da lahko sledi komurkoli in vsem in bo postala obvezna. Z dekretom. Zato bom takrat z macolo razbil svoj telefon, da se bo razletel na koščke. Potem se bo moral Veliki vodja vrniti k starinskemu sistemu iz dobrih starih udbovskih časov, ki jim je zvesto služil (dokler ga niso odslovili) in uvesti špiclje. Moj špicelj bo lahko ležal na predpražniku pred mojimi vrati, razen kadar bova skupaj v bifeju. Upam, da mu bojo šefi kupili mogočen usnjen plašč, v spomin na lepe stare čase prejšnjega režima, ki ga Veliki in seveda ljubljeni vodja vrača v naše kraje in naš čas, ker je to edini sistem, ki ga razume. 

  • Zavestna malomarnost

    Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost odločevalcem sporoča, da je dovolj. Javno zdravstvo je vedno bolj nedostopno in zaradi ukrepov v zvezi s korona virusom nezadostno – zahtevamo krepitev javne sociale in zdravstva, ki vsem omogoča enako dostopnost, varnost in kakovost potrebnih storitev na načelih solidarnosti in svobodne izbire. Javnosti še vedno ni znano, kje in koliko postelj bo država zagotovila v negovalnih/COVID bolnišnicah, kamor bodo DSO-ji lahko namestili okužene in bolne stanovalce in tako zagotovili izolacijo in zaustavitev širjenja okužb v DSO; rdeče cone v DSO-jih niso rešitev za okužene stanovalce. Hrastnik se ne sme ponoviti – ponovno umirajo starejši v DSO-jih, zato je treba nemudoma sprejeti nove kadrovske normative v oskrbi in zdravstveni negi v socialno-varstvenih zavodih, ne glede na nedokončana usklajevanja normativov na drugih strokovnih področjih zdravstvene nege. Ministrstvo za zdravje naj odredi sistemski nadzor nad zdravljenjem obolelih in umrlih za COVID – 19 v času epidemije v domovih starejših.

  • Nevarni kraki rdeče zvezde

    Skladno z Zakonom o medijih podajamo popravek na objavljeni članek v Mladini z dne 17.7.2020 z naslovom „Nevarni kraki rdeče zvezde“ avtorice Pie Nikolič.

  • Neformalni izgon Eritrejcev

    Spoštovani,

  • Intervju: Jure Novak

    Spoštovani,

  • Pamflet

    Vse, kar sem prebral od dr. Bernarda Nežmaha, me je prepričalo, da je prepričan okoljevarstvenik. Opazil sem pa tudi, da sta v njegovem miselnem sistemu vgrajena program, ki ocenjuje vse, kar se dogaja v »Jankovičevi« Ljubljani negativno, in program, ki relativizira vsako kritiko na račun Janše in njegovih sopotnikov.

  • Poslanci ne smejo biti talci

    Rada preberem uvodnike Grega Repovža. Velikokrat mi povedo kaj novega, me česa naučijo, stvari, odnose ter dogajanja osvetlijo še z druge strani, in največkrat se z njimi strinjam. Se bom tudi tokrat, sem si rekla, ko sem se zdrznila ob naslovu: Poslanci ne smejo biti talci? Kateri poslanci? Čigavi talci? Zakaj talci?

  • Somrak demokracije

    Vse poteze premiera Janeza Janše kažejo na to, da se mu neznansko mudi spreminjati v državi vse po dolgem in počez, še posebej pa medijsko krajino. V najkrajšem času hoče zagotoviti, da bo imel vse, popolnoma vse, pod kontrolo. Na živce mu gre marsikaj, saj vse ne gre po njegovih željah. Protesti vsak petek imajo velik odmev v Evropi. Tudi njegovo mednarodno pajdašenje z nekdanjimi vzhodnimi sovjetskimi sateliti mu ne gre od rok, v Bruslju pa sploh ne. Težave ima tudi z zahtevami pomembnejših držav EU, da finančne pomoči ne morejo dobiti članice, ki ne zagotavljajo evropskega pravnega reda. Vse to in še marsikaj vpliva na to, da se predsednik vlade s stranko SDS najbolj boji predčasnih volitev.

  • Rekviem za republiko

    Fašizem je politični sistem, ki si ga večina ne želi, a se nam po vse bolj pogostih znamenjih obeta, če se mu ne bomo dovolj odločno zoperstavili. V tem bomo uspešnejši, če ga dobro prepoznamo. Zato naj ne bo odveč, če v naslednjih vrsticah povem nekaj o tem, kako ga sam dojemam, pa tudi o razlogih, zaradi katerih nas ta problematična politična ureditev ogroža.

  • Visoki leseni gradnji se obeta revolucija

    V večini pogovorov in zapisov o leseni gradnji je argument, zakaj ne gradimo več iz lesa, višja cena gradnje. Ob tem bi želel izpostaviti, da je lahko gradnja lesenih stavb za končne kupce že danes občutno nižja, kot je klasična betonsko-opečno-stiroporna. Potrebno je le malo stopiti iz škatle (out of the box): prvič, graditi je treba skupnostne objekte in drugič, izkoriščati je treba spodbude okoljskih sredstev EU. Najbolj učinkovito bi bilo, če se tega lotijo javni stanovanjski skladi. V Šarčevi vladi je bil v sodelovanju z Ekološkim skladom objavljen razpis za trajnostno gradnjo javno-zasebnih objektov posebnega pomena, ki je omogočal pridobitev celo več kot 50% nepovratne subvencije. Razpis je bil umaknjen, ker nanj ni prispel noben ustrezen projekt. Morda je nova vlada tudi zaradi tega zmanjšala spodbude za leseno trajnostno gradnjo na simboličen maksimum 100 evrov za kvadratni meter uporabne površine. Predsednica Evropske komisije je za naslednje proračunsko obdobje napovedala bilijonska sredstva za spodbujanje trajnostnih okoljskih projektov in morda bodo na MOP razpis ponovili, če bo dovolj politične modrosti in sposobnosti. Gradnja skupnostnih objektov na način, da je stanovanjski sklad nosilec projekta, je daleč najlažji in najbolj učinkovit način, s katerim bi se praktično izvajala t.i. zadružna gradnja, o kateri se veliko govori in je bilo na papirju že veliko zapisanega, pa zadruge ne zaživijo tako, kot bi lahko.

  • Drugi valček

    Mesec dni ni minilo od začetka veljave vladinega preklica epidemije, pa infektologinja Beovićeva pesimistično razmišlja, da je drugi val korone lahko že pred vrati. Vsak dan se pojavljajo nove okužbe, tako da terenski epidemiologi, ki jih je tudi sicer premalo, še komaj obvladujejo situacijo. Kot razumem, ne morejo več slediti vsem stikom z okuženimi. Jim bo pri tem pomagala »obvezna sledilna aplikacija«? Ali, nasprotno, bomo z njo izgubili pravice in svoboščine ter postali digitalni sužnji, kot mnoge izjemno skrbi?

  • Veliko sprave za nič

    Nedavno je bila na RTV oddaja Razdvojeni. Šlo je za spopad dveh interpretacij zgodovine. Predpostavka je bila, da se spopadata Zgodovina 1 in Zgodovina 2, kjer Zgodovina 1, izhajajoča iz časa socializma, brani partizane, Zgodovina 2, pa želi spravo, torej brani domobrance.

  • Politično prekupčevanje

    Profesor dr. Rastko Močnik je v hitrem prebiranju kolumne Politično prekupčevanje zgrešil vsebinsko poanto in se preizkuša v heretičnosti svojega in ne mojega miselnega diskurza. Nikjer se ne zavzemam za privatizacijo pokojninskega sistema, temveč opozarjam na tri možne stebre njegove reforme. Drugega in tretjega smo spregledali in v ničemer ne ogrožata prvega, prej nasprotno, če bi cenjeni kolega bolje preučil ekonomiko teh procesov. To velja tako za kapitalske naložbe pokojninskih skladov kot tudi individualne pokojninske račune, ki so orodje in ne orožje, zato problem neenakosti in negotovosti ne tiči v njih samih, temveč v politikah, ki jih oklepajo. Demografska, ekonomska in politična podoba jutrišnjega dni je preresna reč, da bi jo zajeli v nekaj površnih sodbah z obeh strani, zato se svojih odrekam. Odpravljati nekonsistentnost s prisiljeno konsistentnostjo je morda sociološki ne pa tudi politično ekonomski diskurz. In ker zemlja ni ravna, se na levo stran pride tudi z desne, pa tudi obratno. 

  • Kako preprečiti krepitev fašizma?

    Sem ena tistih z malo večjo kilometrino in se čudim tistim, ki pristajajo na današnje razmere. Rojena sem bila v nemškem zaporu, kjer so mamo obdržali do osvoboditve. Nemci so ženske peljali na Turjak, a so jih sredi poti spustili, češ, da bi jih tam domobranci poklali. To gotovo zaznamuje moje današnje gledanje. Po vojni smo otroci odraščali kar brezskrbno, skromno in brez velikih socialnih razlik. Tudi če so bili „svinčeni“ časi, smo šli vedno na bolje. Verjetno mora vsak narod prehoditi pot odraščanja in ozaveščanja. Takrat mi ni bilo nič narobe, če smo špricali šolo, ko smo mahali Titu in kakšnemu gostu. Bili smo po vsem svetu priznana država. In ne vem, zakaj bi jo danes tako blatili.

  • Pamflet

    Bernard Nežmah je tokrat v svojem značilnem slogu med drugim pisal tudi o “uničenju” čudovitega nasada japonskih češenj, ki so na poti gradnji nove stavbe Nacionalnega inštitut za biologijo (NIB). Kot mnogokrat je zaradi površnosti in značilne kvazi dušebrižnosti glede posegov v naravo ter njemu tako ljubega hkratnega relativiziranja okoljskih rabot desničarske vlade, udaril popolnoma mimo. Ker pa tako pisanje ustvarja javno mnenje, mi dovolite, da pojasnim nekaj okoliščin v zvezi z nesrečnimi češnjami, njihovo zasaditvijo in ohranitvijo.

  • Kultura v številkah

    V pretekli številki sem v članku z naslovom Kultura v številkah zmotno zapisala, da je v Sloveniji v kreativnem in kulturnem sektorju zaposlenih 7 odstotkov. Vendar pa je 7 odstotkov zaposlenih v kreativni ekonomiji in ne v KKS. V Kulturnem in kreativnem sektorju je zaposlenih nekaj čez 4 odstotke zaposlenih, ostali pa delajo izven kreativnega in kulturnega sektorja v kreativnih poklicih, med katere sodijo na primer grafični in produktni oblikovalci, copywrighterji, pr-ovci in sorodni poklici. Avtorjem raziskave se za napako opravičujem. 

  • sLOVEnija skozi blodnjave oči Netflixa

    Ker je neresnic in polresnic v članku z zgornjim naslovom precej, poleg tega pe niti mi kot lastniki niti naši gostje niso smatrali prenove za ponesrečeno, podajam kot lastnik svoj pogled.

  • Kot leta 2009?

    V 21. številki letošnje Mladine je dr. Bogomir Kovač v članku ’Kot leta 2009?’ napisal: »Torej obstaja resna nevarnost, da sedanja vlada ne bo ublažila krize, temveč jo bo celo poglobila. Tako kot so to storile tri slovenske vlade v obdobju 2009-2013 in zdi se, da Janša povsod rad ponavlja stare napake.« Kar se tiče socialdemokratske koalicijske vlade 2008-2012 je z ukrepi za sanacijo finančnega sistema, s fiskalno ekspanzijo in v tem okviru tudi aktivno razvojno politiko (spodbujanje uvajanja novih tehnologij) dosegla rast bruto domačega produkta v 2010 in 2011. Obseg bančnih kreditov gospodarstvu (t.i. »nefinančne družbe«) je med najglobljim delom finančne krize naraščal in začel upadati šele v povezavi z omejevalnimi ukrepi Banke Slovenije julija 2010. Zaradi izrazito aktivne vloge slovenske države pri vzpostavljanju ravnotežja in pogojev za začetek na izvozu temelječe gospodarske rasti lahko ukrepe socialdemokratske koalicijske vlade 2008 do 2012 štejemo za heterodoksno ekonomsko politiko (Dani Rodrik, Reforma trgovinske in industrijske politike, 1995).

  • Politično prekupčevanje

    Profesor dr. Bogomir Kovač se zavzema za privatizacijo pokojninskega sistema (Politično prekupčevanje, Mladina, 12. 6. 2020). Že dolgo je znano, da »individualna dolgoročna varčevanja« in »individualni pokojninski računi« koristijo peščici najbogatejših, vsem drugim pa grozijo z revno in negotovo starostjo.

  • Objava pojasnila glede netočnih podatkov

    V članku »Vlada je namenoma kupila 200 milijonov neustreznih zaščitnih mask«, ki ste ga na spletnem portalu www.mladina.si objavili 13. 6. 2020, so bili objavljeni številni neresnični podatki, ki zavoljo korektne obveščenosti javnosti zahteva objavo naših pojasnil.

  • Ugrabljeno vrhovno sodišče

    V članku z gornjim naslovom se sicer povsem strinjam z oceno, da so trije vrhovni sodniki (v petčlanskem senatu) s tem, ko so obsodbo Janše zaradi žalitve novinarke spremenili v njeno nasprotje, »postavili na glavo celotno domačo in evropsko sodno prakso« v takih zadevah – nikakor pa ne z mnenjem, da je bilo s tem vrhovno sodišče »ugrabljeno«. Komu ugrabljeno? »Nam« ali »našim«, ki smo ga do nedavnega obvladovali – zdaj pa je v njem že toliko »desničarjev« ali »konservativcev«, da se v kakšnem senatu lahko znajdejo že v večini in potem odločijo »po svoje«? Podlaga takim pogledom na sodstvo pri nas je skrajno naivna predpostavka, da so nam doslej, dokler niso prišli zraven tudi »desničarji«, sodili »normalni«, politično neopredeljeni sodniki in to zgolj strogo po pravu, nič po politiki. Zakaj je ta predpostavka skrajno naivna (pri kom pa lahko seveda tudi namerno zavajajoča), tu nimam prostora pojasnjevati, pa upam, da tudi treba ni.

  • Kdo je tukaj patriot?

    V članku dr. Aleša Črniča z naslovom Kdo je tukaj patriot?, ki je bil v Mladini in na spletni strani mladina.si objavljen 5. 6. 2020, avtor med vladnimi menjavami vodstvenih kadrov nekaterih državnih organov navaja tudi Komisijo za preprečevanje korupcije. Zaradi zagotavljanja objektivne in vsestranske obveščenosti javnosti pojasnjujemo, da je Komisija za preprečevanje korupcije samostojen in neodvisen državni organ, v katerem funkcionarje komisije (predsednika in njegova namestnika) imenuje predsednik republike (in ne vlada, kot je mogoče sklepati iz članka). Dr. Robert Šumi je mandat predsednika Komisije za preprečevanje korupcije nastopil 1. 4. 2020, po izteku mandata prejšnjega predsednika. Ukaz o imenovanju dr. Šumija na to mesto pa je predsednik republike Borut Pahor podpisal že 6. 2. 2020.

  • Odpisani z dekretom

    Spoštovana ga. Nadja Džanković Cirar.

  • Intervju: Dušan Keber

    v reviji Mladina 15.5.2020 kot intervju Vasje Jagra z dr. Dušanom Kebrom z naslovom “V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico” je med drugimi trditvami objavljeno, da naša bolnišnica „ni hotela sprejeti štirideset starostnikov iz hudo prizadetega doma v Ljutomeru.” Ni res, da bolnišnica ni hotela sprejeti starejših iz doma v Ljutomeru.

  • Odpisani z dekretom

    Navedbe v članku glede omejevanja dostopa do bolnišnične obravnave oskrbovancem v socialnovarstvenih zavodih so neresnične in zavajajoče ter po nepotrebnem ustvarjajo stisko pri državljanih Republike Slovenije, zlasti oskrbovancih v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcih, pa tudi pri zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so v času trajanja epidemije na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti in v socialnovarstvenih. Kot je razvidno iz dokumentov ministrstva za zdravje vsi protokoli usmerjajo v zagotavljanje bolnišnične obravnave pri uporabnikih, ki bolnišnično obravnavo potrebujejo. Ob navedenem velja poudariti tudi vlogo domov za starejše, ki je skladno z 8. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US in 73/19) tudi zagotavljanje osnovne zdravstvene dejavnosti v delu zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije za njihove uporabnike. Uporabnikom v socialnovarstvenih zavodih je za razliko od starejših državljanov, ki s primerljivimi potrebami živijo doma, v socialnovarstvenih zavodih omogočen dostop do kontinuirane zdravstvene nege in oskrbe, v kolikor jo potrebujejo in ta se jim je skladno z obstoječimi predpisi zagotavljala v socialnovarstvenih zavodih, če so jo potrebovali in v kolikor bolnišnično zdravljenje ni bilo indicirano.

  • Odpisani z dekretom

    To spoznanje srhljivo odmeva v ljudeh. Posebno v tistih, ki imajo v domovih za starejše svoje domače, in tistih, ki še sami čakajo v dolgih vrstah za sprejem. Ne upam si niti pomisliti, kaj to pomeni za vse hčerke, sinove, vnukinje in vnuke, ki so jim svojci v času epidemije umrli. Verjetno se poleg žalosti soočajo še z jezo: na krute odločevalce, na situacijo v domovih, na virus, na usodo, na boga … Ne vem, če jim kaj pomaga tolažba, da so se na ministrstvu za zdravje (za vsak slučaj) samo pripravljali na »italijanski scenarij«, kjer so (menda) morali postavljati mejo za intenzivno pomoč (respiratorji) veliko niže na starostni lestvici. Ne, pri nas pač ni bilo italijanskega scenarija, intenzivni oddelki pa so bili samo eno tretjino zasedeni.

  • Sredstvo ustrahovanja

    V zakonu o varstvu pred diskriminacijo med drugim piše, da je pri nas vsak posameznik obvarovan pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju.

  • Sredstvo ustrahovanja

    Spoštovani, ob prispevku Sredstvo ustrahovanja v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi »Tviteraš« (II Ips 75/2019) želim dodati še nekaj kritičnih pomislekov.

  • Odprto pismo poslancem

    Spoštovani poslanci in poslanke, ki ste včeraj kljub vsem pozivom, razlagam in argumentom glasovali za sprejetje amandmaja k Zakonu o ohranjanju narave!

  • Popravek

    V prejšnji številki Mladine sem v intervjuju z dr. Miroslavom Petrovcem pomotoma zapisal, da je on vodja nacionalne raziskave o razširjenosti covid-19. Dr. Petrovec je na uradni spletni strani projekta naveden kot vodja skupine, kot vodja raziskave in odgovorni raziskovalec pa je naveden dr. Mario Poljak. Za napako se opravičujem. 

  • Obrisi upora

    V predaprilski Jugoslaviji so delavci čuvali svoja vodstva pred žandarji, danes pa varujejo policisti koalicijo - izvoljence ljudstva - pred kolesarji! 

  • Obrisi upora 

    Nisem opazil, da bi Macron v Franciji v času velikih demonstracij rumenih jopičev, ki so bile mnogo bolj divje kot naši kolesarji, zmerjal svoje državljane. Ni jih imenoval kavijar socialisti ali zombiji, tudi francoskih novinark ni žalil z odsluženimi prostitutkami. Drugačna vzgoja, pač.

  • Jelka Godec, vodja nabave

    V prispevku »Jelka Godec, vodja nabave« z dne 8.5.2020, objavljenem v tedniku Mladina in na spletni strani mladina.si, je bila navedena neresnična in zavajajoče navedba o mojem poslovnem delovanju.

  • Govorica denarja

    Iz različnih strokovnih virov lahko povzamemo, da sodba nemškega ustavnega sodišča, ki odloča o evropskih monetarnih instrumentih, še ni popolnoma prodrla v vsesplošno zavest. Nje se tresoče zavedajo le kanclerka Merkel, francoski predsednik Macron, Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB).

  • Popravek

    V prejšnji Mladini smo v članku z naslovom Jelka Godec ujeta s prsti v marmeladi pravilno zapisali, da je nekdanja SDS-ova borka proti preplačilu zdravstvenega materiala posredovala za sporne maske z gumico, vendar smo ob članku objavili napačno sliko maske z gumico. Objavili smo preluknjano masko z rdečo, kuhinjsko gumico, dejansko pa je Godčeva posredovala za maske, ki imajo belo gumico prišito. Material za eno masko je po naših informacijah proizvajalec teh mask podjetju prodal po ceni 0,0524 EUR, podjetje, za katero je Godčeva posredovala, to je Zaščita Lukač, pa je po podatkih zavoda za blagovne rezerve te maske državi prodala po ceni 0,80 EUR.

  • »Izbris« grafita

    Kot odgovor in pojasnilo na odstranitev grafita na območju pekarne v Mariboru, je med drugim Policijska uprava Maribor (PUM) navedla, da so policisti sami dejanje evidentirali kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Oglasil se je tudi mariborski župan, kot predsedujoči mestnega varnostnega sveta, da »sporni grafit operira z nacistično simboliko, ki je tako v mestu Maribor, kakor drugod po svetu nedopustna«.

  • »Izbris« grafita 

    V zadnji Mladini (30. aprila) je izšel zapis z naslovom »Izbris grafita – cenzura politične satire ali upravičena odstranitev nacistične simbolike?« V alternativi, ki jo ponuja naslov članka, se kaže popolnoma strinjati z oceno mariborskega župana, ki je dal odstraniti napis z Janševo sliko, da »v mestu Maribor nikoli ne bo dopuščal simbolov nacizma in fašizma«. 

  • Konec svobode

    Zgrožen sem nad ravnanjem policije, ki je popisala udeležence mirnih manifestacij v Ljubljani in Mariboru, ki so bile v sredo, 22. aprila, in v ponedeljek, 27. aprila. Kot je razvidno s fotografij, ki ste jih objavili v Mladini, so udeleženci upoštevali zahtevano varnostno razdaljo ter niso zdravstveno ogrožali nikogar. Dvomim, da bodo državni organi dejansko izdali predloge za prekrškovne postopke. Če bi se to vendarle zgodilo, zelo rad prispevam v »solidarnostni sklad« za poplačilo teh kazni. 

  • 30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Pisma bralcev

    Janša (in Počivalšek) v škripcih

    Pri poslih o uvozu mask mnogi trdijo, da so želeli pomagati državi v stiski ne pa svojemu podjetju ali podjetju sorodnika. No nekateri pa želijo pomagati Bogu.

  • Vizjakova vendeta

    Slovenska politika je glede energetike anarhična in razcepljena in enako velja za stroko: so za novo nuklearko, za hidroelektrarne, vetrne, sončne in veliko jih je tudi proti, tudi proti čemur koli. Naredili so TEŠ 6 na premog in komaj je začela obratovati, že razmišljajo o zaprtju (izpusti, stroški s premogom, itd.). Imamo energetsko politiko razsuto po dokumentih in v realizaciji … brez pameti, celo energetski lobiji ne vedo več, kaj bi. Mogoče bi najraje videli še kakšno »šestico« na uvoženi premog, ali pa pregrešno drago novo nuklearko. V obeh primerih bi bilo cvenka za vse še več, kot ga je bilo za TEŠ.

  • Ustaviti maturo

    Oglašam se v zvezi letošnje mature 4. letnikov. V tako neugodnem času so se znašli ti otroci in  nihče nima posluha za te mlade ljudi, ki so že itak prikrajšani za vse lepote svojega časa. Nimajo maturantskih plesov, ne morejo se družiti s svojimi vrstniki. So na pragu v novo poglavje svojega življenja, tako poklicnega kot osebnega. Pa tako malo bi bilo potrebno za boljše počutje ob tem času. Prepuščeni so sami sebi, brez učiteljev, pogovorov, vprašanj v zvezi mature. Lahko bi zrahljali zahteve pri izpitih, če so uspešno končali razred, imajo tudi določeno znanje in ni potrebe jih še sedaj mučiti s tolikimi zahtevami.

  • Ustaviti maturo

    Covid 19 je močno posegel v celotni šolski sistem. V trenutku je vse obstalo. Zmedeni so bili učenci, dijaki, njihovi starši, zmedeni so bili učitelji, ravnatelji ... Dijaki 4. letnikov so čez noč ostali brez predavanj svojih profesorjev, njihovih nasvetov in skupne priprave za maturo v svojih razredih. Poleg vsakodnevnega informiranja o tem, koliko ljudi je umrlo, v medijih poslušamo tudi nedorečene zgodbe o maturi. O tem, da matura bo, da mora biti, in sicer v enaki obliki (enakem obsegu) kot prejšnja leta - kot da se nič ni zgodilo. Vsi dogodki se prilagajajo novim okoliščinam, z izjemo mature.

  • Išče se plac za špil

    V prispevku »Išče se plac za špil«, objavljenem v tiskani in spletni izdaji Mladine (27. marca 2020), so bili podani neresnični, zavajajoči in neutemeljeni očitki na račun delovanja Mestne občine Novo mesto na področju mladinskih programov in glasbene scene.

  • Zakaj tako s starejšimi?

    Spoštovani, v tem času, ki ga živimo, nekaj zagotovo drži. Poseben krizni čas je takšen, da razgali vse najslabše plati ljudi na vseh ravneh. Težko verjameš, se prepričuješ, da ne vidiš, ne slišiš in ne bereš prav, upaš, da to niso novice iz Slovenije. Pa so! Ob fotografiji, ko zdravstveno osebje pred ptujsko bolnišnico protestira in noče sprejeti v zdravljenje obolelih starostnikov, se lahko le zgroziš. So to res zdravniki, ki so prisegli, da bodo reševali življenja in po vseh svojih močeh pomagali obolelim? Je mar to tisto, čemur pravijo skrb za ranljive skupine? Že ves čas krize se sistematično krši najosnovnejše človekove pravice oskrbovancev v domovih in vsej starejši populaciji. Uvedel se je pravi geto sistem. In ob vsem tem še minister za zdravje, Tomaž Gantar, ki kot da sploh ne razume, kaj je naloga in poslanstvo zdravnikov in kaj je funkcija zdravstvenih ustanov.

  • 24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Pisma bralcev

    Hočete življenje ali pravice?

    Ovce,
    človek ne bi mogel verjeti, da se to res dogaja, če ga ne bi oblast ves čas posiljevala z novimi in novimi odloki. Ti so poleg takšnih, ki so logični glede na obstoječo situacijo, tudi taki, da si jih tudi najbolj neumen butalski župan ne bi mogel izmisliti.

  • Opravičilo

    V članku z naslovom „Zakaj tako s starostniki?“, objavljenem v prejšnji številki Mladine, sem med drugim problematiziral dejstvo, da država za boj proti epidemiji covid-19 ne angažira zasebnih koncesionarjev, ki so sicer vključeni v javno mrežo in za svoje storitve v manj stresnih časih prejemajo denar iz javne zdravstvene blagajne. Med primere takšnih koncesionarjev sem zmotno uvrstil tudi zasebno specialistično kliniko Dvorec Lanovž; iz slednje so nas obvestili, da podjetje „nima dodeljene koncesije in iz javne mreže ne pridobiva denarnih sredstev“. Posebej so opozorili na pohvale vredno dejstvo, da je „Specialistična klinika Dvorec Lanovž na Ministrstvo za zdravje, kakor tudi na najvišje vladne organe, dne 23. 3 2020, napotila ponudbo za sodelovanje v javno dobro, s katero smo ponudili naše prostore, opremo in naše zdravstveno osebje za potrebe zdravljenja bolnikov s COVID-19 oz. bolnikov, ki jim v izrednih razmerah ne morejo zagotoviti oskrbe v javnih ustanovah.“ Kliniki Dvorec Lanovž se zato za svojo zmoto opravičujem. 

  • 17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Pisma bralcev

    Zastraševanje in razkazovanje moči

    Vlada je zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 z odlokom (29.3.2020) do nadaljnjega prepovedala dostop, gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah ter prepovedala gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča (z nekaj izjemami). Na ta način je posegla v svobodo gibanja in zbiranja ter ju omejila. V zvezi s tem se pojavlja vprašanje, ali je omenjeni odlok v skladu z ustavo in zakonom?

  • Zakaj tako s starejšimi?

    Samostan je bil znanilec institucionalnega prostora v zgodnjem srednjem veku z značilnostmi, kot so discipliniranje, hierarhija, nadzor, kazen, predvsem, pa pravila. Za njem se pojavijo dvori, katerih značilnost so bile predvsem ceremonije, prav tako pa kaže na nekatere značilnosti institucij, ki jih poznamo še danes. Kasneje uvedba špitala, do prelomnega dogodka velikega zapiranja v 17. stoletju, ko so zapirali prebivalce v splošne bolnice, (hôpitaux généraux) pa do rojstva totalne institucije. V špitalu so se znašli tisti, ki niso nikomur pripadali, splošna ustanova pa je imela značilnost azila, za tiste, ki so postopali po mestu. Nastanitev ljudi v ustanovo je imelo pomen, da oblasti pospravijo mestne trge in ulice z namenom, da se vzpostavi red in mir v mestu. Gobavišča pa so predstavljala izobčenje, kar je bilo značilno tudi za nekatere ustanove v zgodnjem srednjem veku. Totalna institucija odpravi izobčenje in gre bolj za izključitev posameznikov iz skupnosti. Gre za postavljanje meja. Ljudje so lahko ostali v mestu, ampak so bili izključeni iz skupnosti. Oblike discipliniranja so omogočale ohranjanje reda, od zgodnjega srednjega veka, pa do današnjih totalnih institucij, kot so psihiatrični azili, bolnišnice, zapori. Ljudje v teh institucijah so bili povezani z zunanjim svetom, medtem ko so bili v srednjem veku zaprti za grajskimi zidovi. Povsod je obstajalo nadzorovanje in kaznovanje. V sodobni totalni ustanovi so kazni in privilegiji povezani z zunanjim svetom, v srednjem veku pa so bili z notranjim, kot opisuje Foucault Goffman in drugi.

  • Propagandna vojna

    Množina in intenzivnost družbenega dogajanja v tem trenutku je v vsakem primeru ekstremna, to je čutiti na vsakem koraku, v vseh medijih in ne nazadnje v delovanju nove vlade, ki bi rada prišla v zgodovino po posebnih dosežkih. Nimam namena ponavljati mnogih kvalitetnih razmišljanj o težavah tega trenutka s strani kompetentnih novinarjev, strokovnjakov in tudi laične javnosti, ki nam preko pisem bralcev sporoča, kaj vse gre narobe v tej ljubi državi, kjer strankarska politika nadomešča stroko in odloča namesto nje.

  • Gospodarstvo v času korone

    Spoštovani, v članku o gospodarskih posledicah epidemije sem zapisal, da v Slovenski izvozni in razvojni banki (SID) še ne vedo, kakšne obresti bodo ponudili. Zapis ni bil povsem natančen, zaradi česar objavljamo celoten odgovor banke: »Cene razpoložljivih kreditov so odvisne od številnih dejavnikov in njihovih kombinacij (bonitete podjetja, višine kredita, ročnosti, danih zavarovanj, državnih pomoči de minimis, idr.), zato vam približnih cen ne moremo posredovati, v večini primerov pa bodo nižje od tržnih cen.« 

  • Vse bolj odprta vrata v avtoritarno družbo

    Enkrat na začetku februarja, ko smo še bežno spremljali okužbe s koronavirusom tam daleč na Kitajskem v Wuhanu, ko si nihče na Zahodu niti mislil ni, da bo neka lokalna epidemija, tako kot mnoge prej v dobrem mesecu dni zajela praktično vso zemeljsko oblo in jo prisilila v karanteno, kot še nobena prej v sodobni zgodovini človeštva, sem pisal in se spraševal, ali vojsko v Sloveniji res potrebujemo. Zagovarjal sem tezo, da je ne, ker da je nepotreben strošek in slabo uporabna v obliki kakršno imamo ob izzivih, ki jih nam prinaša čas.

  • Novi svetovni red

    Virus korona je tu. Pa naj je vzrok zanj maščevanje narave za dolgoletno človekovo skrunjenje; ali so ga po teorijah zarot (nekateri vanje slepo verjamejo) hote zasejali, da bi kapitalizem očistili nepotrebnih »zajedavcev«; ali je po nesreči pobegnil iz laboratorija; ali pa je samo preskočil z netopirjev na novega gostitelja, nič ni več pomembno, tukaj je.

  • Janševa vlada v času tesnobe

    Seveda je upravičena skrb, kako se bo tretja Janševa vlada spopadla z negativnimi vplivi korona virusa na gospodarstvo. Izkušnje iz preteklosti ne vplivajo optimizma, ker Janša ni navajen spoštovati opozoril stroke in upoštevati vpliva mednarodnega okolja na pogoje gospodarskega razvoja pri nas. Naj spomnim na nekaj primerov. Ko je Janša, ob asistenci DeSUS-a in sindikatov, s pomočjo referenduma, rušil zakone Pahorjeve vlade, ni upošteval opozorila strokovnjakov, da bodo to mednarodni finančni trgi slabo sprejeli in podražili naše zadolževanje v tujini. To se je tudi zgodilo in močno prispevalo k tisti milijardi obresti za najete kredite, ki smo jih kar nekaj let plačevali iz proračuna. Te obresti so bile ovira za rast plač in pokojnin ter zavora za večji obseg nujnih javnih investicij (za gradnjo domov za ostarele, stanovanjsko izgradnjo, modernizacijo zdravstva itd.).

  • Liberalci, ki so brzdali fašizem

    Del besedila dr. Boža Repeta: ... »To vlogo danes odlično igra Borut Pahor. Nekdaj menda socialdemokrat in vnet zagovornik ’francosko-nemškega’ vlaka (torej demokracij, ki zavračata sodelovanje s skrajnimi strankami), je daljnovidno ugotovil, da novi veter spet piha z vzhoda. In da zato, kot v dobrih starih časih, na oblasti potrebujemo ’močno osebnost’« ... je posebej pomenljiv.

  • Posilstvo kot družbeno sprejeta norma?

    Spoštovani odgovorni urednik g. Grega Repovž, na podlagi 26. in 27. člena Zakona o medijih vas vljudno prosim, da objavite popravek navedb v članku: Posilstvo kot družbeno sprejeta norma?, ki je bil objavljen v tedniku Mladina, 13. 3. 2020 in v katerem je napačno zapisano, da »odpor proti spremembi zakonodaje tako prihaja zgolj s strani tožilstva, kjer pa je že tradicionalno največ odpora do sprememb kazenske zakonodaje.« Zgornja trditev ne drži. Nasprotno, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline je članica delovne skupine pri ministrstvu za pravosodje in se aktivno zavzema za spremembo zakonodaje na tem področju. Glede ostalih navedb s tem v zvezi pa pojasnjujemo, da model soglasja vključuje oba modela, »ja pomeni ja«, kot tudi »ne pomeni ne«. Za objavo popravka se vam prijazno zahvaljujem.

  • Pamflet

    Dr. Bernard Nežmah v svojem pamfletu (Mladina, 13. marec 2020, str. 16) omenja ’profesorje telovadbe’. Očitno doktor filozofije, vsestranski komentator in pisec različnih besedil z mojo stroko in vedo ni na tekočem. Šolskega predmeta z imenom ’telovadba’ nimamo že najmanj pol stoletja. Zamenjal ga je predmet ’telesna vzgoja’, ta pa je leta 1996 z zakonom dobil ime ’športna vzgoja’. Učiteljem, ki ta predmet poučujejo, neoporečno pravimo ’športni pedagogi’. Če imajo visokošolsko diplomo pedagoške smeri, imajo naziv ’profesor’. Težko je verjeti, da je doktorja znanosti kar za pol stoletja povozil čas. Res pa je tudi, da se ne more na vse spoznati. V športni stroki izraz ’telovadba’ (namesto športna vzgoja) štejemo za žaljivko. Od priznanih piscev in visokošolskih učiteljev katere koli stroke pričakujem tudi terminološko odličnost. Tovrstna šlamparija kaže tudi na neprimeren odnos do moje stroke in vede. Natančnost ni ravno vrlina različnih razumnikov.

  • Pamflet

    V 11. številki Mladine (13. 3. 2020) je Bernard Nežmah v kolumni z naslovom Virus uničenja mladinskega letovišča, v kateri piše tudi o napovedani prodaji počitniškega doma Mestne občine Ljubljana v Poreču, med drugim zapisal: “Stranka Levica, ki sistematično napada že idejo zasebnih šol, ki se financirajo iz proračuna, je zdaj nema, kaj šele da bi napovedala proteste pred magistratom ob nakani ljubljanskega župana, da proda in eliminira mladinski počitniški dom.” V Levici zahtevamo popravek zapisane navedbe. 9. marca 2020 smo namreč na MOL naslovili predlog za umik točke z dnevnega reda in zahtevo za sklic seje Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje Mestnega sveta MOL na temo prodaje počitniškega doma. Seja odbora je bila nato sklicana, predsednico pa smo prosili, naj nanjo povabi tudi predstavnike upravljavca doma, tj. Zavoda za rekreacijo in letovanje otrok, ter

  • Zahteva za objavo popravka in prikaz nasprotnih dejstev

    V aktualni številki Mladine (13. 3. 2020) je Bernard Nežmah v kolumni z naslovom Virus uničenja mladinskega letovišča, v kateri piše tudi o napovedani prodaji počitniškega doma Mestne občine Ljubljana v Poreču, med drugim zapisal: “Stranka Levica, ki sistematično napada že idejo zasebnih šol, ki se financirajo iz proračuna, je zdaj nema, kaj šele da bi napovedala proteste pred magistratom ob nakani ljubljanskega župana, da proda in eliminira mladinski počitniški dom.”

  • Kdo je kdaj Zdravko Počivalšek

    Spoštovani!

  • Ustvarjalci vampirjev

    V kolumni Ustvarjalci vampirjev (Mladina 10, 6.3.2020) Bernard Nežmah prevzame manipulacijo NOVE24TV, ki mi je podtaknila avtorstvo teksta Jožeta Biščaka, ki sem ga citirala v nagovoru na protestu Proti koaliciji sovraštva in ki je nedvomno ogaben primer sovražnega govora. Citirani Biščakov tekst mi je pripisal že Luka Svetina v prvem poročanju v večernih novicah na NOVA24 TV 28.2.2020. 29.2. je NOVA24TV v nepodpisanem članku »Temna stran protestov proti sovraštvu …« v rubriki Črna kronika (sic!) zapisala: »… O našem mediju in stranki SDS je z lista papirja brala takole: ’Zadnje dni so povsem pobesneli, kot povampirjene hudobne podgane se zaganjajo v vse, ki jim niso pogodu, lažejo, goljufajo in manipulirajo, da bi zmagali.’« in sklenila: »Takšna retorika je seveda skrajno sovražna in vzbuja empatijo med protestniki v sovražnem ozračju, ki lahko hitro eskalira …«. 1.3.2020 je Aleksander Rant na portalu NOVA24 TV v članku »Sovraštvo obstaja, danes vsaj vemo, kdo ga širi« uporabil še drugi del v mojem nagovoru citiranega Biščakovega teksta: »Kres je na začetku shoda zakurila kar kolumnistka mariborskega Večera, Svetlana Slapšak, ki je dejala, da je treba nasprotnike levice brezpogojno uničiti. ’Janšo in njegove podpornike, opozicijske medije in tiste redke sredinske politike, ki še niso preveč prestrašeni, je pač treba uničiti na machiavellističen način. Resnica in čast naj bosta prekleta. Oni so arhitekti zla.’ je povedala Slapšakova. Torej, vse, ki niso z nami, je treba uničiti – dokončno. Tako so govorili nacisti v Nemčiji, preden so izvedli kristalno noč in v koncentracijska taborišča odpeljali na milijone Judov in drugih.« Članek je bil v obliki reportaže objavljen tudi na televiziji NOVA24, preveden je v klavrno angleščino in deljen po internetu.

  • Popravek

    V zapisu z naslovom "Direktorja frankfurtskega knjižnega sejma lahko naslednjič peljemo tudi na kebab", objavljenem na portalu Mladina.si z dne 6. 3. 2020, je bilo zapisano, kot citiram: "Pri tem je najbolj perverzno, da je svetnik sveta JAK, Staš Ravter, direktor SNG Opere in baleta Ljubljana, sam strategijo sprejel šele januarja letos, pri meni pa to navaja kot razlog za razrešitev". Ta trditev je v celoti neresnična. Staš Ravter je strategijo za obdobje 2020-2024 sprejel s soglasjem Sveta z dne 7. 1. 2020, kar je zanesljivo pred iztekom veljavnosti prejšnjega strateškega načrta.

  • Viralna realnost

    Koronavirus se je iz Kitajske hitro razširil v številne države, saj še nikoli v zgodovini niso tako številni ljudje in tako na hitro pretaknili vse konce in kraje našega planeta. Samo novice in laži se širijo še hitreje od tega virusa, zato so še trezni ljudje vsi zbegani, ko o tem berejo, poslušajo in gledajo na ekranih. Po podatkih o okuženih, ozdravelih in umrlih bi sicer lahko še naprej delali, se družili in nato mirno spali, vendar so v nasprotju s trezno presojo tudi panični ukrepi oblasti v nekaterih državah, ki zaustavljajo dosedanje življenjske potrebe in razvade ljudi, saj so v bolnicah uredili posebne prostore, drugod postavljajo šotore za okužene … Vse vojne hudobije, stiske večine ljudi, klimatske spremembe in še marsikaj, je bilo pozabljeno.

  • Koalicija »Za Slovenijo«

    V svojem govoru v parlamentu pred glasovanjem o mandatarju je Janša dejal, da je Slovenija osma država na svetu po deležu starejših prebivalcev in da to ogroža nadaljnji razvoj.

  • Koalicija »Za Slovenijo«

    Članek Boruta Mekine pod tem naslovom nam dobro opiše posledice, ki se dajo razbrati iz koalicijske pogodbe nove vlade, sama pa dodajam še bežen pogled na njeno predvideno ekipo.

  • Smeti v plamenih

    Novinar Staš Zgonik v sicer korektnem in poglobljenem članku, ki poskuša upoštevati vse vidike ravnanja s smetmi oz. odpadki v Sloveniji, posreduje nekatere trditve, ki zahtevajo dodatno pojasnilo. Kot strokovno referenco Zgonik citira dr. Andreja Senegačnika s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Ta omenja bistven napredek pri tehnologiji čiščenja dimnih plinov v zadnjih desetletjih: »V najbolj znani dunajski sežigalnici je začetna stopnja čiščenja dimnih plinov vrečasti filter s predhodnim dodatkom aktivnih snovi; apna, aktivnega oglja. Temu sledi dvostopenjski pralnik dimnih plinov. Na koncu pa sta še naprava za odstranjevanje dušikovih oksidov in končna fina filtracija.« Ko primerja dunajsko sežigalnico z anhovsko sosežigalnico, Senegačnik ugotavlja, da so cementarne skoraj idealno okolje za sežig odpadkov, saj »se večina škodljivih snovi, vključno s težkimi kovinami, namreč veže na mehko žgano apno, ki je predstopnja pridobivanja cementa.« Ob tem pa priznava, da tudi tukaj nekaj škodljivih snovi uide v zrak. Nepoučenemu bralcu se sam od sebe ponuja sklep, da so sosežigalnice bolj primerne za odstranjevanje gorljivih odpadkov kot sežigalnice. V čem je kleč?

  • V Orbanovi lasti

    Če že kdo, nam je Janša ugrabil državo, ker se že 30 let ukvarjamo z njim in z njegovim delovanjem- s korupcijo, lažmi, sovražnim govorom, vnašanjem nemira in razkola med državljani itd. Verjetno se bo res zapisal v zgodovino, vprašanje pa je, s kakšnim predznakom. Njegovi odtisi samooklicanega »domoljuba« (in »domoljubja« SDS) se globoko odražajo na mednarodnem področju. Gotovo se še spominjate, kako sta se dogovarjala s hrvaškim Ivom Sanaderjem za incidente v Piranskem zalivu. Hrvati so s Sanaderjevim delovanjem vsaj znali opraviti. Gotovo tudi veste, kako se SDS ves čas zavzema proti uveljavitvi arbitraže in piha z južnimi sosedi v isti rog. S problematiziranjem antifašističnega odpora, (če njihovemu početju pripišem samo ta blagohotni pomen), nam ob italijanski pozabi fašističnih zločinov kopljejo lastni grob.

  • Za narodov blagor

    Spoštovani, po dolgem času se vam kot dolgoletni naročnik zopet oglašam v Pisma bralcev. Povod je vaša številka 6 z dne 7. februarja 20 in z naslovom ’Za narodov blagor’.

  • Starost je biznis

    V naši domovini je nevarno biti star. Najmanj pol milijona nas je, tudi gospa Helena. Država pravi, da preveč. Že zdavnaj se nam je odpovedala, se v resnici nehala brigati za nas, socialne politike se ne gre več, odmerja slabe pokojnine, razmišlja, kako bi nas izselila iz lastnih stanovanj, ki so po njenem mnenju prevelika, in nas strpala v mišje luknje, ne gradi javnih zavodov, negovalnih bolnišnic, niti zagovornika starejših nam ne privošči. Prostor je že zdavnaj prepustila zasebniku z veliko empatijo do dobička, čeprav se vsake toliko pretvarja, da to ni res.

  • Za narodov blagor

    Dilema, o kateri danes govorijo nekateri politiki, ali izredne volitve ali nova vlada ob isti sestavi DZ, je za nas lažna dilema. Ko se je zaradi nenačelnosti in vztrajanja na partikularnih interesih iztekla operativnost dosedanje vlade in sedanjega Državnega zbora, je postalo jasno, da so potrebne nove volitve.

  • Za narodov blagor

    Ni mogoče na kratko pojasniti kompleksnih razlogov, zakaj slovensko politiko trenutno preplavlja osupljiva nenačelnost in uveljavljanje partikularne koristi s praznimi pojasnili o »občem dobrem«. Izkoriščanje prehodnih pozicij moči za uveljavljanje kratkoročnih ciljev in pridobivanje privilegijev za vsako ceno je v vsakdanjem razumevanju politike nujno potrebno zaznati kot nemoralnost, kajti to tudi je. Ironija slovenskih družbenih in političnih procesov nam pove, da so se ti procesi začeli odvijati po slovenskih vstajah (2012–2013) s promocijo politike, ki je samo sebe uspešno razglasila za »moralno-etično«, zdaj pa bo prva v celoti zavrgla svoja načela.

  • Popravek 

    V članku z naslovom “Sodišče: Natalija Polenec se vrača na direktorsko mesto”, objavljenem na spletni strani tednika Mladina, z dnem, 10. februarja 2020, je novinarka Pia Nikolič zapisala:

  • Prekarni direktorji

    V članku »Prekarni direktorji«, objavljenem v tedniku Mladina dne 31.1.2020, je bila zapisana trditev, da je bil g. Staš Ravter imenovan na mesto vršilca dolžnosti ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana brez podpore zaposlenih in kljub večinskemu negativnemu mnenju sveta zavoda. Trditev je v celoti neresnična. Ne zaposleni in ne svet zavoda niso podali negativnega mnenja, saj o tem niso razpravljali. 

  • Prekarni direktorji 

    Ker se za direktorstvo gospe Badovinčeve borijo njeni podrejeni, kolegi direktorji in novinarka v Mladini, želim posredovati še stališče ene od prekarnih delavk v kulturi do dolgotrajnih direktorskih mandatov v javnih zavodih. Do upokojitve sem bila samozaposlena v kulturi, torej podvržena prekarnemu delu. Ko sem diplomirala na ALU sem naivno verjela, da bom možnosti za delo dobila, če bom za uporabnike svojega dela kvalitetno delala. Pa to v naši ljubi Sloveniji ni čisto tako. Če sem želela ohraniti samostojno držo, sem morala kar spretno krmariti med različnimi ustanovami in njihovimi uredniki in direktorji, ki so mi omogočali delo. Z Moderno galerijo nisem sicer imela nič, ker sem se omejila na otroško kulturo, gospe Badovinac pa tudi nisem zaupala. Z neustrezno razstavno politiko je izgubila ekskluzivno Malo galerijo, ki bi lahko postala komunikacijsko okno Moderne galerije z ljubljanskim občinstvom z malimi tematskimi razstavami likovnih del iz njenih bogatih depojev.

  • »Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

    Prepričan sem, da morajo biti sodbe sodišč takšne, da jih razume tudi pravni laik. Pri razveljavitvi te sodbe pa ni prav nič jasno, saj je vrhovno sodišče s svojim pravdorekom poskrbelo za nešteto pravnih vprašanj, ki bi se jim morala posvetiti celotna sodna oblast.

  • »Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

    Oglašam se, kot del tistega ljudstva, ki ga je senat vrhovnega sodišča s sodbo VS I Ips 3425/2014, s katero je bila razveljavljena pravnomočna sodba zoper Leona Rupnika, zlorabil. K pisanju me je dokončno spodbudilo pismo mag. Matevža Krivica, objavljeno v Mladini št. 5 z dne 31.1.2020.

  • Uredništvo

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Pisma bralcev

    Popravek

    V članku z naslovom Zaklonilnik ali zaklonišče, ki govori o bogatenju besednega zaklada, smo zapisali, da do zaključka redakcije nismo prejeli odgovora Slovenske vojske. Žal nam jo je zagodel naš strežnik za elektronsko pošto in smo odgovor spregledali. V njem so nam iz oddelka za odnose z javnostmi Slovenske vojske sporočili, da so besedo zaklonilnik našli v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ta beseda pa po njihovem mnenju najbolj ustreza dejanskim razmeram v Iraku. Za spregledano pošto se opravičujemo.

  • Ljubljana, tudi moje mesto

    Častni meščani Ljubljane so nas presenetili s pismom podpore ljubljanskemu županu.

  • »Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

    Ob razveljavitvi obsodbe Leona Rupnika Kar naprej se vpletam (ali me vpletejo) v toliko polemik o težkih pravnih vprašanjih, da to včasih resno ovira moje obveznosti pri obrambi pravic »navadnih« ljudi – zato sem pri polemikah o tudi zame škandalozni razveljavitvi obsodbe Leona Rupnika hotel molčati in si misliti svoje. Zadevo s(m)o namreč pravniki že nepopravljivo zavozili, zato sem si rekel: naj nam raje drugi povedo, kar nam gre. In so nam že. Ko se je zdaj – z odličnim prispevkom v Mladini – oglasil tudi moj zelo spoštovani učitelj prava dr. Bavcon (ki ga desnica skrajno krivično napada), pa bi nepravnike vendarle rad opozoril, naj ne razumejo napačno njegovih besed, da je ta zadeva »vredna ustavne presoje«. Tudi po mojem mnenju bi si jo še kako zaslužila, a do nje žal ne bo moglo priti.

  • »Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

    Ob razveljavitvi obsodbe Leona Rupnika

  • Jezero – dostopno le teden dni

    Večkrat sem v zadnjem času zasledila, da bo TV Slovenija časovno omejila dostopnost svojih oddaj (arhiv na spletu) le na en teden, potem pa bi bile shranjene v arhivu in dostopne samo na izrecno željo/zahtevo. Ta novica me je sprva neprijetno presenetila. Menila sem, da so to nepotrjeni trači, vendar glede na članek v zadnji Mladini očitno temu ni tako. Sama nenehno uporabljam ta arhiv in tudi druge opozarjam nanj, saj se v njem nahaja neverjetno bogastvo raznovrstnih vsebin.

  • Heil Rupnik

    V odsotnosti so po Zakonu o vojski in mornarici (ZVM), z uredbo Dj. br 118, dne 28. Nov. 41, degradirali generala L. Rupnika in ga razglasili za vojnega begunca – dezerterja. S tem so ga tudi obsodili na smrt, kajti Vojaški kazenski zakonik vojske Kr. Jugoslavije (VKZ) člen 61 tretji odstavek za častnike, ki samovoljno prestopijo k sovražniku ali se mu vdajo se mora v vsakem primeru kaznovati s smrtjo. Glavni zakon, razen VKZ so poznali vsi državni uradniki, saj so morali opraviti državni izpit, omenjeni zakoni, so prepovedovali vsako ravnanje v nasprotju z zakoni kr. Jugoslavije, v to kategorijo so spadali tudi duhovniki in častniki, izpuščeni iz ujetništva. VKZ so poznali vsi podčastniki in častniki, poleg vojaških oseb je veljal tudi za državljane, prebivalstvo okupiranega ozemlja in vojne ujetnike.

  • Heil Rupnik

    Nürnberški lijak*: Revizija sodbe ali zgodovine?

  • Razveljavljena obsodba kolaboranta in domobranskega generala Rupnika

    Vrhovno sodišče je kolovodjo zločinske kolaboracije z okupatorjem Leona Rupnika rehabilitiralo. Presenečenje? Nikakor ne. Je le vrh scenarija zagovornikov in potomcev domobranstva. Čakali in dočakali so primerno klimo, ne samo pri nas, tudi v Evropi, in dotičnim sodnikom takšne odločitve ni bilo težko sprejeti.

  • Prevajalske zdrahe

    Med zgolj tremi imenovanimi založbami, ki da »slovijo« po nerodnih prevodih, se je v omenjenem članku na naše veliko začudenje znašla tudi Založba Zala. Verjamemo, da je bila naključno izbrana kritika konkretnega prevoda mišljena dobronamerno, vseeno pa zapis krni podobo in ugled Založbe Zala. Zato navajamo nekaj dejstev. Zala obstaja od leta 2010, v vseh skoraj 10 letih je izdala približno 100 prevodnih del (COBISS jih našteje več, ker je nekaj naslovov v različnih izdajah, od trdo vezanih, broširanih do elektronskih) in nekaj izvirnih del. Zala ne uporablja ne modela hiperprodukcije ne poslovnega modela prodaje knjig izključno knjižnicam in tiskanja knjig po naročilu. Knjige Založbe Zala so vsako leto ocenjene z ocenami prav dobro in odlično v Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig Pionirske, MKL (https://www. mklj.si/prirocnik/item/451), prav tako jih je kar lepo število, običajno več kot polovica naslovov letno, dobitnic zlatih hrušk. Prevodni roman Barjanski otrok je leta 2014 prejel celo priznanje zlata hruška in je bil uvrščen na ugledni mednarodni Častni seznam IBBY.

  • Ali je novinarja mogoče ločiti od njegovega prispevka?

    Spoštovani, v Društvu novinarjev Slovenije zahtevamo demanti izjave: „Kot so nam pojasnili na Društvu novinarjev Slovenije (DNS), v tem primeru ni kršen novinarski kodeks, saj je avtor razkril, da je med podpisniki peticije. Torej ni ničesar prikrival.“ Izjava je bila 27. 12. 2019 objavljena v prispevku z naslovom ’Ali je novinarja mogoče ločiti od njegovega prispevka?’ Društvo novinarjev Slovenije ni sprejelo nobenega uradnega stališča v tem primeru in se ni izrekalo o domnevni kršitvi Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršitve kodeksa na podlagi pritožbe ugotavlja Novinarsko častno razsodišče.

  • Ddr. Jaklič in gospod Hyde

    Precejšnjo pozornost javnosti je vzbudil nedavni javni aroganten napad enega ustavnega sodnika na drugega s samovšečnim omalovaževanjem drugih ustavnih sodnikov ter bedasto zmerjanje našega Ustavnega sodišča(US) z mafijo celo s predlogom kazenskega pregona. To je žalostni indikator nizke kulture in primitivizma posameznikov tudi v naših najvišjih organih oblasti, vendar pa to le nima večjega družbenega pomena za samo delovanje US. Resnični problem US je vsebinski. US je namreč praviloma zadnja instanca pri odločanju o spornih zadevah (nad njim je kot pravijo le še sinje nebo), zato je njegova pomembnost pri reševanju družbenih konfliktov zelo velika. Opredelitev, kaj je kršitev naše ustave ali mednarodnih določil o človekovih pravicah, kaj pa to vendar še ni, je v pristojnosti samega US. To dopušča široko interpretacijo pravic US in mu v veliki meri omogoča, da se odloča politično, torej tako kot je po njegovi oceni pravilno ali pravično.

  • Intervju: Luka Mesec, koordinator stranke Levica

    Zelo podpiram prizadevanja stranke Levica v parlamentu. Zato me moti, da se mi zdi, da njihov način uveljavljanja stališč ni najbolj produktiven. Sam mislim, da je odstop od pogodbe o sodelovanju napaka. Mislim, da lahko več dosežejo, če so »zraven«, kot da so v opoziciji. Vendar bi se ob dogovoru za obnovitev dogovora o sodelovanju morali jasno dogovoriti, da jih mora koalicija pri zadevah skupnega sodelovanja obravnavati kot koalicijskega partnerja. To pomeni, da so povabljeni na koalicijska usklajevanja. Predsednik vlade bi se že lahko navadil, da se je s koalicijskimi partnerji treba predhodno več pogovarjati, ne pa, da se šele pozneje angažira pri pomirjanju nesoglasij.

  • Angela Merkel opazuje Gorenje

    Spoštovani.

  • Nič žepnic za knjižnico

    V 49. številki Mladine je bil 6. decembra 2019 objavljen članek Lare Paukovič z naslovom Nič žepnic za knjižnico, v katerem direktor Knjižnice Velenje, Vlado Vrbič, razlaga nenavadno in sramotno odločitev založbe Učila International, d.o.o., Tržič, o prekinitvi prodaje svojih mehko vezanih knjig knjižnicam: »Člani Knjižnice Velenje, ki bi si želeli prebrati katero izmed knjig, nedavno izdanih pri založbi Učila, bodo presenečeni, ko na policah teh del ne bodo našli. Knjižnica Velenje se je znašla v sporu z založbo, ker je zaradi varčevanja s sredstvi želela nekatere knjige kupiti v mehki vezavi. A po začetnih nakupih se je zalomilo, saj je založnik ugotovil, da je nevarno, da to stori večina knjižnic in bo dobiček manjši. Tako se je odločil, da nam žepnic ne bo prodajal, čemur smo se uprli in se znašli na seznamu blokiranih knjižnic.« V Glosini Sindikalni konferenci splošnih knjižnic sodimo, da se je potrebno odločno upreti tovrstnemu nasilju založbe Učila. Ponižujoče je, da lahko katerakoli založba izsiljuje knjižnico. Menimo, da bi se morale knjižnice združiti in pritisniti na založbo, naj takoj preneha z blokiranjem – v nasprotnem primeru lahko knjižnice blokirajo založbo. Prepričani smo v rešitev težave po nekaj dneh, saj si Učila tega preprosto ne morejo privoščiti, kajti kupci na trgu ne bodo kupovali njihovih trdo vezanih knjig za 35 €. Nesmisli o avtorskih pravicah in trajnosti trde vezave, ki jih je gospod Mrvar izrekel za Mladino, so brezpredmetni.

  • Pamflet

    V Mladini številka 52 se v pamfletu z naslovom ’Življenje ali smrt?’ Bernard Nežmah čudi, ker ima v javnomnenjskih anketah SDS tako visoko podporo, da zasede prvo ali drugo mesto med strankami, Janez Janša pa je uvrščen na dnu priljubljenosti politikov. Nato zapiše: Racio tega ne more pojasniti, razen če predpostavlja, da so volivci SDS tako ali tako shizofreniki.

  • Ljubljana: zate!

    Ne spuščamo se v celoten zapis z naslovom Ljubljana: zate!, ki ga je g. Jože Mermal namenil Staremu ljubljanskemu letališču (SLL), zanima me odstavek, v katerem se spreneveda in govori o nečem, kar to ni. Že naslov projekta »Staro ljubljansko letališče« je zavajajoč, kajti od SLL sta ostali stavbi, katerih zunanjost in delček vsebine spominja na nekaj, kar je nekoč bilo v bližini letališče - prometno, vojaško, kasneje še letališče vojaške trenažne eskadrilje in vse do konca športno letališče AK Ljubljana. Vse to je bilo na prostoru, ki ga Jože Mermal označuje kot »degradirani prostor v spomeniškem varstvu.« Kaj bi ta besedna zveza sploh lahko pomenila?

  • Manj sijoč kot nekoč

    Spoštovani gospod Lorenci, župana Zorana Jankovića lahko marate ali pač ne, to je vaša pravica, a ko mu očitate, da v Ljubljani ne deluje v skupno dobro ter da ne daje prednosti javnemu interesu, predvsem pa da se ni lotil velikih mestnih problemov, s tem hote ali nehote žalite delo ekipe več kot 12 tisoč sodelavk in sodelavcev, ki smo pod vodstvom tega župana v preteklih 13 letih za večjo kakovost življenja uspešno izvedli več kot 2.200 projektov. Za predstavitev vseh je na tem mestu žal premalo prostora, zato smo na vaš naslov poslali knjigo Ljubljana Zate s pregledom narejenega v obdobju 2007-2017, ob tem pa dovolite le nekaj informacij, ki vam morda v prihodnje pridejo prav: Od skupno 1626 cest in ulic v Ljubljani smo jih v preteklih 13 letih prenovili skoraj 870 (v skupni dolžini več kot 150 kilometrov), vzpostavili več kot 10 hektarjev veliko območje za pešce v mestnem središču, prvi t.i. skupni prostor na Slovenski cesti, 5 območij za parkiranje P+R na mestnih vpadnicah ter sklenili notranji mestni obroč s Fabianijevim mostom, na katerega je mesto pred tem čakalo celo stoletje. 

  • Vaje v slogu

    Zdaj, ko smo doživeli proslavo stoletnice Univerze pod budnim očesom slovenske vojske na velikem odru Cankarjeveg doma, si lahko, ali pa celo moramo, obetati vojsko še na Prešernovi proslavi in podelitvi Prešernovih nagrad februrja 2020. Ne dvomim, da bo ukaz za to prišel k predsedniku države Pahorju z istega naslova, kot je prišel ukaz, da mora biti vojska na proslavi stoletnice Univerze - iz generalštaba na Trstenjakovi ulici v Ljubljani. Predsednik države uboga ukaze, ki pridejo s tega naslova. In prav je tako! Naj k temu še skromno predlagam, da na odru Prešernove proslave sodeluje tudi uniformirani postroj posebne domovinske vojske SDS s poligona v Kočevski Reki, ki ga Pahor rad obiskuje in mu izkazuje posebne državniške časti.

  • Vaje v slogu

    V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo z velikim nelagodjem spremljali dogodke, povezane s stoletnico Univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena kmalu po tem, ko je general Maister Sloveniji priključil pomemben del njenega sedanjega ozemlja. Za Slovenijo kot državo sta oba dogodka zgodovinsko odločilna. Toda v demokratičnih državah vladajo institucionalne razmejitve, ki med drugim zagotavljajo avtonomijo civilnim ustanovam. Ideja o avtonomiji civilne sfere sega že v čas rimske republike in pomeni eno temeljnih civilizacijskih pridobitev.

  • Kamniška zveza

    Matej Pirc, glavni izvršni direktor DUTB, je v odzivu na naš članek v prejšnji Mladini zapisal, da Matej Jančar nikoli ni bil pristojen za upravljanje z DUTB-jevim lastniškim deležem podjetja Menina in tudi ni sodeloval v procesu prodaje družbe Menina: »Matej Jančar je namreč v DUTB zadolžen za upravljanje terjatev, medtem ko družbo Menina DUTB kot kapitalsko naložbo upravlja druga organizacijska enota, ki je zadolžena za upravljanje kapitalskih naložb.« Gospoda Pirca bi rad sedaj javno prosil, naj nas popravi, kje se motimo: Torej, v letnih poročilih družbe Menina lahko preberemo, da je bil Matej Jančar od leta 2012 član nadzornega sveta družbe Menina, od leta 2013 naprej pa je bil tudi predsednik nadzornega sveta. Na tej funkciji je v družbi Menina kot predstavnik delničarjev. Tako piše v letnih poročilih družbe. Gospod Pirc, a je v teh letnih poročilih napaka?

  • Izjave tedna

    Spoštovani, v zadnji številki je revija Mladina objavili moj tvit: »Globalno segrevanje je samo najnovejši izgovor za uvajanje socialističnega avtokratskega sistema.« Opremili ste ga s podpisom „Gradbeni inženir in nekdanji politik Žiga Turk na Twitterju o levičarski zaroti“ in karikaturo z duhovitim komentarjem „Epohalno odkritje! Prof.dr. Žiga Turk z Ljubljanske fakultete za gradbeništvo razkril skrivnostne vzroke in mehanizme globalnega segrevanja, ki ga povzročajo brezbožne sile zla, da bi svetu zavladal peklenski socializem“.

  • Denar je

    Spoštovani, komentar Gregorja Repovža o izgradnji novega zapora v Ljubljani z naslovom »Denar je«, ki je bil v Mladini objavljen 22. novembra 2019, vsebuje napačne informacije, zato prosimo za objavo našega odgovora.

  • Kaj o problematiki poteka kanalizacije po vodovarstvenem območju pravijo strokovnjaki?

    Meje vodovarstvenih pasov virov pitne vode so določene predvsem na osnovi mikrobioloških kriterijev. Pričakujemo, da bakterije ne bodo preživele 60 dni v podtalnici, in tako določimo ožji vodovarstveni pas. Kar se tiče ostalih onesnaženj, je zgodba nekoliko drugačna. Vse, kar spustimo v okolje in podtalnico, nekam gre. Vemo, da je onesnaženje s 6-valentnim kromom pred več kot 30 leti prišlo iz obrata zahodno od Celovške ceste. Danes omenjeno onesnaženje lahko zasledimo po celotnem polju in v skoraj v vseh vodnjakih vodarn Kleče in Hrastje. Enostavno kakovost podtalnice Ljubljanskega polja varujemo na celotnem območju polja, vključno s porečjem Save po reki navzgor. Dejstvo je tudi, da onesnaženja s kromom niso ugotovili v rednem monitoringu kakovosti pitne vode, temveč v tehnološkem obratu Iskre v Stegnah. Tovarniški obrat za proizvodnjo računalniških komponent z izredno nevarnimi onesnaževali je bil sicer politično vrinjen v prvi varstveni pas brez posebnih pomislekov. Pri preverjanju tehnološkega postopka proizvodnje je bil v odpadni vodi ugotovljen krom. Nadaljnja preiskava je pokazala, da je krom prišel v obrat z vodo iz vodovodnega omrežja. Začele so se intenzivne preiskave in sanacija. Če laboratorijskih preiskav v obratu Iskre ne bi bilo, bi večina onesnaženja šla skozi omrežje za oskrbo z vodo JP VO-KA brez posebnih pretresov.

  • Zdravilni učinki brez zadetosti

    Spoštovani, iz omenjenega članka lahko bralec razume, da dr. Nolimal govori v imenu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Res je, da je dr. Nolimal zaposlen na NIJZ-ju, vendar ne na področju prepovedanih drog, zato omenjeni ni pristojen za kritično predstavljanje stališč NIJZ-ja glede zdravilnih učinkov CBD-ja. 

  • Kamniška zveza

    V članku Kamniška zveza (z dne 29.11.2019) je avtor članka Borut Mekina v zvezi s prodajo družbe Menina in s tem povezanimi odgovornimi osebami na DUTB zapisal neresnično navedbo, ki daje javnosti izkrivljen pogled na delovanje DUTB, zato je nujno prikazati nasprotno dejstvo.

  • Pogumno tiho

    Spoštovana Stanka Prodnik oziroma uredništvo Mladine, kot namestnica urednice v času, ko ste se obregnili ob prispevek Maše Levičnik v oddaji Kultura na RTVSLO, se čutim dolžno, da se odzovem na vaše pisanje.

  • Denar je

    Slovenija je tudi družba starejših. Več kot 600.000 nas je. Vsi imamo pravico do dostojnega življenja in vsi smo volivci.

  • Denar je

    Vsak večer me nekdo iz TV ekrana grozeče opominja, da v zadnjih 20-ih letih država ni zgradila nobenega doma za ostarele. In po možnosti še dodaja, kako grozno je število čakajočih. In se ob vseh teh informacijah vsakokrat spet sprašujem: kdo je ta država? Nismo mi država? Je država nekdo, ki v rokah drži ogromno malho z denarjem, ki nima dna in je vedno na razpolago? Ali občine nismo država? Ali obstaja država brez državljanov, ki so v našem primeru organizirane v občine? Celo 220 jih imamo, čeprav nas je le 2 milijona. Sprašujem se še naprej. Ali živim v občini, ki ni v tej državi? Ker ta občina, ki se imenuje Trzin, je pred 10-mi leti zgradila dom za svoje ostarele občane. In v njem domujem že 4. leto. In se sprašujem še naprej: ali je ta občina res bila edina izjema, ki je v teh letih ugotovila, kaj potrebujejo njeni občani?

  • Sodobni slovenski graščaki

    Renomirana publicistka in novinarka Alenka Puhar je v članku z naslovom »Avtogol za dobro vago« , objavljenem v Delu z dne 8. novembra 1997, med drugim opisala tudi neenakost strank v takratnih denacionalizacijskih postopkih, ko so bili ljudje, ki so do takrat živeli in delali v teh nepremičninah, kar naenkrat obsojeni na status »nestranke« v postopkih. Vzdušje netransparentnosti, ki je prevevalo »ves sistem, ki se je ukvarjal z denacionalizacijo«,je Puharjeva takrat opisala kot pokrajino, podobno minskemu polju in svetu, »v katerem je izredno pomembno, kdo koga in kje pozna in s čim se lahko oddolži … kjer pomeni dostop do vlog in njihove vsebine tako rekoč fantastično bogastvo. Mamljiv, kočljiv, za razvoj klientelizma in korupcije kot ustvarjen svet«.

  • Preobrat ali predstava za javnost?, Socialna politika ni ekonomska politika

    Odzivam se na dva članka, objavljena v 45. številki letošnje Mladine, iz katerih bi bralke in bralci lahko sodili, da je bila socialdemokratska koalicijska vlada od novembra 2008 do februarja 2012 na fiskalnem področju neaktivna (Preobrat ali predstava za javnost?) in da je še posebej zanemarila socialno politiko (Socialna politika ni ekonomska politika).

  • V čigavem interesu deluje Arso?

    V članku z naslovom “V čigavem interesu deluje Arso?”, ki je bil objavljen dne 11. 10. 2019 v reviji Mladina, na str. 30, so bili objavljeni napačni in neresnični podatki o delovanju in posledicah delovanja Salonita Anhovo, d.d.

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Prispevek z zgornjim naslovom avtorja Zorana Kusa (geografa, sociologa in strokovnjaka za podnebno krizo, sicer pa zaposlenega na Ministrstvu za okolje in prostor) vsebuje številne netočne, napačne in zavajajoče trditve in podatke glede vloge jedrske energije pri današnji in prihodnji oskrbi z energijo ter za uresničitev prehoda v nizkoogljično energetiko in nizkoogljično družbo.

  • Popravek

    Spoštovani.

  • Plenjenje se nadaljuje

    Spoštovani direktor Doma Danice Vogrinec Maribor.

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Komentar Zorana Kusa v Mladini št. 42 o stanju in pomenu jedrske industrije v svetu in Sloveniji navaja povsem napačne in neobjektivne podatke.

  • Naj cveti sto gledališč

    Spoštovani novinar Marjan Horvat!

  • Popravek

    V članku „Skriti privilegiranci“, objavljenem v 43. številki tednika Mladina, v katerem sem med drugim pisal o 23 poslancih in poslankah s službenimi stanovanji, sem napačno zapisal, da eden izmed njih, Vojko Starović iz SAB, živi v Grosupljem. Kot so me opozorili v njegovi stranki, je bil poslanec sicer izvoljen v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, vendar že več let živi v Portorožu; za neljubo napako se Vojku Staroviću in stranki SAB opravičujem. 

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Zoran Kus z alarmantnimi podatki oziroma z argumenti na nivoju samouresničujočih prerokb nasprotuje jedrski energiji. Da bi minimiziral vlogo obstoječih jedrskih elektrarn, navaja njihov delež v celotni porabi energije in se sklicuje na upadanje njihovega deleža v proizvodnji elektrike. V resnici je proizvodnja jedrskih elektrarn še vedno za tretjino večja od proizvodnje elektrike iz volatilnih obnovljivih virov (veter, sonce) in v absolutnem smislu tudi ne upada, le proizvodnja iz drugih virov, predvsem fosilnih, hitreje narašča in se zato relativni delež jedrske energije zmanjšuje. Če to ilustriram s konkretnimi številkami: leta 1996 (ki ga omenja Zoran Kus) je poraba jedrske energije preračunano znašala 545 milijonov ton naftnega ekvivalenta (Mtoe), leta 2018 pa 611 Mtoe. V istem obdobju je poraba premoga narasla od 2279 na 3772 Mtoe, nafte od 3381 Mtoe na 4529 Mtoe in plina od 1906 na 3309 Mtoe. Posledica je dramatično povečanje virov izpustov ogljikovega dioksida, ki pa „strokovnjaka za podnebno krizo“ očitno precej manj skrbi kot pa večji poudarek jedrski energiji, ki ne povzroča podnebnih sprememb.

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Komentar Poceni sanje, draga resničnost (Mladina, 18.10.2019) se kljub znatni dolžini ne more pohvaliti z objektivnim prikazom stanja. Avtor mag. Zoran Kus je bil v času gradnje TEŠ-6 državni sekretar na Ministrstvu za okolje, torej problematiko pozna. Pa je vseeno pozabil navesti naslednje: 1. Vodilni problem proizvodnje električne energije je nezmožnost njenega hranjenja. Povedano preprosto: če se pogovarjamo o količinah, potrebnih za oskrbo države, nimamo načina, da bi elektriko, proizvedeno opoldne, prihranili do večera, saj s črpalno elektrarno Avče lahko do 15 ur zagotavljamo le do 90 W na prebivalca Slovenije. Nakup Teslinih baterij za enodnevno hranjenje vseh slovenskih energetskih potreb bi po trenutnih cenah stal kakih 100 milijard evrov, seveda pa take kapacitete za ves svet sploh niso dobavljive. 2. Tako je elektrika, proizvedena s sončnimi ali vetrnimi elektrarnami, dobrodošla, kadar je. Večino časa pa je noč, je oblačno ali ne piha. Če bi večino elektrike proizvajali le na ta način, bi morali v takih obdobjih ustaviti industrijo in se (zopet) navaditi na odklope gospodinjstev.

  • Prvorazredni

    Dejstva so dejstva – dokumentirana Glede na tako imenovana »dejstva« o denarnem toku med družbama Grep in Bazo Dante, ki so jih s krogci in puščicami novinarji nacionalne televizije v oddaji Tarča, z dne 3. 10. 2019, prikazali na podlagi zapisa tožilke Blanke Žgajnar v obtožnici, navajam dokumentirana dejstva: 1. dne 15. 4. 2011 je Grep Bazi Dante posodil 500.000 evrov, kar za tožilko Blanko Žgajnar ni sporno; tudi v oddaji Tarča tega ne problematizirajo; 2. dne 26. 8. 2011 je Grep Bazi Dante posodil drugih 500.000 evrov, s katerimi je Baza Dante družbi Electa plačala račune za nakup nepremičnin.

  • Intervju: Janez Kocijančič

    Spoštovani gospod Borut Mekina.

  • Pamflet

    Mladinin pamfletist B. Nežmah v 40. številki Mladine prav neokusno (omen est nomen: žmah je narečno okus) obračunava z Marjanom Šarcem, predsednikom vlade, pravzaprav z njegovo govorjeno (brano) angleščino med nastopom v Združenih narodih. Ves je v skrbi za slovensko dijaštvo, ki mu je bilo kar iz palače OZN signalizirano, da lahko celo s srednješolsko dvojko iz elegance obvladovanja govorjene podobe tujega jezika prilezeš na premierski položaj.

  • EU komisar št. 3

    K zanimivemu razmišljanju o oblikovanju »evropske vlade« je le potrebno dodati nekaj pripomb. Mislim, da je Janez Lenarčič s samozavestnim nastopom in znanjem, ne pa zaradi «več sreče«, dobil ugodno oceno na zaslišanju za komisarja. V vsakem primeru predstavlja njegov nastop gotovo pozitiven kamenček k ugodni sliki Slovenije v okviru EU. Z delovanjem v skladu z načeli, ki jih je predstavil, in hitrimi odzivi na pojavljanje problemov z njegovega delovnega področja, si ne bo ustvaril samo politično moč, ampak izboljšal tudi ugled EU v svetu, ki sedaj slovi kot počasna birokratska institucija. Tudi, denimo, Janez Potočnik je z uradniške funkcije kandidiral za komisarja in pri zaslišanju za prvi mandat celo doživel ironično pripombo, da se bo moral še marsikaj naučiti. Pri zaslišanju za drugi mandat je bil na zaslišanju sprejet brez pripomb in si s svojim delovanjem v EU ustvaril v mednarodnem okolju takšen ugled, da nadaljuje svoje delo v mednarodnem okolju. Ali to imenujete kot politično moč ali strokovno sposobnost, da so pripravljeni sprejemati v svetu tvoje nasvete, je popolnoma vseeno. Pomembno je, da ni tako pomembno, s kakšne funkcije prihajaš na položaj komisarja v Evropsko komisijo, kot to, koliko si uspešen pri svojem delu in kako znaš uveljavljati svoja stališča.

  • Za zdravje gre

    Spoštovani, zahteva stranke Levica, da se do konca leta sprejme njen predlog zakona o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenosu obveznosti in pravic iz tega zavarovanja na enotno obvezno zdravstveno zavarovanje je močno vznemirila politiko, zlasti pogojevanje podpore vladnemu predlogu proračuna za naslednji 2 leti z izpolnitvijo te zahteve. Ne glede na to, da takšen oster ultimativen predlog izraža interes Levice za njeno politično uveljavljanje, je vendar razumljiv. Namreč, ukinitev ali popravke sedanjega dopolnilnega zavarovanja že dolgo časa neuspešno obljublja več strank in vlad. Sedanja vlada se bo zaradi jasnega dogovora z Levico in verjetno negativnega odnosa javnosti do kršiteljev tega dogovora le težko izognila reševanju tega dolgoletnega problema. Očitno pa je, da ji predlog Levice ni pogodu, zato želi zadevo čim bolj odložiti in pripraviti svoj predlog, ki bi v najmanjši možni meri spreminjal sedanje stanje. Razlogi so naslednji: Velik materialni interes zavarovalnic za ohranitvijo DZZ pogojuje njihovo močno angažiranje za objavo številnih »strokovnih« prispevkov, ki opravičujejo to zavarovanje in angažiranje pri uveljavljanju drugih stimulativnih oblik prepričevanja zlasti tistih posameznikov in institucij, ki so pomembni pri odločanju.

  • Prijatelj bogatih

    Spoštovani, Upokojenci so v Sloveniji edina skupina prebivalcev, za katero še vedno veljajo zloglasni varčevalni ukrepi o uravnoteženju javnih financ. Po nekaterih izračunih se je v letih, ko so se pokojnine le delno usklajevale z rastjo plač in življenjskih stroškov, ali pa sploh ne, privarčevalo milijardo evrov.

  • Plačljive žaljivke

    V skladu z Zakonom o medijih zahtevamo popravek navedbe v članku z naslovom Plačane žaljivke, ki ste ga objavili dne 13. 9. 2019 na spletu in v tiskani izdaji Mladine št. 37, stran 15.

  • Zadnji odcep za Evropo

    Spoštovani.

  • Je „zelena rast“ sploh mogoča?

    Spoštovani gospod Zoran Kus, z zanimanjem smo prebrali vašo kolumno Je „zelena rast“ sploh mogoča?, ki je bila objavljena v zadnji Mladini (št. 38). Prvič se je zgodilo, da je vidnejši predstavnik slovenske vladne administracije javno spregovoril o nezdružljivosti gospodarske rasti in okoljske trajnosti in s tem postavili pod vprašaj ekonomsko dogmo, v katero oblikovalci politik ne smejo podvomiti. S tem ste pokazali izjemen moralni pogum, zato izražamo polno podporo vašim prizadevanjem za oblikovanje ambiciozne podnebne politike Slovenije. Čeprav se zavedamo, da je to v trenutnih razmerah malo verjetno, upamo tudi, da bodo znanstvena dognanja in empirične dokaze, ki ste jih prepričljivo nanizali v svoji kolumni, upoštevala tudi resorna ministrstva pri oblikovanju dolgoročne podnebne strategije, pri čemer imajo poleg ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za podnebne spremembe, pomembno vlogo zlasti ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

  • Uredništvo

    20. 9. 2019  |  Mladina 38  |  Pisma bralcev

    Varčevanje pri revežih

    Popravek V članku »Varčevanje pri revežih« se nam je dogodila nepotrebna napaka. Navedli smo, da je Petra Meterc v parlamentu prebrala svojo zgodbo o tem, kako je zanjo pomemben otroški dodatek. A ne gre za njeno osebno zgodbo, pač pa za izjavo druge matere samohranilke.

  • Premog, gorivo prihodnosti

    Spoštovani, nimam dovolj prostora, da bi podrobneje odgovoril na vse pripombe, ki sta jih v svojih pismih zapisala g. Bregar in g. Mezgec in ki si odgovor zaslužijo, zato odgovarjam na kratko. Naslednji seznam (nikakor ne popoln) predstavlja nekaj napak v modelih IPCC, ter več vprašanj, ki jih pri IPCC bodisi popolnoma zanemarjajo kot nepomembna, bodisi jim ne pripisujejo prave teže.

  • Boj za duše

    Članek ’Boj za duše’, ki se ukvarja s stanjem na področju psihoterapije v Sloveniji, sem prebral z zakasnitvijo, čemur je botroval počitniški poletni čas.

  • Za zdravje gre

    Spoštovani, vesel sem, da Mladina vztrajno podpira ukinitev prostovoljnega zavarovanja, kar pa se zaradi znanih odločevalcev in hinavcev vedno znova odmika in problematizira, čeprav gre dejansko za enostavno in nujno potrebno rešitev. Zakaj?

  • Premog, gorivo prihodnosti

    Kako pomembni so za razsvetljevanje širše javnosti neodvisni raziskovalci, ki mimo institucij (t. i. uradne) znanosti razkrivajo neukemu ljudstvu prave resnice, se je lepo pokazalo v pismih bralcev vaše revije (Mladina št. 33 in št. 35, Premog, gorivo prihodnosti) v prispevkih g. Erika Margana. Gospod »gromoglasno medijsko kampanjo proti CO2 in grožnje s podnebnimi spremembami« odpravi z levo roko in nekaj na hitro narejenimi računi in številkami. Z njim se nikakor ne strinjam.

  • Premog, gorivo prihodnosti 

    V odzivu g. Margana na moje pismo bralcev v prejšnji številki revije Mladina je vrsta novih izjav in trditev. Ampak najprej komentar na domnevno podtikanje izjav. Kot pavšalno izjavo smatram npr. trditev brez dokazov, da se strokovnjaki IPCC motijo o času zadrževanja CO2 v atmosferi. To je zelo jasna trditev, ki si zasluži obravnavo v najboljših strokovnih revijah. Z argumenti. Tudi trditev »Z ekološkega stališča je CO2 povsem neškodljiv ...« je zelo pavšalna. Bralec članka, ki ga citira g. Margan, bo tudi našel opozorilo avtorjev, da je lahko pozitivni učinek dodatnega CO2 na rastline prehoden in da so lahko negativni vplivi zaradi klimatskih sprememb (npr. višje temperature, padavine) bistveno večji. Stvari niso nikoli črno-bele. Ozon v mestih je škodljiv, v višinah nas ščiti pred UV žarki, SO2 je del nevarnega smoga, v atmosferi ima hladilni učinek, in vodna para v oblakih ima zelo različen učinek na segrevanje ozračja glede na tip in višino oblaka.

  • Premog, gorivo prihodnosti

    Spoštovani, Kot kaže je g. dr. Bregar prezrl jasno zapisano, da je potrebno omejiti in močno znižati tiste zares nevarne produkte izgorevanja, ki povzročajo hujšo ekološko škodo in vplivajo na kvaliteto zraka.

  • Starost je biznis

    Spoštovani Grega Repovž, vaš prispevek z zgornjim naslovom je sijajen, še posebno zato, ker se s „stvarjo“ nihče ne ukvarja, čeprav bi se vsaj odločevalci morali.

  • Opravičilo

    V petek dopoldne me je poklical predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Hudomušno me je opomnil, da smo naredili napako. Imel je prav, v članku »Kdo je nova zvezda desnice?« smo po pomoti namesto njegove objavili fotografijo Boštjana Gorjupa, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije. »Malo ste me pomladili,« je dejal Kovšca. Glede teksta, njegove vsebine, predsednik državnega sveta razen tega, da je »levičarski«, ni imel nobenih resnih pripomb. Je pa zato Kovšca še isti dan spregovoril za Novo24TV, kjer je »ekskluzivno eno za drugo ovrgel žaljive in neresnične navedbe Mladine ter napovedal vročo jesen«.

  • Intervju: Andrej Bertoncelj

    Sem čakal, da se bo kdo oglasil in povedal, da je sicer morda res, da velika večina analiz nakazuje, da naj bi bilo »delo preveč obremenjeno z davki in prispevki«, kar je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj v intervjuju za Mladino. Vendar nikakor tega ne pravijo vse analize, niti to po mojem vedenju, ne zdrži resne kritike. Bine Kordež je na svojem blogu zelo argumentirano pojasnil, da gre za mit (»Višja obdavčitev plač v Sloveniji je samo mit« blog 21.2.2019). In hudo je, če se napačni mit neodgovorno širi med ljudmi (še huje med novinarji)! To povzroča izjemno škodo, nemotiviranost med ljudmi. Verjetno ima prav, ko pravi, da večina študij kaže na osnove za takšno trditev. Ampak ali ni njegova, oziroma naloga njegovih sodelavcev, da kritično pregledajo, kako se te analize delane? Oziroma, če misli, da se Kordež moti, ne navede, kje. Zakaj jih ne zadolži, da preverijo ali »vse analize« upoštevajo dve oziroma tri pomembne specifiki, relikviji samoupravnega socializma. Gre za povračilo stroškov za prevoz na delo in prehrano. Če bi to svojim ljudem naročil, bi dobil podatek, da bi lahko podjetja izplača zaposlenim povsem neobdavčeno mesečno do 123 € za prehrano in da, če bi vzeli mesečno vozovnico za vožnjo po Ljubljani, dodatno 37 € za povrnitev prevoza na delo. Seveda pa se veliko ljudi vozi veliko dlje. Če vzamemo v izračun, da je znašala povprečna bruto plača v Sloveniji marca 1.752,34 €, neto izplačilo pa 1.128,15 €, znaša to 64,4%. Če bruto plači kot neto plači dodamo omenjenih 160 €, pa se delež izplačila poviša za 3 odstotne točke.

  • Premog, gorivo prihodnosti

    V Mladini št. 33 je bilo objavljeno pismo bralca g. Erika Margana, kjer je pisec najprej komentiral prvotni članek z naslovom »Premog, gorivo prihodnosti«, nadaljuje z razglabljanjem o principu delovanja znanosti in zaključi s kategorično zavrnitvijo grožnje globalnega segrevanja ter nesmiselnostjo ukrepanja v smeri obnovljivih virov. Kot je g. Margan že napisal, bi strokovna zavrnitev njegovih pavšalnih razlag in izjav (npr. izjava »Tudi če predpostavimo, da enkrat izpuščen CO2 ostane v ozračju 130 let ali več (kot domnevajo pri IPCC , kar je mimogrede napačno)....«) zahtevala ne samo daljši članek, ampak bolj verjetno knjigo. Ker pa se je navezal v pismu na načela delovanja v znanosti, bi tu opozoril, da sicer znanost temelji na preverljivih dejstvih, vendar zaradi obsežnosti področij posameznik ne more več strokovno obvladati vsega potrebnega znanja in je načelo konsenza in preverjanja ter sprejemanja podatkov in preračunov pomemben del znanstvenega dela. IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) je strokovno telo Združenih narodov, kjer sodeluje 195 držav in tisoče znanstvenikov (več informacij na www.ipcc.ch). Pri preučevanju učinkov CO2 in efekta globalnega segrevanja sodeluje na tisoče znanstvenikov zelo različnih profilov, ki delajo na svojih strokovnih področjih in skupaj sestavljajo sliko dogajanja in možnih scenarijev.

  • Premog, gorivo prihodnosti

    V Mladini št. 32 (9.8.2019) je bil objavljen prispevek Žane Erznožnik z naslovom: Premog, gorivo prihodnosti /Kdo pripravlja nacionalni energetski in podnebni načrt in kaj je s tem narobe.

  • Volk proti drežniški kozi

    Popravek V članku v prejšnji številki Mladine z naslovom Volk proti drežniški kozi sem zapisal, da gre pri napadih volkov na edino slovensko avtohtono vrsto koz za konflikt med dvema zaščitenima vrstama. Ta trditev ni točna. Drežniška koza namreč kljub temu, da je z manj kot 700 osebki kritično ogrožena vrsta, ni uvrščena na seznam zaščitenih vrst. Volkovi na drugi strani danes nikakor niso kritično ogrožena vrsta, so pa že od leta 1993 uvrščeni na seznam zaščitenih vrst. 

  • Plavanje v hangarju

    Opozorilo o nepravilnosti članka v Mladini V članku »Plavanje v hangarju« je navedenih par napačnih dejstev glede projekta Ilirija.

  • Plavanje v hangarju

    Bernard Nežmah v kolumni Plavanje v hangarju, ki je bila v časniku Mladina objavljena 2. avgusta 2019, med drugim omenja tudi urejanje vrtičkov na Brodu ter plaže na Savi; zaradi objektivnega obveščanja bralcev vam v nadaljevanju podajamo dodatne informacije o obeh temah.

  • Plavanje v hangarju

    Vezano na vaš članek »Plavanje v hangarju«, avtorja Bernarda Nežmaha, objavljen v Mladini dne 02.08.2019, ugotavljamo napačno navedena dejstva o projektu Ilirija, zato kot projektantska skupina Elea iC podajamo pojasnilo in prosimo za objavo pravih dejstev: Plavalni center Ilirija, ki ga trenutno projektiramo, bo sodobno plavalno središče z osrednjim pokritim olimpijskim bazenom. Projekt je v širšem javnem interesu, saj bo z izgradnjo vzpostavljeno sodobno urejeno plavalno središče. Gre za gradnjo pokritega olimpijskega bazena s tribunami, v celoti skladno z mednarodnimi standardi za tovrstne športne objekte in prireditve. V sklopu Plavalnega centra bo urejen tudi vadbeni bazen dimenzij 20 m x 25 m, tri manjše športne vadbene dvorane ter prostori za spremljajoče športne aktivnosti.

  • Krivica v Zagrebu

    Neznanemu avtorju Anonimnemu avtorju ali avtorici, ki se je pod tekst z naslovom Krivica v Zagrebu podpisal/a kot Stanka Prodnik, bi želela povedati, da se s povodom za tekst, češ da bi bilo prav, da bi RTV Slovenija ohranil dopisništvo v Zagrebu, strinjam, a je tekst žal, na svojo škodo, podkrepil ali podkrepila z drugim delom.

  • Zamenjava obstoječe celostne grafične podobe Univerze v Ljubljani

    Univerza v Ljubljani kot največja slovenska visokošolska in znanstveno-raziskovalna inštitucija v letošnjem letu 2019 praznuje stoletnico obstoja. Veljalo bi omeniti tudi leto 1619, ko so jezuiti začeli s posameznimi višješolskimi kurzi (studia superiora). Danes je na njej vpisanih skoraj 40.000 študentov, zaposluje pa več kot 5800 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov in strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. 100. obletnico letos praznuje tudi Univerza v Poznanu na Poljskem.

  • Knjižnice in knjigarne: sovražnice ali zaveznice

    Lara Paukovič se v članku Knjižnice in knjigarne: sovražnice ali zaveznice, sprašuje, ali knjižnice pozitivno ali negativno vplivajo na prodajo knjig in pri tem trdi, da je raziskava Knjiga in bralci 5 pokazala pozitivno povezanost nakupovanja in izposoje knjig, češ da je med obiskovalci knjižnic tudi največ kupcev knjig.

  • Boj za duše

    V članku „Boj za duše“, ki je bil objavljen v prejšnji številki Mladine, sem zapisal, da izobraževanja psihologov izvaja Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; ti kadri nato lahko na Medicinski fakulteti izvajajo specializacijo za klinične psihologe, ki so usposobljeni za izvajanje psihoterapije. Poleg ljubljanske pa psihologe po dvostopenjskem bolonjskem sistemu izobražuje tudi mariborska Fakulteta za filozofijo, na kateri deluje oddelek za psihologijo pod vodstvom doc. dr. Bojana Musila; profesorjem omenjenega oddelka in vsem, ki sem jih z nehoteno izključitvijo iz prvotnega članka prizadel, se opravičujem. 

  • Tihi relikti komunizma

    Od najboljših terjamo popolnost. Dr. Nežmah je doktor družboslovnih znanosti in uveljavljen novinar. Če od koga, potem od takšnih izobražencev terjamo vzorčno pisanje.

  • Vreči delo s piedestala

    Grega Repovž se je lotil zanimive teme, kako Plačano delo vpliva na naše življenje in življenjsko okolje. Sprememba obstoječega vzorca bo zelo zahtevna in ni pričakovati, da bi se lahko zgodila kaj kmalu. Saj se še bolj enostavne stvari spreminjajo zelo počasi in postopoma. Krive temu so naše obstoječe navade prebivalcev, navade delodajalcev in navade političnih strank, da pri svojem ravnanju dajejo prednost strankarskim pred javnim interesom. Zato me veliko bolj zanima, kako zmanjšati nepotrebno plačano in neplačano delo in s tem zmanjšati njegov slab vpliv na okolje.

  • Intervju: Andrej Bertoncelj, minister za finance

    Minister Andrej Bertoncelj je v intervjuju kar trikrat omenil boj proti »socialnim goljufijam«. Ker napoveduje, da bo s tem ukrepom zakrpal proračunski izpad zaradi povišanja plač tistim, ki spadajo v najvišje plačilne razrede, me zanima, kaj to sploh pomeni. Vse, kar doslej vemo o »socialnih goljufijah«, je tole: ko so jih začeli omenjati predstavniki ministrstva za delo (družino itd.), smo dobili zmanjšanje socialnih pravic, rubljenje dediščin potomcem pokojnih socialnih upravičencev in razsulo na centrih za socialno delo zaradi enotnih evidenc in reform. Vse to v imenu preprečevanja »socialnih goljufij« in aktiviranja prejemnikov socialnih pomoči – ti so edini sloj, za katerega se predpostavlja, da so raje doma v revščini kot pa da bi delali in so zato kolektivno sumljivi (če pa ste iz SDH in za 11.000 evrov sedite doma, seveda ne spadate v to kategorijo, saj niste revni).

  • Javno šolstvo in javna voda

    Največkrat ne preberem celotnih pamfletov Bernarda Nežmaha, ker enostavno ne zdržim do konca. Tokrat pa sem ga, saj je že začetek pokazal, da bo v članku veliko gradiva za analiziranje načina njegovega razmišljanja in argumentacije. Razumem, da je vsakotedensko pisanje kolumn in pamfletov težaško delo, saj ni vedno primernih tem za zapolnitev ene strani. To pa ne more biti opravičilo za neokusno razpravljanje. Ker pa, kot je zapisal avtor, lahko ima vsakdo svoje mnenje, ga imam tudi jaz, zato braz slabe vesti zapišem, da je pamflet priznanega komentatorja, tipičen primer „gostilniške argumentacije“, nabit z močno emocionalno nabitimi besedami. Avtor lahko razmišlja po svoje. Če pa ima vsaj trohice spoštovanja do človeškega življenja, nima pravice spomenika talcem umestiti med „nekaj spomenikov v čast partijskemu režimu“. Če smo natančnejši, spomenikov niso „pobarvali“, ampak oskrunili. Mora pa te res mučiti „nenavadno čustvena vnema“, da to primerjaš s posilstvom. — Ivan Ocepek, Prevalje

  • Intervju: Simon Zajc, minister za okolje

    Spoštovani minister Simon Zajc, v intervjuju za Mladino (št. 27) ste med drugim naslovili vprašanje gospodarske rasti v luči transformacije s ciljem doseganja ogljične nevtralnosti do leta 2050. V vaših nasprotujočih se odgovorih ste (nehote) razgalili nesposobnost dominantne politike, da bi se odločno spopadla s podnebno krizo in v ta namen sprejela nujno potrebne politike. Tako je iz vaših odgovorov po eni strani razvidno, da se zavedate resnosti krize, v kateri se nahajamo in da se zavedate, da nenehna gospodarska rast na planetu z omejenimi viri ni mogoča. Hkrati pa vaši odgovori kažejo na to, kako zelo ste ujeti v prevladujočo paradigmo gospodarskega modela, temelječega na rasti, ki ga podpira prepričanje, da že s tehnološkim razvojem lahko dosežemo nujno zmanjšanje emisij. Posledično, vaš intervju vliva nemogoče upanje, da je mogoče podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti ublažiti, ne da bi prebivalci bogatega dela sveta, kamor spada tudi Slovenija, radikalno spremenili svoj življenjski slog.

  • Medvedi. Odvzeti iz narave.

    Slovenci smo blage duše milozvočnega jezika, in celo kletvice, ki jih tu in tam – neradi, le v hudi sili -, uporabljamo, je prineslo z barbarskega Balkana. Lastnih tako rekoč nimamo; če smo na koga jezni, mu požugamo s prstom, rekoč: »Ti, ti! Lump!« Če smo hudo razkačeni, rečemo »Bes te plentaj!« Nihče ne ve, kaj to pomeni, a je žalitev huda, da ji ni para.

  • Popravek

    V prejšnji številki Mladine sem v članku z naslovom Hitri vlaki v počasni Sloveniji? po nesreči zapisal, da je gradnja proge hitre železnice med Milanom in Torinom stala 2,5 milijona evrov. Znesek bi moral biti v milijardah. Za napako se opravičujem.

  • Najnevarnejši kraj na svetu

    Ko mi bo jedrski strokovnjak dr. Andrej Stritar pojasnil, kateri komunizem je kriv za nesreči na Otoku treh milj in v Fukušimi, bom spremenil svoje mnenje tako o komunizmu kot o človeški naravi.

  • V službi tobačnega kapitala

    Spoštovani!

  • Pohlevnost in oholost

    Naslov članka me spominja na desničarje, saj je pohlevnost eden od pomembnih atributov kateheze. To se je nam pripetilo z ustanovitvijo SDH, vlada ne bo odgovorna za razprodaje premoženja državljanov in DUTB, zavožene kredite ne bodo reševale banke same, ki imajo vso infrastrukturo, pač pa neka organizacija z nejasno odgovornostjo. Iz takšnih jajc se ne more izvaliti kaj drugega kot klopotci. Rezultati so že takšni!

  • Najnevarnejši kraj na svetu

    Tako kot Marcel Štefančič, jr. in še milijoni drugih po svetu sem si tudi jaz ogledal serijo Černobil. Kot jedrski strokovnjak sem se s to nesrečo ukvarjal od prvega dne, ko smo zvedeli zanjo. Kasneje smo strokovnjaki po vsem svetu skušali razumeti vse njene podrobnosti in predvsem razloge, zaradi katerih je do nje prišlo. Po ogledu serije lahko pritrdim, da je narejena zelo dobro in primerno prikazuje vse grozote tega dogodka. Nekaj strokovnih nedoslednosti in dramaturških dodatkov ne pokvari celotnega vtisa, vse skupaj pa naredi zelo gledljivo tudi za široko publiko.

  • V službi tobačnega kapitala

    Koalicija NVO na področju preprečevanja zasvojenosti predlaga Državnemu zboru RS oziroma Odboru DZ za zdravstvo, da začasno umakne predlog zakona iz razprave, dokler KPK ne odloči v postopku preverjanja korupcijskih tveganj glede morebitnih povezav podpisnikov predloga in tobačne industrije. Skupina 38 poslancev s prvopodpisanim Jernejem Vrtovcem (NSi) je v parlamentarni postopek (po hitrem postopku) vložila predlog Zakona o spremembah zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI).

  • V službi tobačnega kapitala 

    Dokler bo na svetu vsaj en svoboden človek, ki se bori za svobodo, bo še mogoče ubraniti svobodo. Kljub bizarni, neverjetni odsotnosti podobnega poročanja vseh drugih medijev o pritiskih tobačnih kartelov na poslance in na tobačno zakonodajo, ki rešuje življenja, še vedno zadošča, da imamo vsaj en pošten medij (v tem primeru Mladino) in nekaj pogumnih novinarjev. A vprašati se moramo, ali je tobačni lobi prodrl (če odmislimo ostale) celo v RTV Slovenijo in na STA – ki naj bi posredovala pomembne informacije za javnost, pa o tej temi praktično molčita? Številni drugi mediji tej temi celo niso namenili niti ene novice. Kje so ostala tudi mnenja društev bolnikov, npr. onkoloških bolnikov, pljučnih bolnikov, ustanov, kot je UK Golnik, kje sta mnenji Zdravniške zbornice Slovenije in Slovenskega zdravniškega društva? Saj se bo tudi brez njih ta groteska ustavila, ostro odlaganju enotne embalaže nasprotujejo na Ministrstvu za zdravje, na Nacionalnem Inštitutu za javno zdravje, Onkološkem Inštitutu Ljubljana, na Zvezi društev za boj proti raku, v veliki mreži številnih nevladnih organizacij na področju zasvojenosti, a tudi molk in pasivnost preostalih je žalostno dejstvo.

  • Politika in zver

    Sobivanje različnih ljudi in nasprotnih interesov je bilo skozi vso zgodovino težavno. Sedaj smo zakuhali še spore na lokalni, državni in mednarodni ravni zaradi konflikta interesov pri sobivanju med ljudmi in velikimi zvermi, ker naj bi se zaradi zveri siromašilo in praznilo podeželje, saj zveri ropajo kmete ter ogrožajo življenja ljudi, še posebno otroke na poti v šolo. Zato se je oblast odločila za interventni odstrel 200 medvedov in 11 volkov, kar naj bi vrnilo mrtvaški mir pri sobivanju dobrih ljudi po starih vrednotah na podeželju ter razvoj in srečo v družinah. Dejstva govorijo drugače, in to je slabo za dejstva.

  • Tri morja, tri ljubezni

    Dobrih namenov pač ne prikrivaš z večerjo za trdno zaprtimi vrati, izza katerih pride v javnost le jedilnik za pomembneže. Nisem vedel, da je pobuda treh morij tako široka, da sega celo do velike Amerike. Postavlja se vprašanje, kdo je pravzaprav pobudnik tega srečanja, s katerim se kiti (in se bo še nekaj časa, zagotovo!) naš predsednik Borut Pahor. Zame je udeležba Amerike na tem srečanju odkrito vmešavanje v evropske zadeve z neprikritim interesom po prodaji svojih tehnologij in energentov. Manjkal je samo še predsednik Trump s svojo (osvobajajočo) retoriko in že smo v situaciji, ko nam nekdo (spet) govori: “Naredite mi to deželo zopet ...!” Kdo je dal mandat našemu predsedniku, da organizira prodajno konferenco moje domovine? Za tak korak bi pa že rabil mandat ljudstva - ali pa je ljudstvo tukaj zato, da se politiki igrajo igro “zemljo krast”.

  • Smetiščni kresovi 

    Imajo skupno značilnost, ki razkriva katastrofalno kršenje Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz), požegnano od požarne inšpekcije, ki spada pod ministrstvo za obrambo (Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - IRSVNDN). Prvi krivec so seveda direktorji dobičkonosnih podjetij, ki zbirajo in predelujejo stotine ton odpadkov, tudi nevarnih in tudi gorljivih.

  • Kdaj bomo spregledali?

    Na okrogli mizi v organizaciji Srebrne katedre (upokojenih) profesorjev Pravne fakultete so gostujoči panelisti (ministrica za pravosodje Andreja Katič, vrhovni državni tožilec Drago Šketa, evropski poslanec dr. Igor Šoltes), študenti in predstavniki civilnodružbenih gibanj (VZMD, Sinteza) razpravljali o napovedani tožbi Evropske komisije, ki očita Sloveniji ravnanje, nasprotno načelu lojalnega sodelovanja in neupravičen zaseg dokumentov, ki naj bi bili del arhiva Evropske centralne banke. Enotni smo si bili, da tožba ni sprejemljiva in smo zato pozvali Evropsko komisijo, da je ne vloži. Posnetek okrogle mize si lahko ogledate na: https://www.youtube.com/watch?v=embBmeprnyo.

  • Žensko oko za objektivom

    Spoštovani, v članku o mariborski razstavi, posvečeni eni prvih slovenskih fotografinj, Zori Plešnar, je žal nastala napaka pri navajanju njene izjave. Občudujoče sem zapisala, kako poetično je opisala svoje popotniške izkušnje. Gospa Plešnar pa me je pisno opozorila, da je v tej izjavi navedla prvi dve vrstici nam vsem znane Kosovelove pesmi Potovanje: In tu in tam. Le bežno potovanje.

  • Levica

    Spoštovani, ko dobim v roke Mladino, vedno začnem na začetku. Najprej preberem sporočilne uvodnike Grega Repovža. V zadnji številki se je lotil volilnega neuspeha Levice in na začetku zapisal, da je razlogov za to več. Potem je izključil »stalnico«, (to je: vzvišen in poniževalen odnos do Levice, ki ga, manj ali več, gojijo skoraj vse druge stranke; vsi mediji po vrsti; in od medijev čislane organizacije, ki predstavljajo kapital), in naenkrat so izginili vsi zunanji razlogi. Ostala je samo še slaba ponudba: lista kandidatov za evropske poslance z nosilko liste Violeto Tomić na čelu. Ona naj bi bila najbolj odgovorna za poraz zaradi svoje nesimpatične javne podobe in grobe komunikacije. S tem ji je naložil hudo breme.

  • Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh?

    Spoštovani, služba za odnose z javnostmi Ministrstva za notranje zadeve se je v predpretekli številki Mladine odzvala na očitane nepravilnosti v delovanju Slovenske policije, ki jih omenja v članku novinar Mladine Peter Petrovčič. V svojem odzivu, podobno kot v številnih drugih primerih, MNZ zanika nelegalno delovanje Policije v postopkih s tujci na meji in odgovarja, da so ti postopki tudi ustrezno nadzorovani. Poročilo Civilne iniciative InfoKolpa, na katerega se sklicuje tudi novinar in je bilo javno objavljeno sredi letošnjega maja, ponovno opozarja, da obstaja resen sum sistematičnih kršitev temeljnih človekovih pravic v vodenju azilnih postopkov s strani Slovenske policije na južni meji. Samo dejstvo, da je delež izraženih namer za azil glede na število obravnav zaradi “ilegalnega” prehoda meje na policijski postaji Črnomelj padel z 98% v maju na 3% v juniju lansko leto, priča o usklajenem delovanju, ki upravičuje sum o obstoju navodila, ki presega pooblastila delovanja policistov. Pri tem je nujno opozoriti, da se delež števila vrnjenih oseb glede na število prehodov meje povečuje tudi v letošnjem letu (ob 3.043 prehodih je bilo 1827 oseb vrnjenih na Hrvaško do konca aprila letos). To opravičuje sum o množičnih malverzacijah o postopkih na meji. Prav tako ne držijo navedbe, da te postopke nadzoruje katera od zunanjih instanc. Slovenska Karitas in Pravno-informacijski center namreč sodelujeta v postopkih vračanj oseb, katerih bivanje v Sloveniji je nelegalno in šele po posredovanju Centra za tujce, to pa ne zadeva postopkov izročitev oseb zaradi ilegalnega prehoda meje, ki jih množično izvaja Slovenska Policija. Prav tako se MNZ sklicuje, da je UNHCR potrdil ustrezno delovanje policije z obiskom policijskih postaj, vendar je vredno opozoriti, da so ti obiski potekali napovedano in zgolj 26. in 27. septembra 2018. 

  • Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh

    V odzivu na članek o ravnanju slovenske policije pri obravnavi prosilcev za azil na meji tiskovni predstavniki notranjega ministrstva zagotavljajo, da je vse v redu, da policija, država z begunci ravnata zakonito in humano oziroma: »V Sloveniji namreč nikomur ne odrekamo pravice do mednarodne zaščite in vsem omogočamo dostop do postopka mednarodne zaščite skladno z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi konvencijami.« Mi smo trdili in trdimo še naprej, da bi o tem morali presojati zunanji nadzorni mehanizmi, ne policija sama in njeno politično vodstvo. Sploh, ker uradni policijski podatki ne potrjujejo omenjenih zagotovil. Kažejo, da se pravica do mednarodne zaščite dejansko vedno bolj odreka, in to že na meji. Leta 2017 je slovenska policija na Hrvaško vrnila 39 odstotkov »nezakonitih prebežnikov«, kot jim pravijo. Leta 2018 so jih vrnili 51 odstotkov. Letos (v prvih petih mesecih) pa, kot navajajo prav v svojem odzivu, že kar 57 odstotkov vseh, ki so prestopili mejo.

  • Le slavljenje »uprizoritelja fašizma«?

    Spoštovani, Mladina št. 20 je objavila članek Marjana Horvata o tržaški proslavi obletnice D’Annunzieve okupacije Reke. Na koncu članka se avtor sprašuje, kako bodo Rečani ocenili napovedano tržaško dogajanje, zlasti še v luči Tajanijevega izpada v Bazovici. Kot Rečanka, ki že več kot 20 let živi v Trstu, se čutim nagovorjena in se zato oglašam.

  • Laž, laž, vse je laž

    Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, se je odzval na objavi Boruta Mekine in Grege Repovža v 18. številki Mladine. Razumem, da brani krivo komisijo, vendar njegovi argumenti ne držijo. Evropska komisija je res sprejela Sporočilo, ki naj bi veljalo od 1. avgusta 2013 dalje. Vendar v 90. točki Sporočila piše, da bodo priglasitve, ki jih je Komisija evidentirala pred tem datumom, pregledane po merilih, ki so se uporabljala v času priglasitve. Za NLB je bilo to januarja 2013, za NKBM junija 2013; Banka Celje, Abanka in Gorenjska banka pa do takrat in tudi kasneje državne pomoči sploh niso rabile in ne priglasile. Sodišče EU je julija 2016 ugotovilo, da država članica pred dodelitvijo državne pomoči ni zavezana naložiti bankam v težavah, da podrejene instrumente spremenijo v lastniški kapital, jih odpišejo ali zagotovijo, da v celoti prispevajo h kritju izgub. Sporočilo za članice ni obvezno, smernica (direktiva) je bila sprejeta šele leto dni pozneje.

  • Intervju: Violeta Tomić

    Violeta Tomić je bila deležna številnih kritik, ker na vprašanje »Ali bi morala Rusija vrniti Krim?« ni odgovorila z enoznačnim »Da«, tj. ker ni ponovila uradnega stališča ZDA in EU. Sam pa mislim, da je razmišljala v pravi smeri. Zakaj?

  • Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh?

    Generalna policijska uprava pri vseh doslej izpostavljenih konkretnih primerih domnevnih kršitev pravic tujcev pri izvajanju nadzorov nad delom policistov ni zaznala nepravilnosti (odvzem denarnih sredstev, poškodovanje tuje lastnine, izvajanje nasilja ...), izkazalo pa se je, da nekateri tujci niso znali najbolje opredeliti datuma obravnave, nekateri tudi ne, s strani katere policije so bili deležni domnevnega nasilja ali nepravilnosti.

  • Ampak džingli so pa v redu

    V teh petdesetih letih je bil Radio Študent nedvomno eden od najširših kadrovskih bazenov ljudi, ki so kasneje prešli v javno domeno: novinarjev, publicistov, politikov, javnih osebnosti. Malce žalostno pa je, da po teh taistih petdesetih letih ni nikogar, ki bi dal malo kompleksnejšo oceno tega fenomena, ki bi recimo presegla tisto, kar je bila sicer dominanta jubileja in jubilejnih zapisov - da gre za nekakšno eksotično žival drugačnosti.

  • Čigav je minister Šabeder?

    Problem na področju družinske medicine je nastajal zadnjih 20 let.

  • Laž, laž, vse je laž

    Spoštovani, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji gospod Zoran Stančič je na 4. strani letošnje 19. številke Mladine komentiral višino donosa na slovensko državno obveznico v času drugega dela slovenske krize dvojnega dna. Višino donosa desetletne obveznice slovenske države, kakršna bi bila, če bi zanjo veljali splošni faktorji presoje tveganja kupcev državnih obveznic, sem skupaj s kolegoma ocenil v članku »Kreditno tveganje in zahtevan donos na državne obveznice po nastopu finančne krize 2009 – 2014« (Križanič F., Oplotnik Ž., Kolšek V., Gospodarska gibanja, št. 480, avgust 2015, EIPF, Ljubljana, str. 32-46). V ekonometričnem modelu smo za 23 držav sveta s skoraj štirimi milijardami prebivalstva zahtevan donos na državne obveznice pojasnili z makroekonomskimi rezultati (ali tudi spremenljivkami ekonomske politike, kot so obrestne mere centralne banke) danega narodnega gospodarstva. Višji kot je zahtevan donos na državne obveznice, večje je po oceni potencialnih investitorjev tveganje pri nakupu teh obveznic. Na zmanjšanje donosa državnih obveznic vplivajo rast bruto domačega produkta (BDP), izboljšanje tekočega računa plačilne bilance, znižanje inflacije, rast vrednosti borznega tečaja (le gospodarsko razvite države), upad obrestnih mer centralne banke ter izboljšanje javnofinančnega ravnotežja.

  • Laž, laž, vse je laž 

    Spoštovani gospod Zoran Stančič, pri Mladini o bančni sanaciji iz leta 2013 pišemo že leta. O tej temi smo govorili z nešteto strokovnjaki, prebrali smo na kilograme poročil in porabili ure – ne, dneve! – za pogovore z udeleženimi ali prizadetimi. Začelo se je z molkom vseh odgovornih celo glede stroškov samih stresnih testov, ampak nekako smo se tudi mi, novinarji, podobno kot na primer revizorji računskega sodišča pa kriminalisti, parlamentarci iz preiskovalne komisije ali sodniki, počasi prebili skozi informacijsko blokado. In potem se vi, po kakšnih petih letih javne razprave, kot predstavnik evropske komisije, ki je pri tem molku sodelovala, oglasite z rokohitrskim mnenjem, da pri Mladini spet »obujamo izmišljene teorije zarote«!

  • I feel Slovenia

    Ojej, kakšen vihar, spoštovani gospod Boris A. Novak.

  • I feel Slovenia 

    Spoštovani g. Boris A. Novak, začudeno sem prebral vaš odziv na članek naše novinarke Lare Paukovič z naslovom I feel Slovenia. Nemudoma sem šel zaskrbljeno brat ta članek, objavljen že konec marca; nisem imel namreč v spominu, da bi kolegica Lara v njem navedla karkoli, kar bi lahko kogarkoli prizadelo, ali da bi v njem videl kakšno posmehovanje. Verjamem, da je na podoben način vaše pismo kot jaz prebral marsikateri bralec Mladine. Da si je torej mislil, tukaj so ga pa res nekaj polomili.

  • Laž, laž, vse je laž

    16. in 18. številka Mladine sta znova obudili izmišljene teorije zarote, po katerih naj bi Evropska komisija zaradi neznanih razlogov Sloveniji želela škodovati v procesu sanacije bank leta 2013. Dejstva so jasna: posodobljena pravila oz. smernice EU glede dodelitev državne pomoči bankam je Evropska komisija sprejela julija 2013, začela so veljati 1. 8. 2013 in se od takrat dalje konsistentno uporabljala pri priglasitvah državne pomoči v 22 državah EU. Vpeljane so bile strožje zahteve o delitvi bremen s poglavitnim ciljem zmanjšanja posledic za davkoplačevalce. Pravila so uvedla kriterij, da morajo delničarji in imetniki podrejenih obveznic pri sanaciji bank prispevati toliko, kot je mogoče, še preden so banki dodeljena javna sredstva. Količina davkoplačevalskega denarja mora torej biti minimalna oz. čim nižja. Nova pravila so kot rečeno zagotovila usklajen pristop po vsej EU, saj so bile prej prakse glede delitve bremen pri reševanju bank v državah članicah različne, zaradi česar je ob razlikah v dojemanju tveganja s strani vlagateljev prišlo do razhajanj in napetosti na enotnem trgu. Veljavnost sporočila Komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju je julija 2016 potrdilo tudi Sodišče EU in zagotovilo, da je Evropska komisija upravičeno vzpostavila načelo delitve bremen kot ključen pogoj za dodelitev državne pomoči, saj bi drugačno ravnanje lahko povzročilo izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

  • I feel Slovenia

    Z zamudo mi je prišla v roke 13. številka letošnje Mladine z dne 29. 3. 2019, v kateri je objavljen članek Lare Paukovič z naslovom I feel Slovenia in podnaslovom Zakrnela slovenščina in provincialna družba, moja fotografija pa je opremljena s komentarjem Pesnik Boris A. Novak, predsednik zaskrbljene Komisije za slovenski jezik. Članek se nanaša na tiskovno konferenco Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU z dne 22. 3. 2019, osredotoča pa se na Izjavo zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika, ki jo je na moj predlog komisija sprejela z večino glasov. V članku je nekaj netočnosti, ki so pa malenkost v primerjavi z ironičnim tonom članka, ki ga intonira predvsem naslov I feel Slovenia. To kičasto geslo komercialnega slovenskega turizma mi je skrajno zoprno. Ta naslov, pod katerim je moja fotografija, me posmehljivo prikazuje kot nacionalista.

  • Vlado Miheljak: Klic dolžnosti

    Ko vidim krivico, diskriminacijo ali nepošten sodni postopek, če je le mogoče, pomagam. Običajno neodplačno. Temu posvetim na stotine neprespanih noči. Ne zanima me politična pripadnost tistega, ki me za pomoč prosi. Tako sem sem pisal pritožbe Združeni levici, Slogi, Zelenim, invalidom, slepim, revnim, kandidatom list Andreja Fištravca in Franca Kanglerja in tudi njihovim nasprotnikom. Da bi volivci in kandidati dobili možnost, da pred sodiščem ustno predstavijo svoje stališče ali da dosežejo glasovanje skladno z mednarodnimi demokratičnimi standardi, sem pomagal mednarodnim organizacijam OVSE, EU, UNDP, Svet Evrope in Greco v petnajstih državah.

  • Primer Radonjič

    V tem uvodniku, pa tudi v članku »Pritiski na sodnike«, je sicer jasno razviden napor obeh avtorjev, da ne bi bilo njuno »opozarjanje na njegovo (Radonjićevo) neobičajno sojenje takoj razumljeno kot diskreditacija«, in opazna je njuna previdnost pri obravnavi te delikatne teme. Celo prevelika, bodo najbrž rekli kakšni »ostrejši« bralci – jaz pa bi ob tem rad opozoril na »sistematično« spregledovano drugo plat tega vsekakor zelo nenavadnega dogajanja.

  • Primer Radonjič

    Ker so se vam v zadnji številki v prispevku, ki ste mi ga posvetili, prikradle določene škodljive neresnice, bo potrebno na ustrezen način objaviti popravek.

  • V zdravstvu ni nedolžnih

    V članku z zgornjim naslovom (Mladina, 19.4.2019, str. 26) je napisanih nekaj netočnih dejstev v zvezi s poslovanjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na podlagi katerih avtor bralca napelje na zaključek, da so razlogi za »upor in zahteve po privatizaciji« družinskih zdravnikov ter za druge težave v zdravstvu v tem, da tudi ZZZS (poleg Ministrstva za zdravje) “ni bolje opravljal svojih nalog”.

  • Orbán razklal slovenske Madžare

    V rubriki Pisma je bil 19. aprila objavljen odgovor odgovorne urednice madžarskega manjšinskega tednika Népújság, Jutke M. Király, na članek z naslovom Orbán razklal slovenske Madžare. Ker je odgovorna urednica zamolčala pomembne informacije v zvezi z rednimi mesečnimi pisanji politika Ferenca Horvátha v časopisu Népújság, je potrebna razlaga.

  • Intervju: Andrej Simončič

    V Mladini je bil 19. 4. 2019 objavljen intervju z direktorjem Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), dr. Andrejem Simončičem.

  • Intervju: Andrej Simončič 

    V zanimivem in vsebinsko bogatem pogovoru z direktorjem Kmetijskega inštituta sem pogrešal besedo o našem kmetijstvu in sortnem oziroma pasemskem izboru multinacionalk. Sem spada tudi vprašanje, katera „zaščitna“ sredstva so predpisana, ker izbrane sorte rastlin brez teh dodatkov preprosto ne uspevajo. Toliko o vrzeli v pogovoru.

  • Stanje sveta

    Zeleni mostovi v Sloveniji. Prispevek gospoda magistra Janeza Černača v pismih vsebuje skrb zbujajoče podatke o statistiki smrtnih žrtev iz prometa med živalmi od leta 2011 in 2015. Avtor tudi ugotavlja, da v Sloveniji ni nobenega zelenega mostu in da jih celo ni v nobenem projektu. Moramo si avtorjeve številke o registriranih pokončanih živalih v samo petih letih še enkrat predočiti: 26.498 srnjadi, 706 jelenjadi, 499 divjih prašičev, 47 gamsov, 36 damjakov, 17 muflonov, 4.517 lisic, 2.238 jazbecev, 2.638 poljskih zajcev, 1.970 kun belic, 169 kun zlatic, 64 vider, 42 medvedov, 26 divjih mačk, 6 volkov, 8 šakalov in en ris. O številnih malih živalih kot žrtvah prometa niti ni podatkov.

  • Izsiliti privatizacijo

    Da ne zgubljam prostora v tem zapisu: »reformo« zdravstvene dejavnosti terjajo tisti, ki želijo dokončno pokopati javno zdravstvo in javni interes v njem! Reforma ni potrebna, potrebno je le odpraviti anomalije, privatizacijo, odklone potrebnega ravnanja, korupcijo, zagotoviti red in zaostriti odgovornost vodilnih.

  • Orbán razklal slovenske Madžare

    Tednik madžarske narodne skupnosti v Sloveniji Népújság nikomur ne onemogoča pravice do odgovora, popravka ali pojasnila. Uredništvo je vselej bilo in je odprto za pobude, mnenja in odzive bralcev oziroma civilne družbe in zagotavlja prostor tudi nenaročenim prispevkom, pismom bralcev. Ne drži, da lahko „od politikov svoja stališča objavlja le predsednik madžarske skupnosti, torej Horváth in uradni poslanec madžarske manjšine v slovenskem parlamentu”, kot je na osnovi enostranske informacije - brez tega, da bi se o zadevi informirali tudi v uredništvu Népújságá - zapisano v članku. V Obvestilu bralcem, ki ga netočno in zavajujoče označujete za ”nezakonito in neustavno” smo zapisali, da zaradi tendence, ki se je izoblikovala (z odzivi na članke s strani članov narodnostnih svetov poskusi vsiljevanja in reguliranja vsebine časopisa), v prihodnje ne objavljamo nenaročenih prispevkov v politične organe izvoljenih predstavnikov v takšnih političnih temah, za katere so politikom na voljo drugi forumi (seje, tiskovne konference itd.). Sodišče obvestila ni razveljavilo.

  • Orbán razklal slovenske Madžare 

    Predsednik PMSNS in hkrati poslanec madžarske narodne skupnosti v Državnem zboru, Ferenc Horváth, je za tednik Mladina dne 12. 4. 2019 (stran 27) v članku z naslovom »Orbán razklal slovenske Madžare« izjavil (citat): »Horváth nam je v odgovoru večkrat poudaril, da naj bi Kovács kot vodja izpostave INV v Lendavi v zadnjih letih na različne načine poskušal diskreditirati tako našo skupnost kot tudi ostale zavode, ki delujejo v korist madžarske narodne skupnosti.« Ostro zavračam podtikanja Ferenca Horvátha, da naj bi kot sodelavec delodajalca, Inštituta za narodnostna vprašanja, pošiljal na (citat Ferenca Horvátha) »različne naslove, tako posameznikom, kot članom našega sveta, državnim organom in drugim funkcionarjem« prijave in dopise. Nikoli kot sodelavec INV ali kot vodja Enote INV v Lendavi nisem posredoval nobene prijave, nobenega dopisa. Svojo državljansko dolžnost sem na podlagi pravnih predpisov Republike Slovenije opravljal kot kritični državljan madžarske narodne skupnosti ali pa kot s strani madžarskih volivcev izvoljeni član (svetnik) Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Dobrovnik - Dobronak.

  • Rubikon je prestopljen

    Odziv Madžarske veleposlanice Edit Szilágyiné Bátorfi na vašo naslovnico in kasnejše pismo Slovenskemu zunanjemu ministrstvu me spominja na neke druge čase, na čase, ko se je podobno odzvala JLA pa še kdo drug. Danes je leto 2019, tega res nisem pričakoval, a kaj ko gre za Madžarsko in njeno vlado, kako je tam, tudi vemo, vse v rokah vlade Viktorja Orbána. Tu v Republiki Sloveniji ima svoje medije, to so Demokracija, Nova24TV in številni lokalni mediji blizu SDS-ja. Burno pa je bilo konec tedna na MMC-ju RTV Slovenija, skoraj 900 komentarjev – nekateri tako „čudni“, kot da so dežurali na „štabu“ SDS-ja na Trstenjakovi. 

  • Rubikon je prestopljen

    Spoštovani!

  • Rubikon je prestopljen

    Čestitke za karikaturo Orbana in čestitke tudi za »opravičilo« avtorja, ki ne bi moglo biti bolj posrečeno sestavljeno! Skrajno ogorčen sem, da njegova (Orbanova) klečeplaznica, tako imenovana veleposlanica in ta ne-entiteta ZAHTEVA, naj država Slovenija ukroti Mladino kot v najžlahtnejši tradiciji najtemnejših komunističnih časov. Očitno so izgubili stik z resničnostjo in menijo, da lahko ukazujejo drugi državi. No, skrajni čas je že bil, da ta madžarski diktator dobi svoje, morda suspendiranje njegove tolpe iz Evropske ljudske stranke s 190 glasovi za in tremi proti še ni bilo dovolj. Rad bi poudaril, da je veliko Madžarov, ki podpirajo Slovenijo in se jim globoko gnusi manipulativno vmešavanje Orbana in njegovih pajdašev v slovenske zadeve, da bi svojemu somišljeniku v Sloveniji pomagali na oblast. Vesel sem, ker vidim, da jim ne uspeva. Zdaj smo mi na vrsti, da jim na evropskih volitvah 26. maja letos zadamo povračilni udarec (upam, da to niso samo pobožne želje).

  • Rubikon je prestopljen

    Pozdravljeni, Oglašam se vam, da bi se vam zahvalil za vaš prispevek k svobodi govora, ko ste na naslovnici Mladine objavili karikaturo z Viktorjem Orbanom. Hvala za drzen odgovor madžarski veleposlanici, ki se je skupaj s celotno madžarsko vlado milo povedano odvadila demokratičnih odnosov. Kritično razmišljanje v moji domovini izumira in čeprav vašega tednika ne poznam (o tej izdaji sem bral na še vedno neodvisnem madžarskem novičarskem spletišču 444.hu), si želim, da bi na Madžarskem imeli več takšnih medijev.

  • Karierni heroji

    V kolumni z dne 5.4.2019 avtor nekaj prostora nameni projektu Postopkovna pravičnost, ki ga za vse osebe, ki stopijo v stik s slovenskimi sodišči, pripravlja Vrhovno sodišče RS. Veseli nas, da je avtor v besedilu prepoznal pomembnost omenjenih aktivnosti. Ne drži pa podatek, da je Vrhovno sodišče za spletno stran namenilo skoraj dvesto tisoč evrov. Vrednost spletnega mesta nasodiscu. si, o katerem je govora, je namreč 36.441 EUR.

  • Internacionala sovraštva

    Novinarju Juretu Trampušu se je v članku Internacionala sovraštva, v katerem razkriva mednarodne povezave slovenskega gibanja Generacija identitete, zlasti z avstrijskimi identitarci, zapisala izjava, ki je za levo-liberalni medij skrajno nenavadna. In sicer, novinar ugotavlja, da ima gibanje v Sloveniji tri podružnice: v Ljubljani, Mariboru in Velenju, ob slednjem pa se obregne: „Kar je ironično, saj brez priseljevanja tujcev (poud. J.D.) tega rudarskega mesta ne bi bilo“. Glede na to da tudi sama sodim med velenjske „tujce“, saj sem v tem rudarskem mestu, iz katerega prihaja tudi novinar Trampuš, odraščala kot pripadnica t.i. druge generacije v 80. in 90. letih, me je nekritična uporaba te kategorije s strani Mladininega novinarja kot ideološko nevtralne izzvala k temu, da opozorim, da je uporaba kategorije „tujci“ za državljane_ke nekdanje Jugoslavije, ki so se v Slovenijo priselili iz drugih republik pred 25. junijem 1991, ne samo pravno-formalno napačna, temveč je predvsem v službi reprodukcije ideološkega konstrukta o vzpostavitvi slovenskega „državljanskega telesa“ (če uporabim MNZ-jevski diskurz) v začetku 90ih let.

  • Stanje sveta

    Slovenija ima v svetovnem merilu izjemno bogato in pestro naravo predvsem zato, ker je na takem geostrateškem položaju, saj leži na stičišču panonskega, alpskega, dinarskega in mediteranskega sveta. Na naši državi s komaj 0, 004 odstotka površine planeta živi več kot en odstotek vseh znanih živih bitij na našem planetu. Bogastvo biodiverzitete se kaže v tem, da je bilo že pred leti pri nas določenih več kot petindvajset tisoč vrst živečih bitij, med katerimi je vsaj devetnajst tisoč živalskih vrst. Endemičnih vrst je vsaj osemsto petdeset, od tega jih več kot tristo živi v našem kraškem podzemlju. Tako bogata naravna dediščina obvezuje nas in še vse bodoče rodove, da jo varujemo in ohranjamo. Začnimo pri lastni glavi in pred svojim pragom!

  • Cerkveno priznanje

    Konec marca 2019 se je papež Frančišek mudil v Maroku. V okviru svojega obiska je govoril o različnih stvareh, med drugim je omenjal migrante, krivoverstvo, versko svobodo ter širjenje cerkve.

  • Opravičilo

    Velecenjena madam veleposlanica republike Madžarske, prejmite moje iskreno in globoko opravičilo za nesramno in popolnoma neresnično upodobitev vašega predsednika gospoda Orbana na naslovnici Mladine, ki je pri vas upravičeno povzročila zgražanje in žalost.

  • Razrast fašizma

    Pred kratkim mi je pisanje o dogodkih, povezanih z drugo svetovno vojno (2SV), ponovno obudilo moj najbolj boleč spomin in sprožilo potrebo, da ga izlijem na papir. Moja teta in njena hčerkica sta bili v taborišču Jasenovac zverinsko umorjeni. Poznavanje dogajanj v Jasenovcu lahko pripomore, da se grozote 2SV ne bood več ponovile.

  • Zeleni alarm

    Naivno sem mislil, da sta interesa vzhodnega in zahodnega kapitala istovetna: ustvarjati njihovim lastnikom optimalni donos z upoštevanjem vedno bolj pomembnih okoljskih standardov. Pa me je sedanja slovenska izkušnja v Prekmurju poučila, da temu vendar ni tako: na zračni razdalji cca 70 km, od severneje ležečih Petišovcev proti jugozahodu v Rogaško Slatino sta dve kompletno različni, okoljsko odgovorni praksi; severno: vodonosnikom mineralne vode v globini več kot 2,0 km grozi izjemno nevarni hidravličnii »fracking«, (prenesen iz neposeljene arktične Kanade!); južno pa izviri iste vode v zdraviliške namene in s tem tudi za prosperiteto kraja Rogaška!

  • Marjan Šarec ne verjame v dobronamernost vprašanja Ljudmile Novak

    V širni slovenski politični javnosti, sploh pa v Državnem zboru, se nadaljuje slepomišenje okoli tega, zakaj premier Marjan Šarec ni sprejel povabila Antonia Tajanija in šel nagovorit Evropski parlament (EP).

  • Evropo damo, Orbána ne damo

    Spoštovani gospod odgovorni urednik!

  • Bodeča neža 2019

    V nekaterih medijih smo zasledili, da je bila podeljena „bodeča neža“ za seksistično izjavo preteklega leta Viliju Ščuki, upokojenemu zdravniku šolske medicine, psihoterapevtu in predavatelju. Podeljevalci so navedli, da naj bi g. Ščuka enačil žrtve spolnega nasilja s storilci. Ker Vilija Ščuko dobro poznamo zaradi intenzivnega sodelovanja v njegovem projektu Brez megle v glavi, želimo predstaviti njega in njegovo delo v realnem kontekstu. Popolnoma zavračamo interpretacijo podeljevalcev, saj smo pri Viliju Ščuki preverili, kaj je rekel, komu, kdaj in v zvezi s čim, zato trdimo, da je »citat« konstrukt.

  • Bodeča neža 2019 

    Dne 6. 3. 2019 sem prejel „Bodečo nežo“ za izjavo, ki je bila objavljena na spletnem portalu svet24.si, 29. 6. 2018: »Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh«.

  • V posmeh pravu. Pa tudi morali in etiki

    V tekstu z zgornjim naslovom (Mladina 8.3.2019) je bilo zapisano, da je tožilstvo odstopilo od obtožbe zoper p. Strehovca, ki mu je očitalo sovražni govor zoper več javnosti znanih oseb, ki so se izrekle za pravico do splava.

  • Molk ima visoko ceno

    Z zanimanjem prebiram pamflete Bernarda Nežmaha v Mladini, četudi mi niso vedno v veselje. Spoštujem njegov, včasih malo nenavaden pogum, kadar se upira večinskim ocenam aktualnih dogodkov. Teže mi je prebirati kakšne njegove ocene o naši preteklosti.

  • Molk ima visoko ceno 

    Spoštovani sosed Bernard, v tvoj osmomarčevski pamflet se ti je prikradlo nekaj netočnosti. Lahko bi ti jih nanizala kar čez domači plot, ko pelješ psa na sprehod, a ker je Mladina verodostojna revija, želim, da tudi bralci »slišijo« za popravke. Torej: Feri Žerdin (tudi nekdanji novinar Mladine) je bil član skupinice, ki je za brucovanje prekmurskih študentov februarja leta 1963 v dveh nočeh spisala študentski časopis Bruc. Ta je bil že naslednje jutro zaplenjen. Feri ni bil v preiskovalnem priporu, kot navajaš. Priprta sta bila Branko Šömen in Rudi Ringbauer. Feri verjetno ni ostal na prostosti zato, ker bi bil manjši grešnik od drugih dveh, temveč zato, da so enega od trojice lahko nadzorovali, s kom se druži. To vem, ker se je družil z menoj in sva imela za seboj večkrat nekoliko nerodno »spremstvo«. Ne vem, če se je prav Feri spraševal o smislu Titove štafete, ker avtorji prispevkov niso podpisani. Tudi (neodgovorno) uredništvo je bilo skupno.

  • Cerkveno priznanje

    Spričo poplave vedno novih razkritij o spolnih zlorabah otrok, ki se dogajajo v verskih ustanovah, je jasno, da je o tem potrebno čim več govoriti in razmišljati o preventivi teh gnusnih zločinov. Ne nazadnje so o tem nedavno premlevali v Vatikanu. Pričakovano brez konkretnih zavez. Tudi v zadnji številki Mladine je bil objavljen odličen prispevek na to temo. Zdi pa se mi, da je v zvezi s spolnostjo v Cerkvi marsikaj razumljeno narobe. O homoseksualnosti med duhovniki se večinoma piše kot o neki razvratnosti. Menim, da to ni prav. Homoseksualnost je le redkejša oblika normalne spolnosti, saj prevladuje njen heteroseksualni vzorec. Predvsem je kriva Cerkev, da je bila homoseksualnost dolga stoletja razumljena kot strašen greh, ki zasluži le vse najslabše. Saj je bila homoseksualnost v Evropi še v drugi polovici prejšnjega stoletja kazniva! Ni čudno, da je med nami, “straight” ljudmi, o homoseksualnosti toliko napačnih predstav ter krivičnih predsodkov. Verjetno bo potrebno še kar nekaj časa ter obilice naporov, da bomo sprejeli homoseksualne osebe za povsem normalne, nam enake. Zdrave! Za začetek “terapije”bi morda vzeli v roke knjigo “Less”, prejemnico lanske Pulitzerjeve nagrade. Ali pa kakšno knjigo D. Galguta.

  • Pustni rasizem, šege in navade

    Spoštovani g. Pajntar!

  • Razrast fašizma

    Vihar okoli škandaloznega revanšističnega cirkusa, ki so si ga (spet) privoščili večno včerajšnji na italijanski strani meje, se je vsaj malce polegel. Torej je čas za razmislek o nas samih.

  • Tajani, pač pravi Evropejec

    Približujejo se volitve za Evropski parlament. Stranke v Sloveniji in v drugih državah članicah Evropske unije (EU) predstavljajo svoje liste kandidatov in vse bolj je intenzivna propaganda, naj se državljani udeležimo teh volitev.

  • Pustni rasizem

    Pust s šemljenjem je zabaven in sproščujoč praznik, ki pa v sebi nosi tudi nekaj globjega. Za en dan se namreč vsakdo lahko spremeni v nekaj oz. nekoga drugega in na svet pogleda z novimi očmi. Sama po sebi ni nobena maska nespoštljiva. Povsem normalno je, da smo našemljeni v znano osebnost, npr. Ronald Regan, Bob Marley, princesa Diana ali pa v neko splošno tujo skupino ali narod npr. japonski samuraj, francoski mušketir, grenlandski eskim. Vsekakor če se v masko vživimo in jo tudi igramo, dobimo vpogled v neko kulturo oz. osebnost, v katero smo napravljeni in to je nekaj dobrega, nekaj kar zbližuje in odpira svet.

  • Razrast fašizma

    Italijanske vojaške enote so 11. aprila 1941 prestopile Rapalsko mejo in zasedle del ozemlja nekdanje Dravske banovine v Kraljevini Jugoslaviji, vključno z glavnim mestom banovine Ljubljano. Dobrodošlico so jim izrekli predstavniki Narodnega sveta, ki jih je vodil dr. Marko Natlačen. Poleg dobrodošlice vojaškim enotam so poslali tudi zahvalno pismo Mussoliniju in italijanskemu kralju.

  • Aroganca oblasti

    Spoštovani, v članku avtorica Vesna Teržan opisuje problematiko vodenja investicij s strani ministrstva za gospodarstvo in turizem (MGRT), konkretno paviljona na Svetovni razstavi EXPO 2020 v Dubaju.

  • Tajno sledenje neosumljenim

    Spoštovani, za zagotovitev objektivnejše obveščenosti javnosti in v skladu z 42. členom Zakona o medijih zahtevamo, da objavite naslednji odgovor policije v povezavi s člankom, ki je bil 7. februarja 2019 objavljen v tedniku Mladina in na spletni strani z naslovom »Tajno sledenje neosumljenim«.

  • Lobiranje po ameriško

    Če se ne motim, se je AmCham Slovenija že do sedaj pritoževala, češ, da Mladinini novinarji navajajo neresnične in zavajajoče trditve, s katerimi neupravičeno posegajo v ugled in njihovo dobro ime. Posebej jih bode v oči, da avtor Vasja Jager navaja, da promovirajo dejavnost Ameriške gospodarske zbornice (AmCham), ključnega lobističnega mehanizma korporacij iz ZDA. To nikakor ni res, zatrjujejo in v obširnem pojasnilu dokazujejo, da je AmCham Slovenija zasebni zavod, slovenska pravna oseba, ustanovljena s strani slovenskih in mednarodnih podjetij leta 1999, ki jo financirajo, vodijo in usmerjajo člani. Temeljni namen je po njihovem predvsem soustvariti boljše poslovno in življenjsko okolje v Sloveniji. Zanikajo tudi navedbe avtorja, da naj bi AmCham Slovenija želel priti do sedežev v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje.

  • Ah, kreativnost

    Ministrstvo za kulturo je pripravo in izvedbo projekta Center za kreativnost (CzK) zaupalo Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na podlagi izkušenj z zagotavljanjem podpore ustvarjalcem skozi Bienale oblikovanja, in uspešnega vodenja velikih mednarodnih projektov. MAO projekta ne izvaja zaradi zagotavljanja dodatnih sredstev, saj je za dodatna sredstva sposoben poskrbeti sam. Leta 2015 je muzej pri Evropski komisiji tako pridobil projekt Future Architecture, s katerim koordinira podporo za partnerje in ustvarjalce na področju arhitekture za celotno Evropo. Prav uspešno vodenje te platforme je bilo eden od vzrokov za to, da je bil MAO izbran za vodenje projekta CzK, ki na podoben način zagotavlja podporo podjetjem in podjetniško usmerjenim ustvarjalcem v Sloveniji.

  • Obračun z dezinformacijami

    Zoper moj članek, v katerem sem primerjal napovedi ministra Zdravka Počivalška, da bo Magna zaposlila 3 tisoč delavcev v tovarni v Hočah, z dejstvom 200 aktualno zaposlenih, kar pomeni, da njegove besede držijo v 7 odstotkih, je protestiral sam minister. – In kaj je povedal? Sklicuje se na vlogo, ki jo je Magna naslovila na ARSO in v kateri navaja namero zaposlitve 3.384 delavcev. Odlično, in kakšna zaveza realnosti je pisanje vloge????? Celo zakon o Magni, ki ga je pred leti sprejel parlament, je temeljil na tisoč zaposlenih, ki jih zdaj ni od nikoder, zakon pa, ne da bi zardel od zadrege, še naprej velja.

  • Obračun z dezinformacijami

    V članku »Obračun z dezinformacijami« (25. 1. 2019) je avtor Bernard Nežmah zapisal, da sta januarja 2017 takratni premier Miro Cerar in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek napovedovala 3.000 novih delovnih mest v tovarni Magna Steyr v Hočah. Pri tem avtor navaja, da naj bi z delom dejansko začelo le 200 zaposlenih, v nekaj letih pa naj bi število naraslo na 400. Po avtorjevem mnenju je zato napoved novih zaposlitev »ena najhujših dezinformacij, saj dejstva držijo le v 7 odstotkih«.

  • Lobiranje po ameriško

    Spoštovani, v skladu s 1. odstavkom 26. člena Zakona o medijih (Ur. list RS, št. 110/2006, ZMed – UPB1, Ur. list RS št. 47/2012, ZMed-B) vam pošiljamo zahtevo za popravek navedb v članku „Lobiranje po ameriško“, ki ga je napisal Vasja Jager, in je bil objavljen v petek, 25. januarja 2019, v tedniku Mladina in na spletni strani https://www.mladina.si/189282/lobiranje-po-amerisko/, ker so bile v objavljenem članku navedene neresnične in zavajajoče trditve, s katerimi je bilo neupravičeno poseženo v ugled in dobro ime AmCham Slovenija.

  • Pravica umreti

    Izhajajoč iz deklaracije OZN o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Ustave republike Slovenije, nekaterih strokovnih in ad hoc polemikah o evtanaziji, ki se zavzemajo za in proti uzakonitvi evtanazije v Sloveniji, predlagam vladi RS, da naloži stroki in pristojnemu ministrstvu pripravo zakona o evtanaziji.

  • Afirmativna pozicija do “izgubljenega” prostora

    Gradbene ograje ločijo Plečnikov stadion za Bežigradom od uporabnika ter ga postavijo na pozicijo degradiranosti – pozicijo, kjer on zgolj razpada. Razpada kot fizični prostor, razpada kot prostor meščanov Ljubljane. Razpada zaradi nestrinjanja zasebnega lastnika in stanovalcev Fondovih blokov. Razpada na očeh javnosti, ki je nanj že pozabila in vlade, ki se ga je rešila.

  • Teologi v javnih šolah

    V tekstu z zgornjim naslovom (Mladina, 18.1.2019) je novinar Vasja Jager zapisal, da je teološka fakulteta »prejšnji teden uradno pridobila dodatne pristojnosti na področju ’izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev’, ki poučujejo v javnih šolah«. Avtor je v zvezi s to problematiko citiral tudi stališče Levice – ta meni, da dodatne pristojnosti teološke fakultete ogrožajo načelo ločitve države in verskih skupnosti. Dejstvo je, da že sam obstoj teološke fakultete (TF) v okviru javne univerze, torej Univerze v Ljubljani, ogroža omenjeno načelo. Ne samo to: gre celo za hudo kršitev ustavnega načela ločitve države in cerkve. Kajti TF je ustanova katoliške cerkve in njen del, kar pomeni, da je del katoliške cerkve postal del javne sfere, to je del države. Prišlo je do »zlitja« cerkve in države in ta je zaradi tega izgubila svojo versko nevtralnost. Država tako posreduje v javni prostor katoliško vero in na ta način tudi podpira cerkev, torej organizacijo, za katero je leta 1930 dejal papež Pij XI. »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način,« in leta 1953 papež Pij XII.: »Pripadamo militantni cerkvi …« In del takšne totalitarne in nasilne organizacije spada v javni sektor. Je del države. Absurdno.

  • Pravica umreti

    Spoštovani, odmev pravnice Veronike Cukrov me je močno razočaral, toliko, da moram tudi sam prispevati k tej debati.

  • Pravica umreti

    Spoštovani!

  • Intervju: Quim Torra, katalonski predsednik

    Politično zgodovino španske države so zaznamovali avtokratski režimi kot je bila Frankova diktatura, z močnimi elementi španskega nacionalizma in sovražnim odnosom do drugih kultur na ozemlju. Demokratizacija, ki je sledila smrti diktatorja (1975), je hkrati sprožila proces decentralizacije ozemlja, skupaj s strukturnimi spremembami, povezanimi s španskim vstopom v Evropsko unijo leta 1985. Pod strukturo demokratične države pa so vseeno, vse do danes, preživeli nekateri protidemokratični temelji diktature, na primer v več delih sodnega sistema.

  • Neetični tožilec

    Ko sem prebrala članek »Neetični tožilec« (Mladina, 4. januar), sem se spraševala, ali je naš generalni državni tožilec Šketa neodvisen ali ni. Se je res zaradi politike (NSi) obrnil na komisijo za etiko in integriteto, rekoč, da se bo o nadaljnjih korakih glede vrhovnega državnega tožilca Kozina odločil , ko bo prejel njeno mnenje? V zadnji številki Mladine sem z zadovoljstvom prebrala »odmev« gospe Erike Repovž, svetovalke za odnose z javnostmi pri Vrhovnem tožilstvu RS, da mnenje NSi ni imelo nobenega vpliva, in s tem utrdila moje (naše) zaupanje v neodvisnost te institucije. Mnenje komisije je prišlo in Šketa se je na veliko zgražanje desnice odločil, da ne bo sprožil nobenih konsekvenc. SDS pa si želi Kozinčeve »glave«. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je na vlado naslovil poslansko vprašanje, ali je Kozina še primeren za vrhovnega državnega tožilca. Mogoče se ga hočejo znebiti, ker preveč dobro pozna »tajkune«, velike gospodarske kriminalne zgodbe in dejstvo, da so bile » v te brezsramne in rušilne posle vpletene vse glavne družbene strukture«?

  • Pravica umreti

    V Mladini z dne 11.01.2019 je bil objavljen članek »Pravica umreti« avtorja Staša Zgonika, v katerem so predstavljeni razlogi za uzakonitev evtanazije v Sloveniji. Najprej bi rada izpostavila, da je prav, da se o tem pogovarjamo, vendar pa je zmotno prepričanje, ki ga je izpostavila Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic, da naj pacienti ne bi bili zmožni samostojno odločati o svojem življenju; pravo dopušča samomor, in tudi primer akademika dr. Janka Pleterskega, ki so ga oživljali po očitnem poskusu samomora, je po mojem mnenju sporen s pravnega vidika. Vprašanje državne pomoči (ker dejansko gre pri evtanaziji lahko zgolj za državno pomoč, ne zasebno) pri nečem tako občutljivem, kot je samomor, je sporno, in odprto za zlorabe, četudi morda statistika tega ne pokaže. Posameznik, ki je ujet v težke bolezni, pa naj bodo te psihične ali fizične narave, je zelo dovzeten za katastrofiranje, obup, vdanje v usodo in podpis obrazca za evtanazijo. Vztrajnost v takšni situaciji je ena izmed najlepših človeških vrednot; menim celo, da je vsako življenje zaznamovano z določeno mero trpljenja. Če bi bilo trpljenje naš kriterij za to, ali se odločimo za končanje življenja, ali ne, nas ne bi ostalo prav veliko. Menim, da je nagon po preživetju pomemben del človeške narave ter bi tako moral biti tudi vrednota, ki jo spodbujamo kot družba, tako sekularni kot verujoči deli nje. Želja po smrti je anomalija, in prav zato tako kontroverzna kot to zgroženo opisuje članek.

  • Intervju: Quim Torra, katalonski predsednik

    Težko je v nekaj besedah strniti zgodovino naroda, ki je v 18. stoletju ostal brez svoje državnosti in bil nato sistematično zatiran s strani države, ki ga je stoletja skušala raznaroditi. Vseeno predlagam sledeči povzetek, izhajajoč iz biografskih podatkov o katalonskih predsednikih vlade, od obnovitve avtonomne vlade leta 1931, ko je bila ustanovljena Republika (zahvaljujoč v dobri meri katalonskemu nacionalizmu, ki je igral pomemben del pri odstavitvi burbonske monarhije) pa vse do danes: Od devetih predsednikov vlade v tem obdobju, jih je bilo pet primorano dalj časa živeti v izgnanstvu, dva sta bila zaradi svojih demokratičnih idej zaprta, osem jih je bilo izpostavljenih takšni ali drugačni upravni represiji in eden, potem ko ga je Gestapo predal Francu, je bil usmrčen v okupirani Franciji (in za to se španska država nikoli ni opravičila niti ni obsodila procesa, polnega nepravilnosti). Samo en predsednik vlade, José Montilla (2006-2010), edini, ki je deloval v skladu z navodili iz Madrida, je ostal nedotaknjen ... vsaj do zdaj.

  • Intervju: Samo Fakin, minister za zdravje

    Ko preberemo tako odličen in dobro pripravljen intervju, kot je tokratni B. Mekine z ministrom za zdravje, se zdijo pred kratkim napisane kritike ’’vagonarjev’’ (če uporabim njihovo izrazoslovje) z GZS še bolj za lase privlečene. Menim, da niti ni bil potreben komentar na komično pisanje g. Hribar Miliča, saj se dobro razumejo vloge v družbi, ki jih igramo. Pomen medijev je seveda daleč nad kakršnimikoli ekonomskimi opredelitvami. Gledanje na celotno življenje skozi neke specifične ekonomske parametre, popolnoma brez upoštevanja etike, je pravzaprav neke vrste duševna bolezen in pomemben vzrok antisocialnega obnašanja. Kot družba bi morali predvsem odklopiti vagon s prenapetimi neoliberalci, ki zastrupljajo družbo, prav ta vagon je tisti, ki je daleč najtežji za vse.

  • Veliki brat vas opazuje

    V reviji Mladina, dne 4.1.2019, je bilo podjetju Outfit7 Limited v članku z naslovom “Veliki brat vas opazuje” očitano več neresničnih dejstev.

  • Neetični tožilec

    Spoštovani odgovorni urednik gospod Grega Repovž, v članku z naslovom: Neetični tožilec, objavljenim v Mladini, dne 4. januarja 2019, ste bralcem posredovali napačno informacijo, da je Generalni državni tožilec RS Drago Šketa postopek pred Komisijo za etiko in integriteto glede javno izraženega mnenja vrhovnega državnega tožilca mag. Jožeta Kozine dne 28.9. 2018 na 1.seji Odbora za pravosodje, sprožil po tem, ko mu je to »predlagala« politična stranka NSi, kar ne drži. Kot izhaja iz preverljivih podatkov iz naše dokumentacije, smo predlog NSi za uvedbo disciplinskega postopka proti vrhovnemu državnemu tožilcu Jožetu Kozini prejeli 4.10. 2018, Komisija za etiko in integriteto pa je zaprosilo za obravnavo primera prejela dan prej, dne 3. 10. 2018.

  • Skoči, pet!

    Najprej pohvala Mladini in njenemu novinarju, ker sta dregnila v osje gnezdo, v ocenjevanje šolske športne vzgoje (Skoči, pet!, 30. nov. 2018). O tem vprašanju je bilo v zadnjih tridesetih letih že veliko napisanega. Vrsta področnih strokovnjakov se je zavzemala za humanizacijo tega šolskega predmeta, ta pa se pokaže v prvi vrsti v načinu ocenjevanja. Žal ideologi šolske športne vzgoje in pristojna šolska oblast še kar naprej trmasto vztrajajo pri petštevilčnem ocenjevanju tega predmeta. Največkrat ocenjevanje tega predmeta zagovarjajo zgolj zaradi tega, ker v šoli ocenjujejo tudi druge predmete. Takšno stališče je formalistično, birokratsko in daleč od vsestranske strokovne osvetlitve vprašanja. Športna vzgoja je namreč posebno vzgojno-izobraževalno področje, ki terja posebno vzgojno strategijo. Del te pa je tudi ocenjevanje. Pričujoči odziv se nanaša predvsem na osnovno šolo. Žal uredniška omejitev prostora ne dopušča poglobljene osvetlitve tega vprašanja.

  • Pamflet

    V članku je opisan primer okoljsko problematičnega umeščanja v prostor na območju Ljubljane, ki lahko ogrozi vodne vire glavnega mesta. Gre za zbirni kanal, s projektno oznako C0, za fekalne odplake s širšega zaledja Ljubljane, ki jih načrtovalci vodijo preko vodovarstvenega območja, v bližini vodnega zajetja Kleče. Proti temu je zadnje čase v javnosti objavljeno veliko ugovorov, predvsem iz bojazni, da kakršna koli kanalizacija za fekalne odplake takega obsega preko vodovarstvenega območja nikakor ne bi smela potekati. Ugovori odločujočih pri projektu so, da je načrtovanje te gradnje staro, in torej »verodostojno«, opravičevanje župana pa, da je načrt bil potrjen še pred obdobjem njegovega županovanja. Tudi pisec prispevka omenja, da naj bi bil načrt (oziroma vsaj ideja?) star že 40 let.

  • Intervju: Samo Fakin

    Primarni pediatri se pridružujemo apelom gorenjskih, mariborskih in celjskih kolegic in kolegov družinske medicine in jih v njihovih zahtevah po odpravi nepotrebnih administrativnih obremenitev iz naših ambulant povsem podpiramo. Primarni pediatri skrbimo za petino državljanov Slovenije. Naše poslanstvo je primarna preventiva, torej ohranjanje zdravja otrok in mladostnikov ter zgodnje odkrivanje znakov bolezni, tako da jih lahko pozdravimo brez posledic. Žal pa otroci in mladostniki, ki so na papirju naše največje bogastvo, v vsakdanjem življenju postajajo žrtve vse bolj neurejenih razmer. Te se kažejo na številnih področjih družbe – v zdravstvu, izobraževanju, (ne)zaposlenosti njihovih staršev in za razvito državo nedopustno velikem deležu revnih. Njihove in njihovih staršev stiske se odražajo v naraščanju tako telesnih kot duševnih bolezni pri njih in tako večajo naše vsakdanje obremenitve.

  • Intervju: Quim Torro

    Štirje politični zaporniki in borci za neodvisnost Katalonije že 17 dni gladovno stavkajo. Eden izmed njih je zaradi zdravstvenih težav moral biti premeščen v bolnišnico. Vsi štirje so že več kot leto dni v priporu in so se odločili za gladovno stavko, da bi od Ustavnega sodišča - najvišjega sodišča v Španiji - zahtevali, da preneha odlašati z odgovorom na njihove zahteve po sodni zaščiti. V skladu s špansko zakonodajo je odziv na takšno zahtevo potrebno podati v roku največ 30. dni, v tem primeru pa je od prvih zahtev minilo že več kot eno leto! Ustavno sodišče tako zavlačuje z odgovorom, da bi preprečilo, da se na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu naslovi zahteva za oceno, ali je prišlo do kršitve pravic teh zapornikov.

  • Praznik knjige za 1324, 92 evra

    Spoštovani, ker se v zadnjem času v slovenskem medijskem prostoru in na socialnih omrežjih pojavljajo vprašanja v zvezi z izvedbo Slovenskega knjižnega sejma (SKS), v katerih mrgoli netočnih namigovanj na osnovi nerealnih predpostavk, podajamo organizatorji naslednje pojasnilo: SKS je naša najstarejša knjižna prireditev– njegov začetek sega v leto 1972 – in hkrati največja, saj ga v petih dneh obišče skoraj štirideset tisoč obiskovalcev, osem tisoč otrok in mladih, sodeluje več kot sto razstavljavcev, skoraj tisoč sodelujočih na več kot tristotih spremljajočih dogodkih. Pri organizaciji in izvedbi sodeluje več kot sto ljudi, ki prispevajo več kot tisoč petsto ur svojega dela. V svoji dolgoletni zgodovini je doživel veliko sprememb. Prvi štirje sejmi so bili na Gospodarskem razstavišču (GR), vsi naslednji pa v Cankarjevem domu (CD). Do leta 2003 so založbe v Veliki sprejemni dvorani (VSD) svoje knjige le razstavljale, niso pa jih mogle prodajati. Pred osmimi leti je bila ukinjena vstopnina, leto pozneje pa je bilo odprto tudi Drugo preddverje (P-2).

  • Zagonetna dama slovenskega lutkarstva

    Spoštovani, v zadnji Mladini (14. 12. 2018) je bilo objavljeno pismo gospe Eke Vogelnik. Gre za pismo, ki naj bi bilo odziv na izvrsten novembrski članek Vesne Teržan pod zgornjim naslovom, ki je bil posvečen Ajši Pengov, lutkovni umetnici, ki je pomembno zaznamovala razvoj lutkarstva v Sloveniji (in Bosni) v prejšnjem stoletju.

  • Menedžerska kriza

    Spoštovani g. Samo Hribar Milič!
    Hvala za vaš odziv na uvodnik z zgornjim naslovom. V njem ste se prepoznali ter v odgovoru na očeh javnosti pokazali vse, kar sem izpostavil: vzvišenost in nezmožnost normalnega sporazumevanja. Pozoren bralec je lahko opazil, da v uradnem odzivu v imenu ugledne institucije ne uporabite niti formalnih nagovorov, osnov bontona. Malce ste zmanipulirali podatke o Mladini, izpustili panogo (primerjave delate povprek, da dosežete bolj dramatičen učinek), primerjali Mladinine rezultate s kategorijo »mediji v mestu« (le kaj bi to bilo) … A ne mislim vam ugovarjati, ker je vaš opis medijske krajine v bistvu točen. Tisk je v velikih težavah, odgovora na tehnološke spremembe ne najde panoga v celoti (v svetovnem merilu), naklade polzijo navzdol. Naklada Mladini sicer nazaduje počasneje kot primerljivim medijem, a to ni dobra tolažba. Drži, da so plače na Mladini nižje od povprečja v panogi. Ne samo to: vsak evro trikrat obrnemo, zato vemo, kako naporno je tako poslovati. Lahko bi imeli bistveno boljše rezultate, če bi začeli delati bolj rumeno, če bi tako kot marsikateri drug medij dopustili hibridno oglaševanje (ki je sicer nezakonito), če bi avtorjem plačevali le prek avtorskih pogodb … A se držimo načel, ki jih zagovarjamo tudi v svojih člankih. Vse, kar ste navedli, g. Hribar Milič, in kar sem dodal sam, je javno znano in dostopno. Obstaja bistvena razlika. V nasprotju z vami ne kažemo s prstom na državo, ne govorimo, da so davki previsoki, ne dajemo zaposlenih v nič, ne govorimo o bogatih revežih, temveč se zavzemamo za uzakonitev višje minimalne plače, za dobro delovno zakonodajo, za uvedbo višjih prispevkov za zdravstvo, ki bodo solidarni, ne govorimo, da je za naše težave kriv javni sektor, itd. Verjamem, da vas je članek prizadel. Govori o tem, da aroganca sedanjega vodstva GZS – ki jo tako nazorno razkrije tudi vaš odgovor – škoduje menedžerjem in gospodarstvu. S pozdravi in dobrimi željami v prihajajočem letu, 

  • Zagonetna dama slovenskega lutkarstva

    Prispevek Vesne Teržan o slovenskem lutkarstvu bi rada dopolnila z nekaj svojimi razmisleki.

  • Menedžerska kriza

    7. 12. 2018 je Grega Repovž v Uvodniku tednika Mladina izpostavil, da imamo opravka z menedžersko krizo, ki se kaže v njihovi družbeni neotesanosti, vzvišenosti, nezmožnosti sporazumevanja z delojemalci, nizki produktivnosti, krčenju plač in odpovedovanju kolektivnih pogodb, Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) pa, da že desetletje vodijo neomikani in grobi ljudje brez vizije in sposobnosti širšega razmisleka. Ocena je ostra in žaljiva do menedžerjev in tudi do posameznikov na gospodarski zbornici, predvsem pa ne ponuja nobenih konkretnih argumentov. Moč svoje osti naslanja na eno izjavo, ki jo Mladina že nekaj časa secira, iztrgano iz konteksta, ignorirajoč vse argumente v zvezi z rastjo minimalnih plač in dodatnimi pojasnili same izjave. Ampak, o tem kdaj drugič. Tokrat poglejmo, kako zmotne in neosnovane so Repovževe ocene. 1. V Sloveniji smo imeli in imamo visoko razvit socialni dialog v gospodarstvu. Smo med nekaj državami v EU, ki ima najmanj štrajkov in eno največjih pokritosti zaposlenih s kolektivnimi pogodbami. Imamo 22 veljavnih panožnih kolektivnih pogodb, večina med njimi z razširjeno veljavnostjo, kar pomeni, da veljajo za vse zaposlene v panogi. Pri oblikovanju in sklepanju kolektivnih pogodb se razvijajo tudi konfliktne situacije in kratkotrajna pat razmerja, ko se zdi, da ni rešitve, vendar pa je do sedaj na koncu še vedno prevladal razum in odgovornost ter je bil sklenjen kompromis. Od kje Repovžu osnova za trditev o resnem nazadovanju socialnega dialoga, ve le on sam, ampak v času največje krize slovenskega gospodarstva so sistem kolektivnih pogodb in socialni dialog lahko ohranili le menedžerji, ki so bili sposobni empatije in sodelovanja in ki so ohranili, ne pa izgubili intelektualni potencial. 2. Repovž tudi ocenjuje, da se omejenost menedžerske elite kaže v nizki produktivnosti slovenskega gospodarstva. In za to ne navede nobenega argumenta. Mogoče izhaja iz Mladininega poslovnega modela, ki je iz nekdaj uspešne blagovne znamke pripeljal družbo na rob uspešnega poslovanja. Dodana vrednost na Mladini je v 10 letih upadla za 23 %, prihodki na zaposlenega za 66 %, znižali so stroške dela, tako, da so plače na Mladini za 15 % do 40 % nižje kot pri konkurenčnih medijih v mestu in v njihovem tržnem segmentu. Če se bodo plače v Sloveniji res povečale za 8 %, bo Mladina zašla v globoke rdeče številke.

  • Je Merc določil pravo mero?

    Zadnje dni smo v medijih lahko brali o primeru gospoda Merca, sedaj že upokojenega ravnatelja OŠ Prule. Novica vsekakor ni ostala neopažena, med ljudi je vnesla nemalo čustvenih odzivov, predvsem pa, kar je bolj pomembno, upravičeno zaskrbljenost. Upam si trditi, da predvsem zaskrbljenost nad obstoječo zakonodajo. Menim, da je napočil kritičen trenutek, da šolske oblasti pošteno zavihajo rokave in se posvetijo tej pereči problematiki. Na pristojnem ministrstvu so predolgo molčali.

  • Dušan Merc

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Pisma bralcev

    Je Merc določil pravo mero?

    Dovolite kratek odziv na članek Petra Petrovčiča: »Je Merc določil pravo mero?«, št.: 49, 7.11.2018 Naj najprej odgovorim na naslov: Je, da, točno in natančno je Merc določil pravo mero, edino pravo mero!« Oglašam pa se zgolj zaradi trditev, ki jih je v članku zapisal novinar Peter Petrovčič, da je bila OŠ Prule vodena bolj po domače, kar naj bi kazali izsledki šolskega inšpektorja. Za mnoge moje odločitve naj bi ne bilo moč najti nobenih pisnih sledi.

  • Vprašanja organizatorjem Slovenskega knjižnega sejma

    Spoštovani, v imenu zainteresirane javnosti z namenom širše debate in izboljšanja obstoječega stanja prireditelje Slovenskega knjižnega sejma (SKS) po tem, ko v komunikaciji na socialnem omrežju nisem prejela odgovorov, še javno sprašujem: 1) Kdo določa ceno za kvadratni meter stojnice na SKS in zakaj je slednja, ob upoštevanju aktualnih parametrov na slovenskem založniškem trgu in slovenske knjigotrške realnosti, 122 €/m2 (z DDV 148,84 €)? Čemu Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK) v primeru, če ceno določa Cankarjev dom (CD), ne izpogaja boljših pogojev in drastično nižjih cen za svoje članice_ ter vse ostale sodelujoče na sejmu? 2) Vsota sredstev najetih površin za stojnice, izračunana po podatkih, dostopnih na spletni strani SKS, znaša za 1279 m2 156.038 € (z DDV 190.366,36 €), v kar niso vključeni Bazar malih založnikov v drugem preddverju (28 x 180 € = 5.060 €, z DDV 6.168,80 €), stojnica Ljubljane, mesta literature ter stojnica države gostje (skupno 57,5 m2 = 7.015 €, z DDV 8.558,30 €), kar skupno znaša 168.113 € (z DDV 205.093,46 €). Lahko ta izračun potrdite oz. po potrebi korigirate? 3) Kako natančno so ta sredstva razdeljena? Kdo prejme kakšno vsoto in za kaj natančno se porabi? 4) Po nekaterih navedbah obstajajo na SKS popusti za določene razstavljavce_. Lahko javno potrdite oz. ovržete te navedbe? Če obstajajo, po kakšnih kriterijih se podeljujejo ter kdo, v kakšnem obsegu ter zakaj jih je deležen? 5) Kakšno konkretno je pri organizaciji SKS razmerje med ZKZK in CD? Kakšna so pogajalska razmerja in kdo konkretno odloča o čem? 6) Zakaj je nujni predpogoj za udeležbo na SKS vpis v (elektronski) katalog razstavljavcev_ in zakaj ta vpis stane 110 € + DDV = 134,20 €? 7) Kdo določa cene električnih in internetnih priključkov na sejmu, čemu je za 6 dni trajanja sejma dopuščena tarifa električnega priključka na razstavljavca_ 70,76 € v predplačilu (do 1. 11.) oz. 86,47 € po 2. 11. ter zakaj oboje ni brezplačno vključeno v ceno najema prostora za stojnico? 8) Zakaj ZKZK dopušča tako drastično slabšanje pogojev postavljanja in podiranja stojnic, ki so absolutno podrejeni programu CD in so za posamezne prostorske nivoje različni, kar je diskriminatorno, in za svoje članice_ in ostale sodelujoče ob omenjenih cenah/m2 stojnic ne izpogaja sprejemljivih osnovnih delovnih pogojev?

  • Oče naroda s krvavimi rokami

    Med slovenskimi osebnostmi 20. stoletja vsekakor izstopa Rudolf Maister. 30. oktobra 1918 je Mariborski (nemški) občinski svet razglasil mesto z okolico za del Nemške Avstrije. Maister je nemudoma prevzel v mestu vojaško oblast; slovenski Narodni svet za Štajersko pa ga je podprl in mu podelil generalski čin. Prevzel je vojaško poveljstvo nad vso Spodnjo Štajersko ter pripravil vključitev v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.

  • Popolna družina

    Spoštovani, pišemo vam glede članka z naslovom »Popolna družina« avtorja Izaka Koširja, ki je bil 30. novembra objavljen v Mladini št. 48 in njeni spletni izdaji.

  • Koline

    Pa smo le dočakali dan, ko bomo poleg Tepanjčanov tudi Američane nadmodrili! Širni svet ve, da smo jim najprej poslali osnove ustave, nato smo jim poslali prvo damo, sedaj pa jim bomo poslali še učitelje (najbolje tiste, ki spoštujejo pravilo: če ne znam, bom pa druge učil). Tako bo kolonializem pouka angleščine v naših vrtcih in šolah s pošiljanjem naših učiteljev v ameriške šole uspešno zaključen. Vmes smo že poslali tisoče mladih strokovnjakov, ki so prav tako šli praviloma v angleško govoreče države, saj je edini pogoj univerzitetna izobrazba in dobro (govorno, bralno, pisno) znanje angleščine. V Ameriko smo poslali tudi predsednika naše države, ki menda govori angleščino celo z izbornim naglasom. Tam pa je pri ženi ameriškega predsednika očitno pretiraval z ustrežljivostjo in besedo love (vzeto iz besede Slovenija), pa ga je ameriški predsednik, kot kaže slika, ročno odstavil na drugo stran.

  • V Sp. Dupleku

    Spoštovani gospod Šauperl. Kljub polstoletnemu bivanju v Ljubljani se še vedno čutim tudi Štajerca. Tudi zato Štajercev nimam za omejene. Že večkrat sem bil tudi v Dupleku in zdi se mi lep kraj. Seveda pa je majhen. To ne pomeni, da so ljudje iz majhnih krajev majhni. Majhni pa so tisti, ki hodijo v majhne kraje zato, da bi bili videti večji. Samo to sem hotel povedati, ko sem v kolumni o naši politiki, ki se v tujih prestolnicah praviloma čuti majhno, manjvrednostne občutke pa si rada zdravi z v glavnem praznimi, ritualnimi obiski po domačih »provincah«, postavil Sp. Duplek v naslov.

  • Ne država, drža

    Spoštovani, pomembna je akcija, bolj kot drža.

  • V Sp. Dupleku

    Spoštovani, Jugozahodno od Trojan se je razpaslo, da kadar hočete predstaviti Slovenca-Butalca, uporabite nek rovtarski naglas ali pojme, kot je „Sp. Duplek“. 1) v Sloveniji obstaja 45 priznanih (menda ja enakovrednih!) narečij, 2) (vam smešno ime) Duplek - morda zaradi duplin v peščenjaku ob Dravi, zaradi pojma „duplirati“ ali „ducat“ iz Rimskih časov (od tu je svetobarbarski kamen, s katerim je zgrajenega polovica Ptuja od Rimljanov sem) tudi zaradi priznanih splavarjev - naj za vas bo nekaj več kot le prispodoba za omejence, 3) bližnji Ptuj bo star 1950 let! - za onkrajtrojance pa so ti krajani kar-pač-že; Duplek je sosed Ptuja!, 4) grad Vurberk je bil odločilen branik v ponavljajočih se turških vdorih, 5) ste brali Partljičevo knjigo o Dupleku?, 5) ko boste onstran Trojan a) v govorjenju uporabljali tudi drugi slovnični sklon, b) nehali med dva soglasnika vrivati samoglasnik, c) se nehali izražati kot „ ... 2 milijona Slovencev in pol ...“, č) nehali v stavkih postavljati glagol na koncu, ... tedaj vam bomo morda blagohotno dovolili, da se nas kdaj tudi šaljivo spomnite!

  • Pravica ali grožnja?

    Pozdravljeni, v članku „Pravica ali grožnja“ g. Črnič sprašuje, kaj je laična šola: tista, ki izhaja iz tega, da smo vsi enaki ali tista, ki upošteva različnost učencev?

  • Ne država, drža

    Spoštovani, nekako na prelomu iz stare oblasti v novo se je pri nas zganjalo mnogo protislovanskega, ne samo protijugoslovanskega. Nekateri ihtavi osamosvojitelji so hoteli z ulic in gostiln pregnati čevapčiće, ražnjiće … kar vso balkansko kulinariko. Teh besed se ni smelo javno uporabljati.

  • Orbanov napad

    Spoštovani, že dolga leta sva redna gosta Lendavskih toplic. Hotel Lipa nas vdano pričakuje ob termalnem kopališču in velikem lipovem parku. Voda s parafinom ima blagodejne učinke na telo, dobrovoljni gostitelji pa kljub slabim plačam poskrbijo za dobro vzdušje. Uživava ob pogledu na Lendavske gorice, ki jih krasi trta, nanizana v skoraj pravilne geometrijske like. Ob sprehodih med njimi sva lahko do nedavnega srečevala zidanico pisatelja Miška Kranjca. Zdaj se je, žal, porušila, ker se niso znali dogovoriti za plačilo obnove. Na vrhu goric se kot veliko prepleteno štorkljino gnezdo daleč naokrog (po štirih državah) bahavo ozira razgledni stolp. Bilo je veliko kritik na njegov račun, preden so ga zgradili. Zdaj pa je »Vinarium« postal izredno priljubljena zanimivost. Na drugi strani toplic se raztezajo širne prekmurske ravnice, ki netijo občutke miru, odprtosti in svobode. Rada prihajava v ta posebni kotiček naše dežele. Med domačini ni bilo težko najti pravih prijateljev, ki se radi večkrat pohvalijo, da govorijo najbolj pravilno slovenščino v državi. Mislim, da imajo celo prav. Po mestecu odzvanja tudi madžarščina, zdi se, da vedno bolj glasno in pogosto. Normalno, bomo rekli, če gledamo od daleč, saj tu prebiva madžarska manjšina.

  • Intervju: Zoran Janković

    Zoran Janković, župan Ljubljane, je v intervjuju, ki ga je dal Mladininemu novinarju Borutu Mekini, na novinarjevo pripombo, da »V Ljubljani imamo eno neprofitno stanovanje na približno 70 prebivalcev … in da turističnega navala ne uravnotežujemo tako, da neprivilegirani ne bi bili prikrajšani«, odgovori, da »smo v Sloveniji prvi na svetu po številu lastniških stanovanj. Vsak si želi kupiti stanovanje in ga ne želi najemati«. Obe trditvi sta netočni, saj tako kot Slovenija ni prva na svetu po številu lastniških stanovanj (že znotraj EU nas po tem prekašajo Romunija, Hrvaška, Madžarska, Litva, Latvija), kot tudi ne po deležu prebivalstva, ki živi v lastniških stanovanjih. In sicer, leta 2015 je v EU-28 v lastniških stanovanjih živelo skoraj 70% prebivalstva, v Sloveniji pa dobrih 76% (vir: Eurostat). Druga trditev pa (predvidevam) izhaja iz splošnega prepričanja, da želi večina Slovencev_k živeti v lastnem domu oziroma stanovanju, ki je podkrepljeno tudi z različnimi anketami, ki so pokazale, da želi v lastni hiši živeti v povprečju 90% anketirancev_k.

  • Pravica ali grožnja?

    Spoštovani, ob branju zanimivega teksta z gornjim naslovom sem opazil molk o osebnih dokumentih. Za življenje v Evropi so osebni dokumenti nepogrešljivi, zanje pa je nujno potrebna slika obraza. V članku se poimensko navajata dve gospe: gospa Pašić Bišić nosi hidžab, gospa Dervišević pa si zakriva obraz, saj nosi nikab. A med njima je velika razlika.

  • O Nerojenih otrocih - 2.

    V 43. Mladini je bilo objavljeno pismo g. Vinka Kosa, kjer je z argumenti skušal dokazati, da je ženska lastnica svojega telesa le do takrat, dokler ne “pripusti” moškega tako blizu, da je možen čudež: pojavitev novega človeka.

  • Strah pred ščegetavčkom

    Zanimiva predstavitev zanimivega stripa Liv Strömquist, v kateri avtor ugotavlja, da »smo še vedno zaostali in zaplankani, prostovoljne žrtve kardinalnih neumnosti, ki so jih v zgodovini skupaj pacali skoraj izključno moški...« in eno prispeva tudi sam: »... besede menstruacija, menopavza in tudi women imajo v korenu besedo men, moške«! V izogib gibanju za feminizacijo zgoraj navedenih pojmov, pojasnilo, ki ga najdemo v Slovenskem etimološkem slovarju (dostop 31. 10. 2018 na https://fran.si/193/ marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar): Menstruacija: Prevzeto iz sodobnih evr. jezikov, nem. Menstruation, frc. menstruation. Beseda je izpeljana iz lat. mēnstrua ‛mesečno perilo’, kar je v kolektivni obliki posamostaljeni pridevnik mēnstruus ‛mesečen’, izpeljan iz lat. mēnsis ‛mesec’ (He, 315).

  • Za starše in otroke gre

    V Mladini smo 26. 10. 2018 v članku z naslovom Za starše in otroke gre zasledili navedbe v zvezi s stališčem Varuha do stavke. Zaradi objektivne obveščenosti bralcev Mladine podajamo pojasnilo. Avtor članka poudarja, da želi Varuh človekovih pravic RS oziroma varuhinja omejiti pravice delavcev. V zvezi s tem pridobi komentar predsednika SVIZ-a Branimirja Štruklja, ki predlog varuhinje oceni kot enostranski. Doda, da naj bi takšna mnenja »dodatno načenjala delavske pravice«.

  • Sto let slovenske državnosti

    Te dni mineva sto let od ene največjih morij v človeški zgodovini, prve svetovne vojne, ki se je uradno končala 1.11.1918 leta. Z njenim koncem je propadla tudi ena največjih dinastij v Evropi, habsburško cesarstvo. V srednji in jugovzhodni Evropi so se meje začele risati na novo. To so bili zgodovinski trenutki, katerih posledice so še danes bolj ali manj enake. Nastale so nove države in po tistem več nobena nova, ki ne bi imela že takrat atributov državnosti (kot na primer banovine in pozneje republike v Jugoslaviji). Kdor je bil takrat zraven, se je zapisal v zgodovino, kogar ni bilo, tega ni uspel narediti vse do danes. In Slovenija je bila zraven in tako zgradila temelje za Kraljevino Jugoslavijo, Socialistično Jugoslavijo in samostojno Slovenijo. Samostojnost Slovenije je iz državne ureditve v državno ureditev rastla, vse do popolne samostojnosti. Če vsaj malo špekuliramo, lahko rečemo, če ne bi bilo 29. 10. 1918, tudi samostojne Slovenije ne bi bilo. In če še malo razmišljamo, je popolnoma jasno, da slovenska državnost temelji na zgornjem datumu. Torej te dni praznujemo 100 let slovenske državnosti! Toda pod vplivom veličastnega dejanja slovenske dokončne osamosvojitve leta 1991, kar malo ali zelo in neopravičeno pozabljamo na temelje, ki so omogočili to osamosvojitev oz. nastanek suverene države Slovenije.

  • Oko iz Mordorja

    Preseneča me že besedilo sicer meni pravičnostno, trezno naravnanega pisca pisem Jožefa Praprotnika, tokrat pa menim, da je z napadom na glavnega tožilca Draga Šketo močno zgrešil.

  • Oko iz Mordorja

    Smo na pragu neverjetnega odkritja, katerega rezultanta nas bo zanesljivo rešila vseh problemov, s katerimi se sooča sodobna slovenska družba. In do tega nas niso pripeljali znanstveniki v laboratorijih, niti strokovnjaki inštitutov, kot Jožef Stefan, niti najuglednejši doktorji medicine, temveč pravnik. Prav ste prebrali: pravnik, generalni državni tožilec Drago Šketa. Njegovo pogruntacijo imenujemo preprosto Šketov teorem in se matematično razloži preprosto tako: iz predhodno osvojenih aksiomov ali v obliki implikacije P v Q (P =hipoteza ali predpostavka in Q=konec ali trditev).

  • O nerojenih otrocih

    Božidar Slapšak ponavlja sintagmi »pravica do izbire« in »odločanje ženske o lastnem telesu«.

  • Sramota nezelenosti

    V Silicijevi dolini in še kje na našem planetu je bogastvo posameznikov poletelo v nebo, čeprav na svetu ni bilo še nikoli toliko revežev, med katerimi umira samo zaradi lakote na tisoče otrok vsak dan. Med redkimi državami z vesoljskimi programi je tudi Indija, kjer kar pol milijarde ljudi nima niti stranišča, da o drugem niti ne govorimo. Klimatske spremembe in številne vojne grozijo, da bo beguncev z ogroženih območij vedno več, tudi na stotine milijonov, zato se bogatini že tresejo pred pobesnelo revščino. Ne jamrajo, pač pa zase že iščejo rešitve. Tudi v vesolju in globoko pod zemljo.

  • Javno pismo

    Člani društva SRP smo zgroženi nad objavo javnega razpisa revije Demokracija in založbe Nova obzorja, d. o. o. za »izvirno slovensko pravljico, ki bo primerna za otroke do 10. leta starosti«, kar pomeni dodatno znamenje fašizacije slovenske države: skozi ta razpis se je Janševa stranka spravila na najmlajše, da bi jih pod krinko nekakšnega sprevrženega domoljubja z namenom vzgajati ksenofobno, rasistično in sovražno mladino do drugačnih posameznikov.

  • Dobri stric iz Amerike

    Spoštovani, v skladu s 1. odstavkom 26. člena Zakona o medijih (Ur. list RS, št. 110/2006, ZMed – UPB1, Ur. list RS št. 47/2012, ZMed-B) vam pošiljamo zahtevo za popravek navedb v članku „Dobri stric iz Amerike“, ki ga je napisal Vasja Jager, in je bil objavljen v petek, 5. oktobra 2018, v tedniku Mladina in na spletni strani https:// www.mladina.si/187655/dobri-stric-iz-amerike/, ker so bile v objavljenem članku navedene neresnične in zavajajoče trditve, s katerimi je bilo neupravičeno poseženo v ugled in dobro ime AmCham Slovenija.

  • Marksistično pravosodje? Prej nasprotno

    Spoštovani, čutim dolžnost, da se odzovem na članek z naslovom »Marksistično pravosodje? Prej nasprotno« avtorja Petra Petrovčiča. Mi, ki smo bili dolgo brez zaposlitve in kot delojemalci in brezposelni deležni hudih zmerljivk, vemo, da je vrhovni državni tožilec Jože Kozina v državnem zboru spregovoril o dejanskih razmerah in stanju, v katerem se je znašel slovenski slehernik kot delojemalec. Tožilec Jože Kozina je pokončni mož, da je malo takih, njegova stališča pa so tako sveža v tem svetu, kjer ljudje moči zagovarjajo neoliberalizem in izkoriščanje delavnega naroda. Za tiste, ki tako zlahka izrekajo svoja mnenja o dejanskih razmerah, na primer za dr. Mateja Avblja, je samo ena možnost, da bodo spoznali, o čem sploh govorijo: naj gredo za tri mesece delat v nočno izmeno v novomeški Revoz.

  • Pokvarjeni moralni kompas

    Tudi slovenski del vesoljne cerkve je v istih težavah kot po vsem svetu in za svoj prav se bori s popolnoma istimi sredstvi. Če so težave večje, se zapre, umolkne, kar se je zgodilo letos (spet) po papeževem obisku Irske. Problemi so težki in jih ni mogoče razrešiti enostavno. Vzrok so temeljne dogme, ki slonijo tudi na starih, privzetih izročilih, med drugimi tudi na desetih božjih zapovedih, ki jih je davno pred našim štetjem zapisal Mojzes. Če je papež poskušal v katehezi nekako uveljaviti zapoved: ne ubijaj, mu pri naslednji: ne nečistuj ne gre. Zagata je skoraj nepremostljiva.

  • Tišina hrupa

    V 41. številki Mladine (12. oktober 2018) je v besedilu z naslovom Tišina hrupa B. Nežmah zapisal, da tožilka preganja tajnika slovenske škofovske konference T. Strehovca zaradi njegove objave »imen skupine oseb in organizacij, ki so podpisale pobudo za zaščito ustavnih pravic žensk, ter da jih je s poimenovanjem abortivni lobi žalil ter širil sovraštvo.« V nadaljevanju svojo kritiko tožilke izpelje v očitek, da preganja Strehovca zato, ker je ponavljal cerkveno doktrino, in ji očita trditev, da cerkev s svojim naukom razpihuje sovraštvo.

  • Popravek

    V članku o vrstnih hišah z naslovom Nazaj v prihodnost (Mladina 25, priloga Bivanje) sem napačno pripisal avtorstvo urbanističnega načrta naselja Mostec v Ljubljani. Urbanizem tega naselja so zasnovali Janez Vrhunc, Tomaž Mächtig in Urša Vrhunc, ki so s svojo rešitvijo zmagali na Natečaju za urbanistično, krajinsko in arhitekturno zasnovo naselja Mostec ob Koseškem bajerju leta 1995. Avtorji so kasneje izdelali tudi zazidalni načrt, arhitekturne projekte za posamezne tipologije stavb pa so izdelali različni arhitekti, med drugimi tudi avtorji urbanizma. Prizadetim se za napako opravičujem. 

  • Pravice nam bodo izborile elite?

    Pošteni ljudje so bili pogosto prepričani, da so dobri sodniki tisti, ki vsem enako in pošteno sodijo. Seveda pa je bilo v preteklosti pogosto tudi drugače, saj so imeli fevdalni gospodje tudi sodno oblast s temnicami in gavgami ter pravico do obešanja podložnikov, do prve noči in še za vse drugo, kar so si poželeli. Vladarjem in plemstvu je ljudstvo vedno sodilo brez sodnikov in brez zakonov, vendar samo ob puntih in revolucijah. Vedno pa so bili sodniki pokorni elitam vseh vrst na oblasti, ki so določale zakone. V sedanjih družbenih razmerah je oblast s sodniki in odvetniki prešla na višjo stopnjo zavedanja, zato so drugačna tudi merila za sodnike, saj je vse odvisno od tega, h katerim našim elitam se politično nagibajo sodniki, odvetniki, osumljenci, prevaranti in roparji.

  • Dobri stric iz Amerike

    V zadnji Mladini je bila objavljena skupinska fotografija mojih kolegic na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je potekala zaključna prireditev projekta Partnerstvo za spremembe v navzočnosti najvišjih predstavnikov oblasti. Tudi sam se bil v dvorani, prireditev je bila tako rekoč obvezna in pred mojimi očmi se je odvijala predstava mojih predstojnikov, ki so se veselo in razigrano razgibavali na odru. Nekoč pred leti sem bil na predstavi monodrame v izvedbi direktorice gledališča. S kolegom sva sedela v prvi vrsti in direktorica se je na odru zvijala v tančicah in pritajeni svetlobi. Kolega je pripomnil: »Direktor ima pisarno, v kateri naj dela in vodi gledališče, ne pa da se na odru zvira in gunca afne.« Tudi moja izkušnja s partnerstvom je bila zanimiva: V podjetju, kjer sem bil vključen, so me seznanili z njihovim načinom upravljanja.

  • 12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Pisma bralcev

    Protest zoper javni razpis tednika Demokracija in založbe Nova obzorja za pravljice

    Najostreje obsojamo razpis za pravljice, objavljen na spletni strani tednika Demokracija, saj nedopustno zlorablja otroško literaturo za rasistično propagando. Verjamemo, da si vsi otroci zaslužijo človečne, odprte in strpne pravljice, ki spodbujajo empatijo, ne pa netijo sovraštvo. Le tako jim lahko omogočimo, da bodo ponotranjili osnovne človeške vrednote, ki edine omogočajo varen jutri za vse.

  • Ljubezen ni dovolj

    V 39. številki letošnje Mladine je Borut Mekina na strani 20 citiral Rada Genoria oziroma njegove, po mnenju avtorja članka, »anekdotične spomine«. Takole pravi: »Najbolj tragikomičen je bil čas finančne krize, ko so se evropski finančni ministri srečevali skorajda vsakodnevno na zgodovinskih sestankih, od katerih je bila vse bolj odvisna tudi usoda Slovenije. »No na teh sestankih pa žal slovenskega finančnega ministra nihče ni spoznal. Namesto njega sem na sestankih prisostvoval jaz. Navadno sem sedel zraven francoske finančne ministrice, ki je ves čas mislila – kot mi je zaupala kasneje – da sem slovenski finančni minister jaz,« se spominja.«

  • Discipliniranje vlade

    Odgovorni urednik Mladine v svoji uvodni kolumni pravilno ugotavlja, da je kapital v Sloveniji praktično neobdavčen.

  • Ekonomija: Šarčev kavelj 22

    Po dolgih porodnih povolilnih mukah smo 13. septembra le dobili 13. vlado. Vlada je sicer manjšinska (s 45 glasovi za in 34 proti), vlada pa je. Nove volitve, nova vlada, so dogodki, ki tudi znova predramijo zaspalo upanje volivcev v boljši danes. Problem je v tem, da politiki ponujajo boljši jutri, ki kot kažejo izkušnje, nikoli ne pride. Mnogi vidijo problem te vlade v specifični in asimetrični vlogi oziroma ne/podpori Levice. Namreč, ta si je zagotovila najboljši položaj. Njena podpora je ključnega pomena pri sprejemanju pomembnih vladnih odločitev (npr. pri sprejemanju in izvrševanju proračuna, ali najpomembnejših pravnih aktov) in nikakršna pri prevzemanju odgovornosti. No, če smo iskreni, tako predstavniki pozicije kot tudi opozicije za svoje poslanstvo predstavnikov ljudstva ne nosijo nobene formalne odgovornosti. Enako velja na lokalni kot na državni ravni.

  • Primestna železnica

    Pod gornjim naslovom je arhitekt Nejc Černigoj objavil članek z opisom razmer na področju urejanja prometa v Sloveniji, predvsem ob večjih mestih. Pri tem je izpostavil prednosti železniškega prometa, pomanjkljivosti pri nas, in opisal razmere na tem področju pri tujih vzorih. Pomembno je njegovo opozorilo, da »prometnih zagat v mestih ne bomo rešili s povečanjem zmogljivosti avtomobilske infrastrukture«. Izpostavlja kot večji prometni problem pri nas dnevne migracije na in z dela v mestnih središčih iz okoliških krajev. Za ta problem bi bilo nujno vzpostaviti ustrezne in primerno opremljene ter usposobljene železniške povezave kot omrežja »primestnih železnic«, predvsem tudi navezati na glavno mesto Ljubljana. Tak način prometnega urejanja se imenuje »trajnostni prometni model«, je podlaga za »trajnostni prostorski razvoj«, in za zdravo bivalno okolje. Poleg vsega je tudi dosti bolj racionalen v vseh pogledih rabe neobnovljivih virov in daleč najmanj obremenjujoč za okolje z emisijami. Vse to je podlaga za vsebine EU Direktiv s področja varstva okolja, strategij, itd. Moralo bi biti vključeno tudi v novi Nacionalni program varstva okolja, v energetski razvojni model, v prometno strategijo RS (pa sploh ni tako!), in v drugo dokumentacijo na podrejenem nivoju. To postavlja zahteve tudi za državni program izgradnje cest in železnic, kot so 3. razvojna os od avstrijske meje na severu, preko Celja, do Bele Krajine in hrvaške meje na jugu (ki popolnoma zanemari potrebo po železniški povezavi), 2. tir Divača-Koper (nejasnosti glede potniškega prometa), za povezavo od Postojne in italijanske meje do Hrvaške v Jelšanah, itd.. Vse te prometnice napajajo z nepotrebno množičnim in ne-vzdržnim avtomobilskim prometom tudi glavno mesto Ljubljano.

  • Jadranka Juras

    25. 9. 2018  |  Pisma bralcev

    Javni poziv ministrstvom glede prehrane v vrtcih in šolah

    Državljani in državljanke Republike Slovenije, ki smo iz etičnih razlogov izbrali veganski ali vegetarijanski način življenja, zavračamo okrožnico razširjenega pediatričnega kolegija glede prehrane v vrtcih in šolah kot neustavno, neetično in nedemokratično.

  • 21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Pisma bralcev

    Javni protest proti povezavi med Luko Koper in zvezo Nato

    Članice in člani Centra FemA – zavoda za transformativne študije in delovanje in FemA – Feministične akcije skupaj s podpornicami in podporniki po medijskih informacijah o povezavi med Luko Koper in zvezo Nato in temeljitem premisleku zahtevamo od poslavljajoče se slovenske vlade in vlade, ki je nastopila mandat, odgovornost in primerno ukrepanje v zvezi z izpostavljeno problematiko.

  • Rojstvo nasilja

    Marsikaj je bilo na svetu in pri nas spoštovanega, ker je veliko dobrega obetalo, vendar se je prepogosto sprevrglo v nasilje in celo v vojne norosti. Tako je Alfred Nobel izumil dinamit, da bi ljudje lažje gradili svoje domove in palače iz trdega kamna ter vrtali predore skozi kamnite gore do dobrih sosedov, zato so iz njegove zapuščine ustanovili Nobelovo nagrado za mir. V zadnjem obdobju je odbor podelil to nagrado prejšnjemu ameriškemu predsedniku in sedanji predsednici Burme, ki sta v vojnah z dinamitom in drugim orožjem najbolj uničevala svet, rušila in morila ter razselila na milijone ljudi iz svojih domov, celo na druge celine. Se je nagrada za mir sprevrgla v nagrado za vojne?

  • Skrbi 1022 najpremožnejših

    Popravek: V članku z naslovom Skrbi 1022 najpremožnejših sem pomotoma zapisal, da je Ivo Boscarol vidni član Kluba slovenskih podjetnikov. Gospod Boscarol ni član Kluba slovenskih podjetnikov. Gospodu Boscarolu in omenjenemu klubu se opravičujem. 

  • Kesanje ni dovolj

    Kot Cerkev pojmujem predvsem rimokatoliško cerkev kot institucijo. Vse od osamosvojitve dalje Cerkev izkazuje vse večje zahteve do države po vrnitvi tega ali onega (tudi gozdov in celo naravnih biserov Slovenije), takšnih in drugačnih pravic in privilegijev (vojni kurati, razne izobraževalne ustanove pod okriljem Cerkve ...) Vse to so ji omogočale vsakokratne vlade, ki so imele praviloma servilen odnos do nje. Do države ima izrazito zajedalski odnos. Kadar ji državni zakoni gredo na roke, zahtevajo vse pravice, kadar pa ne in so v vlogi toženca, pa se sklicujejo na kanonsko pravo in se sprenevedajo. Dvoličnost Cerkve in njena moralna sprevrženost sta stalnici, a to, kar letos kulminira v grozljivih razsežnostih cerkvene pedofilije in očitnem sistematičnem dolgoletnem prikrivanju spolnih zlorab, je kaplja čez rob. Sprašujem se, kaj naj bi Cerkev naredila dobrega človeštvu v dobrih 16 stoletjih svojega obstoja, da potem lahko to vse počne oziroma jo nihče pri tem ne ustavi? Vsa njena zgodovina od 4. stoletja dalje, je skorajda neverjetna kronologija nasilja do drugače verujočih, lakomnosti, moralne izprijenosti, incestov, spolnih zlorab in prevzetnosti rimskih škofov in nižjih cerkvenih dostojanstvenikov, ki kar traja in traja. Še danes. In Evropa naj bi temeljila na krščanskih vrednotah!

  • S figo v žepu?

    Samo Fakin bo najverjetneje postal minister za zdravje. To delo ne obsega le pridobivanja več denarja za ta ključni resor, kot se včasih zdi, temveč, da se ciljno usmerjeno posveti poglavitnim problemom zdravja (ne le zdravstva). Po osnovnem vodilu SZO je treba: ‘’preprečiti, kar je moč preprečiti’’, in ‘’zdraviti, kar je mogoče zdraviti’’. Vsakodnevno še največ izvemo o gnečah, nesrečah in žrtvah prometa (okrog 100 na leto), preprečevanje nesreč ima skoraj ekskluzivno pozornost medijev in resorjev, AVP vodi številne kampanje v vseh mogočih oblikah. Uspešni so, kar je prav, a je nesorazmerno v primerjavi z drugimi zdravstvenimi problemi, ki zahtevajo mnogokratnik več žrtev. Moramo se zavedati celotne slike, pri nas pa vlada namerno ustvarjena nevednost! Manj se namenja za samomore (400 žrtev na leto). Še manj pozornosti in sredstev se namenja preprečevanju kajenja (3600 žrtev na leto in nad 100.000 kroničnih bolnikov), alkoholizma (in tveganega ali škodljivega pitja alkohola – 900 žrtev), ali sladkorne bolezni (več kot 100.000 kroničnih bolnikov). A tukaj ne moremo več mimo regulacije teh izdelkov, za kar določena industrija želi, da se o tem ne bi niti pogovarjali. A zakaj ne bi šli po poti FDA v ZDA, ki bo v bližnji prihodnosti zmanjšala količino nikotina v cigaretah za 20x (o tem žal pri nas ni nihče poročal, ne STA, ne RTV, …) in tako odpravila cigarete? Zakaj ne bi zmanjšali količine dodanega sladkorja v groteskno presladkih pijačah – recimo s 100 in več g/L pijače pod 50 g ali 40g sladkorja/L pijače, kar je še vedno zelo sladko? To so uresničljive in logične rešitve. Šele to bo prineslo pravo svobodo potrošnikom. Vsak si še vedno lahko sam dosladka, lahko tudi iz vagona, kot to počnejo v industriji, če ima prostor. Izdelek postane šele z uresničitvijo nekih pravil smiseln, oz. zadostno kakovosten in varen, tako kot mora vsak avto imeti delujoče zavore in uresničiti številne varnostne (in ekološke) zahteve.

  • Prva noč, Nova vlada prihaja

    Spoštovani, v 34. številki Mladine je v dveh člankih omenjeno delovanje slovenske vlade 2008 – 2012. Jure Trampuš v članku »Prva noč« (stran 19) ugotavlja, da je vlada Boruta Pahorja dobila skoraj ustavno večino, a mu je hitro začela razpadati; dr. Bogomir Kovač pa v kolumni »Nova vlada prihaja« (stran 29) trdi, da je Pahorjeva vlada zamujala z bistvenimi ukrepi, fiskalna konsolidacija je šla mimo priporočil fiskalnega sveta, sanacija bank pa da je bila napačna in prepozna.

  • Možina v vseh svojih oddajah ne ugotavlja zgodovinskih dejstev

    V 144 oddajah Pričevalcev Jože Možina sistematično širi neresnice in konstruira zgodovino.

  • Zdravilci, guruji, šarlatani

    Z olajšanjem sem prebral članek o prevarah zdravilstva, ki ste ga objavili v zadnji številki Mladine. Čestitke novinarjem Spiegla, ki so dokumentirano predstavili, kako homeopati (ali drugi zdravilci) škodijo svojim bolnikom. Zakaj z olajšanjem? Ker je vodilo članka zdrava pamet. In, ker so v članku navedbe, da so v Evropi (končno) pričeli z omejevanjem financiranja homeopatije z javnim denarjem.

  • Namesto dneva vstaje

    G. Jože Možina z načinom pisanja in navajanja argumentov zagotovo ne opravičuje naziva dr. - že samo otročji komentar, da ni prisegel 20. aprila 1941 na bežigrajskem stadionu, ni vreden tega naslova! Pravzaprav trati prostor in čas, ki bi bil zagotovo lahko koristneje uporabljen! Z načinom pisanja največ pove o sebi in svoji pristranskosti, ki se je sploh ne zaveda. V šoli so me navadili, da se vsaka trditev podkrepi z navajanjem ustreznih dejstev.

  • Prva noč

    Minuli teden objavljeni članek z naslovom Prva noč, v katerem se avtor posveti analizi možnih kandidatov za ministre v novi vladi, se dotakne tudi dela ministrstva za finance oz. ministrice Mateje Vraničar Erman. Čeprav smo se na ministrstvu pravzaprav že navadili, da smo priročen izgovor za morebitne neizpeljane rešitve in neupravičeno tarča nenehnih očitkov o brezčutnosti in nesolidarnosti, se nam kljub vsemu zdi pomembno opozoriti na nekaj stvari. Na ministrstvu se praktično dnevno soočamo z željami najrazličnejših ministrstev, ki niso »zastonj« in za katere je treba najti finančna sredstva. Za to področje 50 milijonov, za drugo 100 milijonov evrov … Če ministrstvo za finance ne bi delovalo preudarno in pazljivo, proračunskega presežka (kljub postopnemu dviganju odhodkov) in znižanja javnega dolga v deležu BDP, ki ga omenjate v članku, ne bi bilo. In če tega ne bi bilo in bi vsak dan ravnali tako, kot da je naš zadnji, bomo na naslednjo gospodarsko krizo slabo pripravljeni, negativen vpliv na položaj slehernega posameznika pa bo v tem primeru zagotovo večji. Da nam za položaj posameznika ni mar in da imamo raje Amcham kot sindikate, na kar nakazuje članek, zato ne drži. Zanimivo bi bilo preveriti podatek, kolikokrat so ministrica ali njeni sodelavci za skupno mizo sedeli s sindikati, npr. v okviru ESS, kolikokrat pa s predstavniki Amcham.

  • Pogovorimo se o krščanskih demokratih

    »Predsednik Državnega zbora mag. Matej Tonin je v kratkem obdobju po svoji izvolitvi, ob sodelovanju z generalno sekretarko DZ in nekaterimi službami Državnega zbora, z vodji poslanskih skupin in poslancema narodnosti uskladil več aktov, za katere v preteklih letih očitno ni bilo dovolj politične volje.

  • Namesto dneva vstaje

    V teh dneh se je nanizalo nekaj zelo enosmernih, celo zgrešenih zapisov v vašem listu, ki terjajo odgovor. V članku 27. 7. 2018 na strani 11, »Namesto dneva vstaje«, Izak Košir pravilno ugotovi, da je bil intervju z dr. Dežmanom objavljen 22. julija, ko vsaj za demokratičen slovenski svet ne velja več potvorba o »dnevu vstaje«. Ne drži pa njegova inkriminacija, da sem poleg dr. Dežmana »odkrit simpatizer slovenskega domobranstva«. Ne vem za starost pisca, razumem njegova prizadevanja, vem pa, na podlagi množice medvojnih dokumentov, ki sem jih predlagal, da je tako izrazoslovje spominja na dikcijo VOS, kjer je diskvalifikacijam sledila »likvidacija«. Tako tudi nisem prisegel na bežigrajskem stadionu 20. sprila 1941, kar bi se površnemu bralcu ob tako površnem pisanju lahko zazdelo. Ne vem, a naj se opravičim na očitek pisca, da sem z nasmeškom pospremil Dežmanovo pripoved kako je Tito v pižami bežal pred Jovanko. Meni se niti povedano niti nasmešek nista zdela kriminalna, vidim pa, da imate v Mladini še nekoliko starejše kriterije. Izaku je padlo v oči tudi moje vprašanje: »Pri nas se govori o kolaboraciji kot o nekem ekvivalentu zločinov«, a ni znal izpeljati kaj bi se dalo nanj obesiti.

  • Zgarane in poplačane

    O našem zdravstvu in vse večjih tegobah, ki že resno nakazujejo razpad celotnega sistema, lahko beremo najrazličnejše zapise in poslušamo komentarje strokovnjakov in »strokovnjakov«, ki mislijo, da vedo vse o vsem. Žal je rdeča nit te za paciente žalostne zgodbe denar in samo denar. Kot da razen žvenketanja zlatnikov v zdravstvu ne bi bilo tudi pozivnih zgledov. So, le da nanje običajno pozabimo ali pa jih celo enostavno, brez kančka objektivnosti in poštenosti, vržemo v isti koš. Tako se ne dela in kot dolgoletni srčni bolnik in tudi član dva tisoč glave množice Društva na srcu operiranih Slovenije, želim javnosti sporočiti nekaj pogledov na to res zaskrbljujoče dogajanje še iz mojega osebnega zornega kota. Torej pišem kot pacient z bogatimi izkušnjami (če lahko uporabim ta izraz).

  • Vrnitev v barbarstvo

    Pravzaprav sem hotel pisati o neverjetnih spinih, ki jih dela gospod Dežman, dežurni grobar in krojač nove zgodovine, ko s selektivnim spominom skuša deliti lekcije tistim, ki jim do kolen ne seže, tudi Spomenki Hribar ne, pa čeprav bi tudi ona morala vedeti, kam bo pripeljala podpora spravi s figo v žepu ... Očrniti želi (ne samo on, vsa opcija, ki ji pripada!) do zdaj edini sistem, ki se je najbolj približal idealu socialne pravičnosti za vse ljudi, socialističnega samoupravljanja!

  • Za samozaposlene in nevladni sektor

    Novinarka Vanja Pirc, ki jo sicer zelo cenim, je v članku »Za samozaposlene in nevladni sektor. Kup načrtov, kaj pa finančno kritje?«, pisala o obravnavi kulture v predvolilnem času oz. osnutku koalicijskega sporazuma. Ker sem pri tem tudi sam sodeloval, se oglašam s stvarnim popravkom.

  • Intervju Jožeta Možine z Jožetom Dežmanom

    Spoštovani !

  • Intervju Jožeta Možine z Jožetom Dežmanom ... 

    Spoštovana dr. Pirjevec in dr. Repe!

  • Uboj najslavnejše lipe

    Spoštovani!

  • Intervju: Oto Luthar

    Gospod Luthar v intervjuju omenja tudi Študijski center za narodno spravo in mene osebno. V svojem odzivu se ne bom spuščala na njegovo raven komentiranja, ki tako ali tako največ pove o samem gospodu Lutharju. Moja dolžnost pa je, da odločno zavrnem potvorbe in neresnice, ki so v Lutharjevem intervjuju planile na dan z vso silo. Če preskočim naravnost bizarne trditve o “reviziji zgodovine”, ki je pač eno od osnovnih principov zgodovinarjevega dela (po Marcu Blochu) ter namigovanja, da je “zgodovinopisje v demokraciji” enako kot “zgodovinopisje v totalitarizmu”, Lutharjeve unikatne lamentacije o spravi in še kaj, naj izpostavim le najbolj očitne neresnice: Študijski center za narodno spravo (SCNR) ni bil “arbitrarno ustanovljen znotraj Ministrstva za notranje zadeve”, pač pa ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije.

  • Državni pokrovitelji medija Nova24

    Spoštovani, v zvezi s člankom, ki ste ga objavili 27. 7. 2018, želimo pojasniti, da Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) vodi nacionalne preventivne kampanje, za katere si prizadeva, da so čim bolj učinkovite, in da zajamejo čim širšo populacijo. S tem namenom AVP tudi sodeluje s širokim spektrom medijev in se pri tem nikakor politično ne opredeljuje, saj, če uporabimo vašo delitev, tako levi in desni bralci, sodelujejo v prometu. Prometna varnost je namreč preveč pomembna, da bi v to vpletali politiko ali pa jo celo zlorabljali za politična obračunavanja in ljudi delili na leve in desne. V članku ste navedli nekaj netočnih podatkov, zato vam v zvezi s tem posredujemo nekaj pojasnil. Sredstva, ki jih je AVP namenila za oglaševanje v Nova24TV (9.788,00 EUR + ddv) so bila namenjena objavi novih video oglasov, ki jih je AVP letos pripravila za osveščanje državljanov v okviru nacionalnih preventivnih akcij za Hitrost, Alkohol in Mobilne telefone. Oglasi niso bili objavljeni le na Nova24TV, temveč jih je AVP s ciljem, da bi dosegli čim večjo pokritost, oglaševala tudi na POP TV, Kanalu A, Planet TV in RTV SLO.

  • Intervju Jožeta Možine z Jožetom Dežmanom

    Spoštovani generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, spoštovana odgovorna urednica Manica J. Ambrožič!

  • Generalni direktor RTV Slovenija odgovarja zgodovinarjema

    Spoštovana dr. Pirjevec in dr. Repe! Pričakoval sem, da se bosta odzvala na polemiko glede oddaje Intervju, v kateri je dr. Možina gostil dr. Dežmana, in v kateri so bile o vaju izrečene nespoštljive besede in oznake. Razumem vajino ogorčenje.

  • Ko mediji obnemijo

    »In sedaj se pojavijo ključna vprašanja: zakaj podjetja angažirajo 89-letnega METUZALEMA (moj poudarek) in zakaj minister odprtih rok sprejema upokojenca, ki se v medijih pojavlja kot tožnik zoper publiciste, ki objavljajo razkritja o ubojih UDBE za časa njegovega vodstva, ne nastopa pa kot delujoči podjetnik, lobist politik, karkoli že« - pravi avtor pamfleta Bernard Nežmah.

  • Cerar za poletno branje

    Spoštovani gospod Grega Repovž!

  • Strašni novi svet

    Odgovor dr. Borisu A. Novaku

  • Industrija neresnic

    Oprostimo jim, saj ne vedo, kaj delajo. Tako so se pošteni verniki brez šol tolažili skozi pretekla stoletja, če so doživljali ustrahovanje, poniževanje, kruto izkoriščanje ali grozote vojnih spopadov, kar vse so povzročali njihovi domači ali tuji ponoreli oblastniki, ker po ljudski presoji niso bili več pri zdravi pameti.

  • Veš medij svoj dolg?

    »Plemeniti« poslanec, načelnik SNS, se v odzivu na komentar Stanke Prodnik na vse načine izmika razlogu za odločitev Sveta Evrope, da ga doživljenjsko izključi iz svojih vrst, po njegovem »po pritiskih neoliberalnih Soroševih plačancev« - novi kategoriji fantomskih »stricev iz ozadja«. Ko bi res obstajali, bi se jim morali za načelno držo kvečjemu iz srca zahvaliti.

  • Strašni novi svet

    Spoštovani, spoštovane in spoštovana!

  • Strašni novi svet

    V to poletje smo stopili z volilno katastrofo, tako da je vprašljiva sestava količkaj razumne vlade. A volilna katastrofa je imela še eno dimenzijo: bistveno nazadovanje politične reprezentiranosti žensk. Ne samo, da med več kot dvajsetimi strankami samo eno vodi ženska, celo volilni izplen poslank je mnogo nižji kot pri prejšnjem sklicu: tedaj se je približno ujemal s kvoto, ki je bila predpisana za tokratne volitve (35% bi naneslo 32 poslank, če bi se izvolitev pokrivala s kandidacijsko kvoto), zdaj pa je globoko pod njo. Javno je na to opozorila le kolegica Antić Gaber, fakulteti, kjer je sedes materiae raziskovanja politike, pa se je zdelo bolj pomembno, da se zažene v ukazovanje jeziku in še sama ponovi napako filozofske fakultete. Osnovna napaka filozofske fakultete je v tem, da si kot sedes materiae za raziskovanje jezika ne bi bila smela privoščiti dekretiranja. V znanosti se išče resnica, v primeru zelo patiniranih provokativnih predlogov (iz nemške feministične lingvistike izpred 28 let) je to pot znanstvenega preverjanja. Z naknadnimi znanstvenimi posveti bo to bistveno napako mogoče omiliti, težko pa popraviti.

  • Nik Škrlec, dramski igralec

    Spoštovani,

  • 13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Pisma bralcev

    Veš, medij, svoj dolg?

    Spoštovano uredništvo,

  • Prevzetnost in naivnost

    Pri programih praktično pri vseh političnih opcijah sem zasledil podporo izgradnji HE na Savi. Kar ne bi bilo sporno, če bi se le to znašlo, kot neka prednostna zgodba v nekem celovitem energetskem konceptu. Podobno velja tudi za marsikatero drugo področje, kjer se ukvarjajo z drevesi in ne z gozdom.

  • Strašni novi svet

    V 27. številki Mladine z dne 6. julija 2018 je bil objavljen članek „Strašni novi svet“ Vasje Jagra, v katerega je vključen tudi intervju z dekanjo FDV, prof. dr. Moniko Kalin-Golob.

  • Popravek

    V članku Nova smer – Kaj želimo od nove vlade sem napačno zapisal, da ima »50 najbogatejših Slovencev v lasti vsak po 320 objektov.« Sodeč po podatkih Gursa za leto 2017 ima 50 z nepremičninami najbogatejših posameznikov – fizičnih oseb v lasti 143 nepremičnin. Leta 2013 je 50 najbogatejših imelo v lasti 120 nepremičnin.

  • Uvodnik: Osebno pismo

    Na svetu in pri nas je že marsikaj samo navidezno. Tako je z demokracijo, pravno državo, človekovimi in živalskimi pravicami, varstvom narave, vero, z denarjem v kriptovalutah … Naši politiki prikrojijo celo številčne podatke pred volitvami in za vse sprotne potrebe tako, da povlečejo poštene in lahkoverne ljudi na svoje slamoreznice in jih tam noč in dan ter leto za letom ustrahujejo. Tako je s podatki o davkih, ilegalnimi prehodi državne meje, z deležem zaposlenih v javni upravi, z našimi krvoločnimi medvedi in z grozečim medvedom iz vzhoda … In tako je celo z lažnimi napovedmi za našo prihodnost. Samo laži so še resnične. 

  • Uvodnik: Čas za proteste

    Naslov in poziv v prispevku sicer ustreza problematičnosti področja, ki ga avtor obravnava v svojem uvodniku, vendar menim, da je prikaz vsebine preveč poenostavljen, da ne rečem preveč tipično agitatorski. Niti besedice ni namenjene temu, zakaj je danes na tem, za državo in predvsem za mlade tako pomembnem področju tako in kdo so krivci za to. Avtor zelo razumevajoče sprejema dejstvo, da je pač v sklopu spremembe sistema in delitve družbene lastnine prišlo do prodaje stanovanj z vsemi posledicami te transakcije. Pa ni tako preprosto.

  • J. J. proti svetu

    V sicer nadvse informativnem članku se Mladina po nepotrebnem ni dovolj odmaknila od ekstremističnega diskurza slovenske desnice. Ob pojasnjevanju izvora imena glasila Jacobin se je avtorju članka zapisalo, da „ameriški medij ni bil poimenovan po teh skrajnežih“, torej po jakobincih v francoski revoluciji, temveč po haitijskih jakobincih z generalom Toussaintom L’Ouverturjem na čelu. S tem je novinar seveda medij poskušal povsem upravičeno rešiti pred desničarsko očrnitvijo, vendar je to storil tako, da je v zadnji fazi nehote reproduciral konservativni revizionizem v zgodovinopisnih vprašanjih, skladen s trenutno hegemonijo kapitala in rastočim položajem desnice v njej.

  • Intervju: Goran Lukić

    Spoštovani,

  • Grožnja ustavnega sodnika

    »Zdaj je JJ dokončno največja osebnost slovenske zgodovine. Kdor se temu smeji, se mu bodo nekoč smejali naši otroci in otroci naših otrok.« Ta izjava g. Klemna Jakliča je bila objavljena v Mladini št. 3 ( 19. 1. 2018) pod njegovo fotografijo v opravi ustavnega sodnika, kar me je zavedlo, da sem mislila, da je sporno izjavo dal že v funkciji ustavnega sodnika. In tako sem tudi zapisala v svojem pismu predsedniku RS Borutu Pahorju (Sobotna priloga Dela,16. junij). Novinar Peter Petrovčič je obvestil bralce o Jakličevem tvitu, v katerem je sporočil, da je zgornjo sporno izjavo dal leta 2014, ko je bil Janez Janša na podlagi sodbe odpeljan na Dob, sam pa je bil za ustavnega sodnika izvoljen leta 2017. Dodal je, da kdor »navaja neresnična dejstva ( za razliko do vrednostne sodbe), ki škodijo časti ali dobremu imenu, stori kaznivo dejanje, ki ga svoboda izražanja ne varuje«. Ali naj to razumem kot grožnjo? Ali me bo ovadil ali me bo tožil - to je pač stvar odločitve g. Jakliča!

  • Deportacije naše vsakdanje

    Spoštovano Ministrstvo za notranje zadeve (v njegovem imenu Irena Likar, služba za odnose z javnostmi) Iz vašega odziva na članek v Mladini »Deportacije naše vsakdanje« veje znatna mera užaljenosti. Razumemo, da vam nimamo pravico odrekati vaše precej čustvene reakcije na domnevno»neresnične in netočne« informacije, zapisane v že omenjenem prispevku novinarja Mladine.

  • Javno pismo Odprto pismo vodstvu RTV Slovenija

    Resnično imam dovolj uravnoteženosti vašega programa, bolj ali manj prisotnega sovražnega govora, ki ga poimenujete svoboda govora ter resničnih nesramnosti, ki jih poimenujete ponesrečena šala.

  • Lagati sebi

    Prvega junija 2018 so nas mediji seznanili o odločitvah na seji občinskega sveta Piran, dan prej, na kateri so svetniki obravnavali izbris 4 zaselkov ob Dragonji (Bužini, Škodelini, Mlini in Škrile) iz občinskega statuta, ki naj bi po arbitražni razsodbi pripadali Hrvaški. To je (bila) zahteva Ministrstva za javno upravo (zdaj še bivše) Cerarjeve vlade.

  • Intervju: Marko Stabej

    Kot (nekdanji) slovenist in komparativist seveda pozorno spremljam polemiko okoli slovničnega ukrepa, ki si ga je privoščilo vodstvo Filozofske fakultete v Ljubljani (FF).

  • Deportacije naše vsakdanje

    Spoštovani!

  • Viktor Bernik, vizualni umetnik

    V 21. številki Mladine se nam je v rubriki Portret primerila neljuba napaka. Umetniku Viktorju Berniku, letošnjemu prejemniku Jakopičevega priznanja, smo za očeta pripisali pokojnega slikarja Janeza Bernika, v resnici pa je njegov oče umetnostni zgodovinar dr. Stane Bernik. Portretirancu, njegovemu očetu in sorodnikom pokojnega slikarja se za pomoto iskreno opravičujemo. 

  • Cena demokracije

    V 20. številki tednika Mladine je bil na 51. strani objavljen komentar z naslovom »Cena demokracije«, kjer avtor/-ica problematizira moj prispevek o strokovni pomoči poslancem, objavljen v TV Dnevniku, 13.5.2018. Govori o senzacionalizmu, komercializaciji, se sprašuje o tem, ali je dobro, da kot javni uslužbenec prejemam plačo, h kateri da prispevajo davkoplačevalci. Nadalje se konkretno opredeljuje, da najemanje strokovne pomoči s strani poslancev ni in ne bi smel biti problem, da je imel prispevek tendencijo problematiziranja strokovne pomoči kot osebne koristi za poslanca, da je/bo televizija sama kriva za nezaupanje v politiko, da sem v prispevku obračunaval z demokratičnimi standardi države, z ustrojem delovanja Državnega zbora, in zaključi, da demokracija ni poceni.

  • Zloraba državnega sveta

    Državni svet je prejšnji teden organiziral posvet Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda. Na tem posvetu je govoril tudi državni svetnik prof. dr. Matjaž Gams, katerega izjave, ki med drugim povezujejo liberalizacijo žensk z zmanjšano rodnostjo, so razburile marsikaterega razmišljujočega človeka. Ker je prof. Gams dolgoletni član Instituta »Jožef Stefan« in Inženirske akademije Slovenije ter je bil v Državni svet izvoljen kot predstavnik različnih društev, povezanih z znanostjo, so v medijih nekateri komentatorji pričeli vpraševati, ali niso stališča prof. Gamsa kar tudi stališča Instituta »Jožef Stefan« ali morda celotne znanosti. V imenu svojih sodelavk in sodelavcev izjavljam, da Institut »Jožef Stefan« ne podpira stališč prof. Gamsa, izrečenih v Državnem svetu, z njimi nikakor ni povezan ter jih zavrača. Naj še dodam, da Institut »Jožef Stefan«, kot osrednja slovenska raziskovalna organizacija na naravoslovno-tehniškem področju in tudi pomembno kulturno središče, ne preprečuje svojim sodelavcem, da bi svobodno nastopali v javnosti in predstavljali svoje poglede na različne družbene pojave ali izkazovali svoj svetovni nazor. Stališča posameznikov zatorej ne morejo biti sprejeta kot stališča vseh drugih članov Instituta ali kar kot uradno mnenje Instituta. 

  • Javno pismo

    Prejšnji četrtek je na televizijskem predvolilnem soočenju na TV SLO poslanec SDS Branko Grims napovedal, da bo njegova stranka ukinila javno financiranje nevladnih organizacij, češ da se »300 milijonov meče skozi okno letno za nevladne organizacije, od katerih, kot je recimo Mirovni inštitut in podobno, Slovenija dejansko nima nobene razvojne koristi.« Če bi poslančeva napoved obveljala, bi to pomenilo konec državne in občinske podpore gasilskim, kulturnim, športnim, lovskim, ribiškim in turističnim društvom pa tudi konec financiranja katoliških in drugih zasebnih vzgojnih in izobraževalnih ustanov in recimo tudi društev upokojencev. Od omenjenih 300 milijonov evrov je namreč šlo lani:

  • Zdaj, če ne kdaj?

    V teh dneh, ko politične stranke medsebojno tekmujejo za volilne glasove na prihajajočih državnozborskih volitvah, slišimo najrazličnejše obljube o tem, kako nam bo dobro, če njim damo svoj glas! Vse lepo in prav, tekma je tekma in še kako si kaže zapomniti, kaj nam posamezniki in njihove politične opcije obljubljajo.

  • Mož, ki je ustvarjal sanje

    V članku o Mikiju Mustru, ki je izšel v 19. številki Mladine, sem napačno zapisal, da je njegovo pravo ime Miklavž. Podatek sem našel na Wikipediji in ga napačno povzel. Pravo ime je Nikolaj. Opravičujem se bralcem, družini in mojstru Mikiju (Nikolaju) Mustru, kjerkoli že je. 

  • Intervju: Marjan Šarec

    Spoštovani novinar Borut Mekina V 19. številki ste g. Šarcu postavili vprašanje z opazko, da vas njegov odgovor glede političnih obljub spominja na »Piratsko stranko – ki ničesar ne obljublja in odkrito pove, da jih zanimajo samo plača in funkcije«, kar, daleč od resnice in popoln fake news, ki si ga medij vašega kova ne bi smel privoščiti.

  • Brezpravni južnjaki

    Peter Petrovčič v svojem članku »Brezpravni južnjaki« razgali brezbrižnost poslancev in poslank odhajajočega sklica državnega zbora do državljanov in državljank, pripadnikov in pripadnic narodnostnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki živijo v Republiki Sloveniji. Nedvomno gre za prispevek, v katerem novinar korektno povzame pomanjkljivosti, ali bolje rečeno, odsotnost, ureditve manjšinskih pravic in pravnega statusa teh skupnosti. Novinar tudi povsem upravičeno ugotavlja, da je politični establišment, zlasti pa tri koalicijske stranke (tj. SMC, DeSUS in SD), te narodnostne skupnosti (ponovno) pustil na cedilu, in sicer, tokrat zaradi predvolilnega politikantstva, ki je rezultiralo v zavrnitvi dnevnega reda 61. izredne seje, dne 24. aprila 2018. Naključje (ali pa tudi ne?) je hotelo, da je bil na dnevnem redu tudi predlog zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji, ki ga je predlagala skupina poslancev in poslank na čelu z dr. Draganom Matićem (SMC). Vendar je pri tem, očitno v prizadevanju po vzpostavitvi ekvidistance do treh koalicijskih strank, ali da mu katera med njimi ne bi mogla očitati novinarske pristranskosti, odgovornost za nastalo situacijo »uravnotežil« do te mere, da bralci lahko zgolj sklenejo, da so vse tri stranke (enako) odgovorne. Takšen sklep pa podpre tudi s strokovnim mnenjem direktorice Mirovnega inštituta dr. Neže Kogovšek in nekdanjega ustavnega sodnika ter profesorja ustavnega prava dr. Cirila Ribičiča. Pa je res tako?

  • Diktatura petk

    Še vedno v slovenskih šolah in izven prevladuje prepričanje, da če ni ocenjevanja, se otroci ne učijo. Tako je tudi prevladujoče mnenje staršev. Zato se jih po njihovem mnenju do drugega (prej tretjega) razreda ujčka in se ničesar ne naučijo. Ko pa dobijo ocene, padejo na realna tla in se začnejo učiti. Tako je prepogosto tudi prepričanje učiteljev.

  • 4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Pisma bralcev

    Sladka odvisnost – kontekst in preproste rešitve

    Spet se vidi, kako primeren izbor tujih člankov izjemno obogati medijsko krajino v Sloveniji. Članek Sladka odvisnost pokaže konflikt med edinim interesom korporacij in najetih lobistov po čim večjem dobičku, ne glede na posledice za družbo, in skrb neke skupnosti za zdravje in svobodo brez zasvojenosti. Manjka le nekaj konteksta in bolj premišljene rešitve. Seveda dodani sladkor ne ’’pade’’ kar sam od sebe v sladkane pijače in v ostalo hrano le zato, da se doda maso in pridobi trajnost izdelkov – sladkor, ki ga v pijače v proizvodnji sipajo s tovornjaki, je tam zato, da pospešuje prodajo. Proizvajalci so to natanko preučili: gre za skoraj neomejeno dodajanje po principu – več sladkorja, večja prodaja ... To je skoraj v podobnem duhu kot kemijsko zlonamerno manipuliranega in na dve decimalki natančno odmerjenega nikotina v cigaretah, ki jih je naredil za trdo drogo.

  • Pogovoriti se moramo o vojski

    Novinar članka Jure Trampuš je zapisal, da »Levica za zdaj ne zna ponuditi jasnega odgovora [na vprašanje], kaj bo z naborništvom, če bomo res zapustili Nato« in da »nekateri v stranki ponovno uveljavitev naborništva podpirajo, drugi razmišljajo o kombinaciji naborniške in poklicne vojske«.

  • Kemal in naša vest

    Spoštovani Pišem vam, ker sem zaskrbljena zaradi enega prispevka, ki ga je nedavno objavila Mladina - Igor Jurekovič: Kemal in naša vest (9.3.2018). Menim, da je prispevek, katerega glavni argument je sicer pomemben, hkrati tudi sila sporen in nevaren, saj mimogrede oglašuje gulenistično gibanje, kar je nesprejemljivo in glede na Mladinin značaj sila nenavadno (če ne kar nespodobno). Bojim se, da se razlog za nekritično objavo skriva v nepoznavanju teme v uredništvu, zato mi prosim dovolite, da razložim svoje pomisleke.

  • Za narodov blagor

    “Hlapci ! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje ! Gospodar se menja, bič pa ostane !” Tako je vzkliknil Jerman v Cankarjevi drami Hlapci in na ta način opredelil t.i. “narodni značaj” Slovencev. In ne le, da je imel prav zaradi dotedanje zgodovine, ampak bi imel še kako prav tudi danes … Že objektivni državnopravni položaj Slovencev v vsej zgodovini do 2. svetovne vojne je bil tak, da o kaki njihovi državnopravni samostojnosti ni moglo biti govora, saj smo bili od Pipina Malega (!) dalje vedno vključeni v tujo državno tvorbo. Večinoma tudi podrejenih lokalnih, oziroma regionalnih upravnih tvorb nismo imeli, čeprav smo se že od Trubarja dalje kulturno identificirali kot narod. S tem bi sicer lahko pojasnjevali, nikakor pa ne opravičevali naše zgodovinsko hlapčevanje in podrejanje vladajočim in gospodujočim narodom.

  • Veliko denarja za malo vojske

    Za uvod redefinicija Nata: Mednarodna napadalna vojaška organizacija zahodnih in ostalih sil pod vodstvom ZDA, namenjena uresničevanju vseh tistih ciljev, ki niso dosegljivi po politični poti.

  • Dva milijona smo jih pospravili!

    Obsežni in hvalevredni povzetek knjige »Dva milijona smo jih pospravili!« avstrijskega avtorja Johannesa Sachlehnerja izpod peresa Marcela Štefančiča, jr., (Mladina, 2018, št.15) kliče po nekaterih dopolnilih.

  • Pamflet: Lastniki besed zmagujejo

    Spoštovana ga. Jelka Novak Katona!

  • Intervju: Boris Krabonja

    Spoštovani, Boris Krabonja je v intervjuju, ki je objavljen v 14. številki Mladine, kot »v nebo vpijoče laži« označil izjave ministrice dr. Anje Kopač Mrak glede dviga pokojnine na 500 evrov, zato vas prosimo, da objavite naslednji odgovor.

  • Intervju: Luka Mesec

    Spoštovani, novinar Jure Trampuš je z Lukom Mescem v intervjuju, objavljenem v 13. številki vašega tednika, poleg uveljavljenih družbeno relevantnih tematik spregovoril tudi o veganstvu in pri tem kot vprašanje podal splošno sprejeto in morda tudi njemu (se pravi novinarju) lastno prepričanje: »Tako kot politika ne sme določati, s kom naj spim, ne sme določati, kaj lahko jem.« Na prvi pogled se zdi, da je izjava branik posameznikove svobode in da predstavlja primerno reakcijo na, sicer redke, javne pozive k moralnemu premisleku našega prehranjevanja. Namreč, kaj je tisto (oziroma kdo je tisti), kar se (oziroma ki se ga) odločim dati v usta, prežvečiti in pogoltniti, je povsem stvar moje osebne izbire. Enako kot naj bi bilo to, s kom spim. Ali pravilneje, enako kot je na primer to, kakšno frizuro nosim. Pa je res?

  • Še o holokavstu

    Spoštovani!

  • Pamflet: Lastniki besed zmagujejo

    Spoštovani gospod Srečko Knafelc, v vašem odzivu na članek novinarja Bernarda Nežmaha z naslovom »Lastniki besed zmagujejo«, katerega so objavili v Mladini št. 13 / 30.3.2018, neopravičeno in neosnovano navajate banko SKB, in sicer ste zapisali: »Čeprav je gotovo tudi vam (torej, avtorju izvornega članka) jasno, da je šlo za poskus pranja denarja, je za vas z vračilom tega zgodba končana!

  • Janšalytica

    Spoštovani!

  • Vlado Miheljak: Vilna 2.O

    Leta 1978 je bil v Londonu s konico dežnika v peto pičen bolgarski disident in pisatelj Georgij Markov. V konici je bila injekcijska igla, v kateri je bil smrtonosni ricin. Nikoli niso ugotovili, kdo je umor naročil in kdo izvršil. Obtožbe so seveda letele tudi na ruski KGB. Leta 2006 je po zastrupitvi s polonijem -210 (nekateri so trdili s talijem) v Londonu umrl nekdanji ruski vohun Litvinenko. Dokazov o storilcu in naročniku niso nikoli objavili. So pa javnost seznanjali, da naj bi to bila FSB, naslednica nekdanje sovjetske KGB. Sedaj se ponavlja nova oblika zastrupitve nekdanjega ruskega in britanskega vohuna Skripala in njegove hčere. To pot naj bi bil napad izveden z živčnim plinom, ki je bil razvit še v laboratorijih nekdanje Sovjetske zveze. Skripala sta po več kot mesecu dni še v angleški bolnišnici.

  • Baterijske kure

    Mogoče malce drugačen zapis ob sveže zaključenih velikonočnih praznikih; tednik Mladina je v zadnji številki objavil prispevek o sicer izjemno uspešni kampanji za odpravo baterijske reje (www.imasjajca.si), z naslovom »Baterijske kure«. V tem članku je novinar Mladine citiral stališče Uprave za varno hrano, da je „z nekaterih vidikov za dobrobit živali reja v kletki celo boljša možnost; dejstvo je, da je reja v kletkah zelo nadzorovana in da je zdravstveno stanje živali bistveno bolj obvladano kot na primer v prosti reji, kjer imajo kokoši možnost izvajanja cele palete naravnih vedenj, so pa bistveno bolj izpostavljene različnim povzročiteljem bolezni in notranjim ter zunanjim zajedavcem“. Ja, to pravi Uprava za varno hrano (z dolgim polnim naslovom Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - URSVHVVR ). V bistvu nič čudnega, če pa glede na zapis očitno primarno ščiti hrano, in ne živali. A kaj pravzaprav pravi URSVHVVR? Da je naravno okolje za živali - nevarno, saj povzroča „celo paleto naravnih vedenj“. In s tem so povedali bistvo - živali v industrijski proizvodnji niso živali, temveč - industrijska predstopnja industrijske hrane, ki jo je potemtakem potrebno čim bolj produktivno industrijsko nadzorovati in čim manj omogočiti stik z naravnim okoljem.

  • Objava popravka

    V obeh člankih so navedena neresnična dejstva ter podani oziroma insinuirani napačni zaključki, ki grobo prizadevajo tako pravice in interese predstavnice družbe Future For Humanity Foundation, ge. Melinde Woolf, kot tudi interese in pravice same družbe. Vsebina navedenih člankov tako v javnosti ustvarja izkrivljeno in napačno predstavo o poštenosti in zakonitosti delovanja družbe Future For Humanity Foundation kot organizatorja dogodka SDG Hackathon. Vsled navedenega tako skladno z določili Zakona o medijih zahtevamo objavo popravka v naslednjem besedilu: »POPRAVEK ČLANKOV: Kje je denar, ki je bil objavljen dne 23. 2. 2018 ter Sta bili sodnici pristranski?, ki je bil objavljen dne 6. 3. 2018.

  • 8 dni

    Državni zbor RS je 27.3.2018 na 39. redni seji prvič obravnaval predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti, predlog stranke SDS. Kot bo razvidno v nadaljevanju, je bil glede na dosedanjo in aktualno prakso predlog brezpredmeten, saj želi spreminjati nekaj, kar v resnici že zdavnaj obstaja ali pa nazadnje sploh nima neke realne materije, zaradi katere bi bilo smotrno posegati v zakonodajo.

  • Pamflet: Lastniki besed zmagujejo

    Spoštovani g. Bernard Nežmah!

  • Odprto pismo Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer

    V Mladini, 23. 3. 2018, smo v rubriki Pisma bralcev zasledili Odprto pismo Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer. Varuhinja človekovih pravic je podpisanim nevladnim organizacijam, ki se borijo za pravice v zvezi s spolnim izrazom in so bili prizadeti ob njenih izjavah v Svetu kapitala, prilogi Dela, pisala že 19. 3. 2018, torej takoj, ko je na naslov urada Varuha pismo prejela.

  • Hujše zlo od holokavsta?

    Spoštovani, z velikim zanimanjem sem prebral članek avtorja Marjana Horvata z naslovom „Hujše zlo od holokavsta?“, ki je bil objavljen v vašem tedniku št. 12 in je posvečen slovenski premieri drame Tadeusza Słobodzianka „Naš razred“. V gradivu žal ni bistvene informacije - premiera v Prešernovem gledališču Kranj se je odvila pod mojim častnim pokroviteljstvom, pod pokroviteljstvom veleposlanika Republike Poljske. Mislim, da bi težko našli zgovornejši dokaz, da Poljski in njenim državljanom ne manjka poguma za soočenje z najtemnejšimi časi svoje zgodovine.

  • Tujcev nočemo, svojih nimamo

    V članku „Tujcev nočemo, svojih nimamo“ v 11. številki Mladine sem p nepravilno povzel izsledke raziskave kadrovske agencije Manpower. Zapisal sem, da naj bi za leto 2018 slovenska podjetja načrtovala kar 17-odstotno rast zaposlovanja, pri čemer naj bi v proizvodnih panogah računali na kar 31-odstotno povečanje, delodajalci v gostinstvu in v logistiki pa na 19-odstotno. Kot so me opozorili v Manpower, pa te napovedi ne veljajo za celotno leto 2018, temveč le za prvo četrtletje. Po raziskavi, ki so jo objavili pred dnevi, delodajalci za drugo četrtletje napovedujejo 9-odstotno rast zaposlovanja. Za napako se opravičujem. 

  • Še o holokavstu

    Tako kot Jožeta Jerovška in pred njim dr. Božidarja Debenjaka, tudi mene čudi odnos Katoliške cerkve v Sloveniji do njenih duhovnikov žrtev nacizma in ustaštva. Ne čudi pa me obnašanje te cerkve do italijanskega okupatorja in fašizma. Sem pa začuden, da se v zvezi s tem tako malokrat omenja odnos med Vatikanom in fašistično Italijo. Tako bi bilo mogoče marsikaj pojasniti. Položaj Vatikana in papeštva je bil namreč vse od ustanovitve italijanske države neurejen, sam papež pa v nekakšnem hišnem priporu. Šele konkordat med Katoliško cerkvijo in fašistično Italijo je te odnose uredil z ustanovitvijo države Vatikan kot jo poznamo danes. Seveda se je Cerkev oddolžila s podporo fašističnemu režimu. V tej luči je laže razumeti podporo Vatikana raznarodovalni politiki Italije do primorskih Slovencev, pa tudi neobčutljivost Svetega sedeža za težek položaj slovenskih duhovnikov čedrmacev pod fašizmom. Temu je sledila tudi politika ljubljanske škofije, ki je položaj primorskih Slovencev in duhovnikov ni kaj dosti zanimal. Vse to se je potrdilo ob fašistični okupaciji Ljubljanske pokrajine, ko je kler do novih oblasti izkazoval kar nekakšno hvaležnost.

  • Poraženci se ne morejo preleviti v zmagovalce

    Razgovor z zgodovinarko dr. Nevenko Troha kaže, kako kompleksno, večplastno je bilo dogajanje pri nas med drugo svetovno vojno. Državljanska vojna in revolucija sta bili omenjeni samo posredno, čeprav se pri revizijskih poskusih, predvsem desna politika sklicuje, da smo imeli oboje.

  • Odprto pismo Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer

    Spodaj podpisane organizacije s področja varovanja človekovih pravic in posameznice_ki izražamo zaskrbljenost nad nedavnimi izjavami varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer v intervjuju Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, ki je bil objavljen 11. marca v časopisu Svet Kapitala.

  • Še o holokavstu

    Zelo se strinjam z opažanji dr. Božidarja Debenjaka pod gornjim naslovom, da RKC na slovenskem javno bistveno premalo govori in se spominja številnih žrtev nacističnega terorja iz duhovniških vrst. Razlogov za to ne poznam in ne razumem. Niti ne zavrača pogostih napadov in neresnic v medijih, da je vsevprek kolaborirala z okupatorji, čeprav je bila na Štajerskem, Gorenjskem in Primorskem daleč najbolj zaveden in od Nemcev tudi najbolj preganjan del civilne družbe. Da kler RKC nikakor ne bo sodeloval z nacisti, ker je najbolj zaveden del družbe, je Gestapo zapisal tik pred vojno, v študiji o nevarnih pasteh, ki Nemce čakajo ob napadu. Zato so takoj po zasedbi v taborišče, Meljska kasarna v Mariboru, zaprli in kasneje izselili praktično vso duhovščino škofije.

  • Vstaja Nizozemcev proti tobačni industriji

    Evropske tožbe proti tobačni industriji in propaganda za legalizacijo rekreativne rabe konoplje Uresničevanje volje ljudi nasproti neetični industriji zahteva v demokraciji prodorno delo novinarjev in strokovnjakov. V Tednu boja proti raku je Mladina kot edini medij v Sloveniji povzela po Spieglu novico o tožbah proti tobačni industriji v 17 evropskih državah. Postavlja se vprašanje, kaj ves ta čas delajo potrošniške organizacije, ki naj bi nas varovale, ostali mediji, ki naj bi delali v interesu državljanov, zdravniška stroka (o pulmologinji W. de Kanter lahko pri nas le sanjamo) in vsi ostali, ki pri tobačni epidemiji bolj ali manj gledajo vstran, pa ne bi smeli. Dejstvo, da se cigarete še vedno prodajajo, je resnična sramota moderne družbe (citat iz pri nas nikoli prikazanega dokumentarnega filma Nadie Collot). De Kanterjeva dokaže s številnimi primeri, da o cigaretah ljudje premalo vedo, predvsem pa ne razumejo vseh prevar, na katerih temelji njihova nadaljnja prodaja. Podobno je pri propagiranju konoplje, enako, kot je dim konoplje po številu strupov in kancerogenov podoben tobačnemu. Komu je v interesu, da se t.i. ‘’rekreativno’’ konopljo legalizira, da se o tem nepremišljenem eksperimentu na široki populaciji in mladostnikih odloča v parlamentu?

  • Notificirati moramo ADP

    Res je: ‘Žalostno je, da se po sto letih tako rekoč sami odrekamo zgodovini’, kot pravi prof.dr. Kristan. Ne odrekamo se samo zgodovini, odrekamo se tudi samostojnosti, dostojanstvu, samostojnemu razmišljanju, odločanju in zaščiti lastnih interesov.

  • Resničnostni šov za elite

    Spoštovani!

  • Poraženci se ne morejo preleviti v zmagovalce

    Razgovor z zgodovinarko dr. Nevenko Troha kaže, kako kompleksno, večplastno je bilo dogajanje pri nas med drugo svetovno vojno. Državljanska vojna in revolucija sta bili omenjeni samo posredno, čeprav se pri revizijskih poskusih, predvsem desna politika sklicuje, da smo imeli oboje.

  • Junak trojke

    Banka Slovenije (BS) je v odzivu na naš članek v prvi točki poudarila, da je guverner Boštjan Jazbec vodenje BS prevzel poleti 2013, posamezne težave v bančnem sistemu in postopki v EU pa so se začeli že leta 2010 oziroma 2013, in da je nato ustrezne postopke BS sprožila skupaj s finančnim ministrstvom.

  • Popravek in opravičilo

    V prejšnji Mladini se mi je zgodila precej neprijetna reč, zaradi katere sem predvsem voditelju Odmevov Slavku Bobovniku dolžan opravičilo. Skliceval sem se namreč na Odmeve iz začetka februarja. A iz februarja 2017.

  • Junak trojke

    Ker je zapis Boruta Mekina z naslovom Junak trojke (Mladina, 23. 2. 2018) znova poln neresničnih, izrazito pristranskih in na delih nejasnih interpretacij avtorja o dejstvih v zvezi z bančno sanacijo, podajamo naslednja pojasnila.

  • Junak trojke

    V članku »Junak trojke« Borut Mekina navaja, da je bil v ozadju projekta slovenske bančne sanacije 2013 neoliberalističen koncept vodenja evropske in z njo slovenske denarne politike. Mislim, da je ta ocena do neoliberalizma krivična. Neoliberalci izhajajo iz zakona trga (Sayevega zakona), po katerem vsaka ponudba ob dovolj nizki ceni dobi svoje povpraševanje. Gospodarski krožni tok se torej odvija avtomatično optimalno. V ta zakon so verjeli med »krompirjevo lakoto« sredi 19. stoletja, pa tudi na začetku gospodarske depresije 1929. Obakrat se je ta ekonomska teorija diskreditirala. Med gospodarsko depresijo in po njej je bilo prepričanje klasikov o avtomatskem in učinkovitem prilagajanju trga, tako da zagotovi optimalno delovanje gospodarskega krožnega toka, opuščeno. V obdobju hitre inflacije v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko se je izkazalo, da je fiskalna politika (varčevanje pri državnih izdatkih, ...) proti inflaciji neučinkovita, je vero v delovanje Sayevega zakona v svoji monetaristični teoriji »obudil« Milton Friedman. Restriktivna monetarna politika je na začetku osemdesetih let dejansko znižala inflacijo, vendar za ceno recesije.

  • Urednik Nova24TV in Demokracije širil lažne novice

    Fake news je verjetno najbolj zlorabljena in razvrednotena fraza zadnjega leta. Ironično jo najpogosteje uporabljajo ljudje, ki so sami kreatorji lažnih novic. Jasen primer je recimo Trump, ki večino namigovanj ali celo dokazov o njegovem spornem početju odpravi z zamahom roke »Ah, ti novinarji so fake news«. Če delujejo v njegov prid so seveda pogumni glas resnice. Ali v službi resnice, če hočete. Teorije zarote, podprte s šokantnimi naslovi (vzkliki, klicaji, pretirana uporaba velike začetnice, itd.) neukega bralca hitro prepričajo v nepravičen svet, ki je nenadoma očiten razlog za njegovo slabo gmotno oz. socialno stanje. »Aha, ni čudno, da smo, kjer smo!«. Hujskanje proti državnim institucijam s širjenjem lažnih novic zgolj za nabiranje političnih točk je nevarno.

  • (Združena) Levica

    V Mladini, dne 9. 2., si je Pavel Remec privoščil toliko neresnic, da moram bralcem Mladine, ki bi mu utegnili verjeti, sporočiti resnico o tem, kako je bilo s spremembo DSD v ZL-DSD. O vzrokih za spremembo ne bom pisal, saj ne želim škodovati ugledu Levice. Navesti pa moram »gola« dejstva, ki omenjenega pisca postavljajo na laž, morda tudi na kritično pomanjkanje spomina in razumevanja politike ter lastnih navedb (tvezi o »razdiralni politiki«, čeprav še vedno delujemo združevalno, in se hvali s frakcionaštvom, ki je tudi kot lastnost ene bivše članice ZL, povzročila, da: Koalicija Združena levica ni več taka, kot je uspela na volitvah 2014). Torej: V skladu z 2. členom Statuta smo o spremembi imena stranke prvič razpravljali in odločali že na 7. seji Izvršnega odbora (IO) takratne DSD, dne 22. 2. 2016. Ostali prisotni: Pavel Remec (predsednik Sveta). 3. točka: Nujne aktivnosti za zaščito položaja DSD v KZL in zaščita imena ZL. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP 3: “IO DSD je sprejel sklep o spremembi imena in kratice stranke, vendar bomo o realizaciji tega sklepa končni sklep sprejeli na naslednji seji.” 8. seja IO 14. marca 2016, iz zapisnika: Ostali prisotni: Pavel Remec (predsednik Sveta DSD), Gašper Radenkovič (predsednik Nadzornega odbora DSD). Točka 2. Potrditev spremembe 2. člena Statuta. Po daljši razpravi je bil sprejet naslednji SKLEP 2: »Izvršni odbor je potrdil predlagane spremembe 2. člena statuta. Gre za spremembo imena, kratice in znaka stranke.« Itd!

  • Vlada ruši lastno državo«

    V delu pamfleta Bernard Nežmah obsoja zoperstavljanje pritlehnim očitkom na podeljeni Prešernovi nagradi dvema umetnicama. Retorično vpraša »ali imajo državljani pravico do kritike umetnosti, četudi bi bili polpismeni?« S tem skrene pozornost od jedra problema, skrije ga za paravan pravice do izražanja mnenj. Kajti najbolj izpostavljeni »kritik umetnosti«, načelnik SDS, ne argumentira zaničevalnega odnosa do nagrajenih umetnin (recimo umetniški izraz), ampak »pravico do kritike« izrabi za strupen politični apel! Osredotoča se na »izrojeno levico« na počez, udari po SDS konkurenčni politiki tako rekoč »ad personam«. V prostaškem slogu ščuva pristaše, manipulira s čustvi volilcev, patetično dramatizira.

  • Mariborska bolnišnica na intenzivni negi

    Spoštovani gospod Jager, če ne bi že od leta 1986 redno prebiral tednika Mladina, me morda ne bi tako prizadele nekatere neresnice in insinuacije, ki jih navajate v članku »Mariborska bolnišnica na intenzivni negi«. Prizadete se počutijo tudi moji sodelavci, ki se že leta iz dneva v dan trudijo, da bi Medis deloval čim boljše, kljub kroničnemu pomanjkanju sredstev.

  • Intervju: Robert Pfaller

    V intervjuju z gospodom Pfallerjem sem zasledila misel, da je kajenje kulturna dediščina politične levice. V nadaljevanju je možno brati še o prepovedi oziroma omejevanju kajenja kot dokazu birokratizacije družbe in sovražnosti sistema do zagotavljana užitka, možnemu premiku perspektive v našem razumevanju sočloveka in možnosti deliti užitek s sočlovekom. Po mojem skromnem mnenju je vmešavanje države v primeru omejevanja kajenja v javnih prostorih smiselno in dobrodošlo, povezovanje kajenja s kulturno dediščino levice pa absurdno.

  • (Združena) Levica

    G. Pavel Remec pravilno ugotavlja, da me nikoli ni videl na sestankih Demokratične stranke dela (DSD), saj nisem članica ne te ne katere druge stranke. So mi pa nekatere bližje, najbližja mi je DSD, ker poznam mag. Franca Žnidaršiča že dvajset let in vem, da se je umaknil iz DeSUS-a zaradi predsednikovih manipulacij in demagogije, ki je prav malo resnično pozitivnega naredila za upokojence. Vem, koliko časa, truda in svojih finančnih sredstev je Žnidaršič vložil v stranko DSD, vem, da se zavzema za delavske in upokojenske pravice, kakor tudi za medgeneracijsko sodelovanje, torej za pravice mladih. Za čim večjo blaginjo vseh! In to brez manipulacij za osebno korist! Program DSD je stvaren, brez puhlih fraz in obetov. In vem tudi, da je s sektaštvom prva začela poslanska skupina nekdanje Koalicije združene levice takoj po volitvah z izjavo, da združene levice zunaj parlamenta ni več. (To so objavili mediji) Odtlej so spori med skupinami, ki škodujejo levici sploh!

  • Intervju: Metod Pevec

    Metod Pevec in še mnogi se motijo ter s tem povzročajo škodo. Leta 2017 je RTV Slovenija za plače in stroške stalnih sodelavcev porabila 60,9 % prihodkov in ne 80%, kot navaja bivši predsednik Nacionalnega sveta za kulturo! Če bi, hipotetično, RTV Slovenija leta 2017 ustvarila toliko prihodkov, kot jih je leta 2010, bi bil ta delež še nižji: stroški za delo bi obsegali vsega 56% vseh prihodkov. Torej, dejanski problem ni toliko v stroških dela, temveč v padcu prihodkov RTV Slovenija: leta 2010 je bilo 133,5 mio € prihodkov, lani le še 121,3 mio €. RTV prispevek se je zadnjič spremenil (znižal!) januarja leta 2012. Prihodki od komercialnih dejavnosti so se, zaradi krize in preusmeritve na druge medije, zmanjšali s 14,5 mio€ na 9,6 mio €. Kljub temu lani, po dolgih letih, nismo prodajali premoženja. Ali je narobe, da smo v letu 2017 nekaj več kot 1.000 zaposlenim, ki so jim bila zaradi dogovora med vlado in sindikati leta zamrznjena napredovanja uskladili plače? Strošek dela se je posledično povišal za 2,1% točke. Torej je dejansko treba upoštevati, da bi bil delež stroškov dela v prihodkih brez povišanja plač zgolj 58,8% in ne 60,9 %.

  • Financiranje kot loterija

    Spletni portal Fran, ki združuje različne jezikovne priročnike, med katerimi morda izstopajo Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenski pravopis in Slovenski etimološki slovar, je zelo uporabna spletna stran. Ni pa prav jasno, zakaj se, če v medijih pride do jezikoslovja, govori in piše skoraj vedno in povsod vsaj spotoma še o tem. Čudi tudi Mladinino predstavljanje zadnjega neizbora tega portala za sofinanciranje v vrednosti 36.177,20 kot potencialno usodnega za ustanovo, katere letni proračun je verjetno sicer okrog milijon evrov (točnega podatka nimamo, a seštevek stvari, ki se tam izvajajo, privede do takega zneska). Pokazatelj resnega narobe sveta pa je poskus argumentacije neprimernosti neizbora konkretnega projekta z nagrado, ki jo je nedavno prejel vodja tega portala – namreč Delova osebnost leta (št.3, št.4).

  • Kazni za romske starše

    Prispevek govori o sankcioniranju romskih staršev, ki ne pošiljajo otrok v osnovno šolo.

  • (Združena) Levica

    Spoštovana ga. Spomenka Hribar, glede na to, da ste se lotili novinarja Petra Petrovčiča v zvezi s stranko Levica, se na vaše nedobronamerno pisanje, polno spreobrnjenih resnic, moram odzvati. Pravite, da ste poznavalka dogajanja v (ZL)DSD. Čudi me, da se na novinarjeve morebitne napačne navedbe ni odzval mag. Franc Žnidaršič, predsednik (ZL)DSD, saj bolje kot on te stranke najbrž ne pozna nihče. Vendar pa volilci poznajo taktično pisanje, ko mora Franc za lep izgled sebe in svoje stranke prositi pisateljico Spomenko Hribar. Ga. Hribar, naj najprej ugotovim, da vas kljub moji dolgoletni funkciji predsednika Sveta stranke (ZL)DSD, v stranki nisem nikoli uspel srečati. Od kod torej to vaše poznavanje, naj presodijo volilci sami. O frakciji DSD (takrat okrog 25 članov), ki sem jo vodil po tistem, ko je Franc Žnidaršič v tajnosti preimenoval stranko DSD v ZL-DSD in nas na seji sveta stranke v Trbovljah 9. aprila 2016 postavil pred izvršeno dejstvo, sem podrobno pisal takoj po združitvi v Levico v prispevku »Nismo se strinjali z razdiralno politiko« (Dnevnik, 8. julij 2017). Frančevega odgovora nisem dobil. Kot tokrat, se je tudi takrat odzval nekdo drug.

  • Javno pismo

    Najprej je prav, da se poklonimo milijonom žrtev fašističnega antisemitizma, med njimi tudi pomorjenim našim državljanom judovskih korenin. A spomin na to neizmerljivo hudodelstvo, katerega največji del se je dogajal v koncentracijskih taboriščih, nam obenem prikliče pred oči tudi preko 13 tisoč slovenskih jetnikov nemških taborišč, ki so trpeli in bili ubiti marsikje skupaj z judovskimi žrtvami (spomnimo se le tržaške Rižarne); ne gre pozabiti tudi ustaškega Jasenovca. Spomini pa so lahko različni. Ljubljanski nadškof se je npr. letos spomnil predvsem na žrtve povojnih pobojev. Odkar pomnim, pa se RKC še nikoli ni javno spomnila svojih duhovnikov, ki so bili žrtve nacističnih in ustaških taborišč ali pa programa nacistične „evtanazije“. Naj jih nekaj naštejem kar po letih in KZ:
    1940 Oranienburg
    25. julija Jožef Pollak (LJ) *1874 posvečen 1896
    1942 Dachau
    6. avgusta Janez Hornböck (MB, dekan in župnik v Mežici) *1874 p. 1901
    1942 Jasenovac
    pred 20. sept. Franc Rihar (LJ) *1909 p. 1934
    30. sept. Jakob Sem (MB, kaplan v Halozah)
    *1908 p. 1931
    17. okt. Janez Kodrič (MB, ž.upr. Pišece)
    *1897 p. 1924, zaklan (in vržen v Savo)
    17. okt. Franc Grobler (MB, žup. v Halozah)
    *1892 p. 1916, zaklan
    17. okt. Janez Rančigaj (MB, žup. Sv. Peter pod Sv.G)
    *1893 p. 1917, zaklan
    17. okt. Franc Kač (MB, kapl. v MB)
    *1907 p. 1934, zaklan
    1943 Dachau 2. febr. Janez Messner (MB žup. Radlje)
    *1890 p. 1914
    14. maja Kerubin Tušek (OFM)
    *1876 p. 1900 aretiral gestapo 28.1.1943
    1944 Müncheberg
    Janez Gnjezda (LJ, žup. Velika Dolina, izseljen)
    *1871 p.1895
    1944 Dachau
    20. febr. Mirko Vekjet (TS-KP žup. Boljun) *1902
    1944 Jasenovac
    12. dec. Franc Orešnik (MB, kapl. MB) *1910 p. 1932 umrl med mučenjem
    1945 Mauthausen
    16. apr. Anton Duhovnik (LJ. kapl. Sr. vas v Boh.)
    *1910 p. 1933

  • Ustavni sodnik kot »ddr.Jekyll in gospod Hyde«

    Če je država ujeta v neko ideologijo, izvajalci oblasti niso več suvereni in neodvisni v svojih odločitvah in to se potem odrazi v zaključkih, ki so ali pa niso dobri za državo. Dolgoročno pa pomeni, vedno in povsod, da se ideologija lahko sprevrže v diktatorski režim. To se vidi zelo nazorno v pretekli zgodovini, ko so posamezne ideologije povzročile prave tragedije: kolonizacija nerazvitih držav, proletarska (socialistična, komunistična) revolucija, fašizem, nacizem, današnje verske diktature (Islamska država, Iran) v nekem smislu celo sedanja neoliberalna indoktrinacija.

  • (Združena) Levica

    V zadnji Mladini Peter Petrovčič v zapisu (Združena) Levica navaja trditve, ki niso v skladu z dejstvi - posebej kar zadeva Koalicijo strank Združene levice in osebno g. Franca Žnidaršiča. Čeprav ne aktivno, bolj od strani spremljam politiko, Žnidaršičevo delovanje pa že desetletja in mi je zato DSD od vseh strank najbližja, prosim za objavo mojega poznavanja in oceno dejstev, ki drugače odslikavajo stanje in vzroke zanj!

  • Rastli pod napačnim županom

    Redkokdaj se zgodi, da kako aktualno družbenopolitično dogajanje nek Mladinin kolumnist v dveh zaporednih številkah časopisa interpretira in skorajda papagajsko ponovi argumentacijo, ki ni nič drugega, kot obrambni mehanizem premeščanja ter bagatelizacije. To se je žal pripetilo Bernardu Nežmahu, intelektualcu velikega formata. Najprej je to storil v kolumni z naslovom „Rastli pod napačnim županom“ (12.1.2018) in potem še v „Spet brez dialoga“ (19.1.2018), kot da enkrat ni zadosti, ko nedavni kriminalni raboti Janeza Janše in njegove SDS prostodušno minimalizira pomen, ji daje potuho in jo obravnava kot nekaj zanemarljivega, s tem, ko ji ob bok postavi po teži mnogo večje grehe finančnih malverzacij, za katere bi naj bil bojda odgovoren Jankovićev klan.

  • Intervju: Robert Pfaller

    Mednarodno znani filozof, kulturni teoretik g. Pfaller v intervjuju oznani: ‘’Večkrat navajam primer s kajenjem. Levica je zamudila priložnost, da bi poudarila, da kajenje ni le razvada, ampak politična dediščina politične levice. Vsi veliki revolucionarji so bili kadilci. Cigaretni dim je bil stalnica … Za mlade je bilo kajenje uporniško dejanje, s katerim so si zagotovili intelektualno avtonomijo. Vsi ti vidiki dozorevanja v odraslost se mladim generacijam odvzemajo.’’ Vse skupaj se sliši kot iz priročnika za tobačni marketing. Od kod g. Pfallerju poznavanje te teme, ki izjemno ustreza industriji najsmrtonosnejšega izdelka v zgodovini človeštva, bi moral g. filozof užitka pred temi izjavami razkriti kak konflikt interesa? Ko iščemo sponzorja iniciative Adults for adults, ki jo Pfaller propagira po svetu, je dobro poiskati le predhodno iz leta 2013 ‘’Mein Veto! Bürger gegen Bevormundung’’, in se razkrije, da je to British American Tobacco Austria, (ter Zveza proizvajalcev cigar in pip), velika mednarodna korporacija, del tobačnega kartela. Istega, ki namerno manipulira s tobačnimi izdelki, da bi čim bolj zasvojili, ki namerno oglašuje in prodaja otrokom, da bi dobili doživljenjsko zasvojene stranke. Prav gotovo jim godi govor g. Pfallerja o odgovornosti odraslih; morda so oni sestavili to zanimivo dikcijo, ki vso odgovornost prelaga na posameznika, industrijo pa odveže kakršnekoli odgovornosti? Namreč spominja na spretni govor tobačnega tržnika v šoli v 70-ih letih v ZDA, ko draži mladostnike s prepovedanim sadežem, ki je le ‘’za odrasle’’, kot seks, pivo in avtomobili, vse, česar si seveda noben mladostnik seveda ne želi … v uvodnem poglavju knjige Zlati holokavst.

  • Ustavni sodnik kot „ddr. Jekyll in gospod Hyde“

    Gospa Polona Jamnik najprej korektno povzame misli iz moje polemike, nato pa ji, domnevam, koncentracija popusti in postane površna. Najprej v svojem vprašanju, kdo v resnici povečuje politično razklanost pri nas: „Jaklič s svojimi izjavami ali novinar, ki jih ‘predstavi’? Ga res novinar ‘demonizira’ z opisovanjem njegovega delovanja?“ Tu mi je ga. Jamnik malo podtaknila, kot da kritiki Jakličevih javnih izjav nasprotujem, čeprav sem zelo jasno napisal, da tako kritiko podpiram. A se očitno zaveda, da je pravi problem drugje, saj sama pravi: „Kaj bi nam sporočilo pisanje, omejeno samo na kritiko Jakličevega javnega nastopanja? Še vedno bi ostali ‘madeži’ na njegovih kolegih. Ali ni potem prav, da se z novinarjevo pomočjo ‘slišijo’ tudi prizadeti?“ Ne, ravno to ni prav - namreč v tistem delu, kjer so mediji od (potrebne, nujne) kritike Jakličevih javnih omalovaževanj drugih sodnikov prešli k „pomoči prizadetim“ (kot to imenuje ga. Jamnik) na ta nedopustni način, da so, sklicujoč se na nerazkrite informatorje znotraj ustavnega sodišča, razširjali trditve o tem, kako da se Jaklič obnaša nasproti svojim kolegom (in oni nasproti njemu!) na javnosti zaprtih sejah ustavnega sodišča! Ustavni sodniki niso nikakršne nebogljene ovčice, ki bi jih pred volkom v podobi „dr. Jekylla in Hydea“ morali od zunaj braniti novinarji, da jih ne bi požrl. Svoje medosebne probleme morajo reševati sami med seboj, brez vmešavanja eni strani v sporu naklonjenih medijev. Se vam ne zdi, da nam to nalaga že zdrava pamet, ne le pravila o tem, kaj iz dogajanja na sodiščih je javnosti dostopno in kaj ni?

  • Dvojna merila

    Dne 5. 1. 2018 je bil v Mladini objavljen članek prof. dr. C. Ribičiča z naslovom »Dvojna merila«. Opozarja na problem kreditojemalcev kreditov v CHF za primer, če zakon o konverziji teh kreditov ne bi bil sprejet. Z njim naj bi jih reševali pred nekdanjim agresivnim trženjem toksičnih kreditov ter problem sistemsko rešili, sicer bi se lahko ponovila zadeva Ališič. Ker menim, da dr. Ribičič neargumentirano, arbitrarno predstavlja problematiko, ponujena zakonska rešitev pa po mojem mnenju pomeni grob poseg v pravni red in varnost, želim odgovoriti.

  • Knjiga: Boljševiki prihajajo na oblast

    Javil se je bralec, ki je v maniri stalinističnega agitpropovca zapovedal, kako je treba brati in pisati o Rabinowitchevi knjigi Boljševiki prihajajo na oblast. S stališča dobre knjige je kajpak dragocen vsak odmev, pa naj bo še tako bizaren. Toda bralčev finalni sklep, da je bil oboroženi napad boljševikov na vladno palačo l. 1917 komična drama, je popolni absurd. Namreč celo Rusija pod Putinom ne proslavlja več državnega praznika ob obletnicah oktobrske revolucije, saj je ta oboroženi pohod boljševizma za številne Ruse začetek nacionalne tragedije in ne komična drama. In tako namesto največjega praznika boljševikov zdaj 4. novembra slavijo Dan enotnosti, ki jih združuje v spominu na vstajo proti poljskim agresorjem leta 1612. 

  • Neprivlačna vaba

    Spoštovani, v Mladini je bil 15. decembra 2017 objavljen članek z naslovom »Neprivlačna vaba«, na katerega v nadaljevanju podajamo podrobnejša pojasnila.

  • Ustavni sodnik kot »ddr. Jekyll in gospod Hyde«

    Bivši ustavni sodnik Matevž Krivic v svoji polemiki opozarja medije (Dnevnik, Mladina), da so prestopili dopustno mejo z iskanjem in objavljanjem zaupnih podatkov, hkrati z njimi pa tudi tudi neimenovane »informatorje« z US, ki so te podatke posredovali. V javnem interesu namreč je, da ostanejo interne informacije nedostopne. S tem se omogoči čim bolj kakovostno delo brez zunanjih vplivov. Zaupnost ohranja najboljšo mogočo »delovno kondicijo« ustavnega sodišča kot institucije. Tako razumem Krivičevo utemeljevanje.

  • Finančna ministrica zaščitila superbogate

    Ministrstvo za finance v pogovorih glede predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju nikoli ni zasledovalo cilja superbogatim omogočiti nižje plačilo predlaganega prispevka, temveč smo se zavzemali za vzdržnost financiranja javnega zdravstva, pri čemer pa je treba imeti v uvidu tudi širši vidik vzdržnosti javnih financ in gospodarskega okolja ter transparentno in gospodarno porabo sredstev.

  • Intervju: Jernej Lorenci

    Spoštovani Režiser Jernej Lorenci se je v intervjuju v Mladini z dne 22. decembra 2017 dotaknil tudi dela strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti pri Ministrstvu za kulturo RS in komisiji pripisal izjave, ki niso bile nikoli javno izrečene niti zapisane.

  • Poziv vsem slovenskim umetniškim ustvarjalcem k uporu!

    Spoštovani minister za kulturo Tone Peršak, prejeli smo odločitev Ministrstva za kulturo RS o sofinanciranju nevladnih organizacij na področju kulture za naslednje štiriletno obdobje. Z odločitvami, kjer ste se nedvoumno definirali kot sovražniki umetnosti in umetnikov, ki amatersko, brez resnosti obravnavate delo umetnikov in umetnic. V svojih odločitvah celo zanikate mnenja in delovanje lastnih strokovnih komisij in se pri dodelitvi sredstev odločate po samo vam razumljivih kriterijih.

  • 9. 1. 2018  |  Pisma bralcev

    Sporočilo za javnost

    Stališče Združenje bank Slovenije v zvezi s predlogom Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih in pojasnilo glede navedbe Zveze potrošnikov Slovenije v objavi dne 3.1.2018

  • Piranski zaliv in spori okoli njega so klasičen primer prodajanja nacionalistične megle

    Piranski zaliv in spori okoli njega so klasičen primer prodajanja nacionalistične megle, zaradi katere naj bi se naroda ukvarjala z neobstoječimi nacionalnimi vprašanji, ne pa z žgočimi problemi gospodarske in socialne politike. Gre za zaliv, v katerem večina ljudi iz Slovenije in Hrvaške še nikoli ni bila in nikoli ne bo, še manj pa jih zanima kje meja pravzaprav poteka. Kje bo tekla meja v praksi nima posebnega pomena. Slovenske in hrvaške ladje so tudi doslej prosto plule, ribiči so prosto ribarili, obe državi pa sta tako ali tako članici EU. Vse napihnjene zgodbe o “nacionalnih interesih” so kup nesmislov, tako priročnih za politiko zamegljevanja.

  • Prikaz nasprotnih dejstev

    Komentar, da je Perpetuum Jazzile novo priredbo skladbe »Samo milijon nas je« pospremil z domnevno nacistično koreografijo, zavračamo kot popolnoma deplasiran, brezpredmeten in žaljiv. Perpetuum Jazzile se po svetu in doma skozi glasbo, odrske nastope in druga javna pojavljanja vedno odkrito zavzema za strpnost, multikulturnost in zaščito vseh vrst različnosti.

  • 5. 1. 2018  |  Pisma bralcev

    Prikaz nasprotnih dejstev

    Komentar, da je Perpetuum Jazzile novo priredbo skladbe »Samo milijon nas je« pospremil z domnevno nacistično koreografijo, zavračamo kot popolnoma deplasiran, brezpredmeten in žaljiv. Perpetuum Jazzile se po svetu in doma skozi glasbo, odrske nastope in druga javna pojavljanja vedno odkrito zavzema za strpnost, multikulturnost in zaščito vseh vrst različnosti.

  • TV: Moje, tvoje, njegove

    Polemizirati s kritiško oceno ne gre, saj imajo kritiki/kritičarke po pravilu vedno prav. Hudič nastopi, ko imaš opravka s »slepo« in »gluho« kritičarko S. P., kot je primer njene ocene Reverza. Če ne bi bilo te »slepote« in »gluhote«, bi kritičarka videla in slišala marsikaj, kar vehementno kot pomanjkljivost očita dokumentarcu. Zgroženost nad izpostavljanjem ključnih ustanov, ki bi (kot je bilo dogovorjeno) iz prve roke lahko predstavile stanje, o katerem - po prepričanju S. P. - vsi že vse vemo, je šele prava manipulacija javnega mnenja. Nihče me tudi ne bo prepričal, da omenjena zgroženost ni bila »naročena« s strani tistih, da bi hoteli vsaj malo prikriti sramoto, ki si si jo privoščili.

  • Knjiga: Boljševiki prihajajo na oblast

    Kot da ne bi bral iste knjige kot B.N., mi je šinilo skozi glavo, medtem ko sem počasi dvigoval čeljust nazaj na njeno naravno mesto. Od osuplosti je namreč popustila gravitaciji in se spustila navzdol. Celotna recenzija poudarja lažne mite, recimo tiste o puču, o stanju pred samo oktobrsko revolucijo pa piše samo, da je režim Kerenskega bil tako svoboden, da so boljševiki v zaporih lahko politično delovali ... to je tako, kot bi napisal, da je kraljevina Jugoslavija bila tako liberalna, da je Moša Pijade v Lepoglavi brez težav prevajal Kapital in da so zaprti komunisti v ječah brez težav politično delovali ...

  • Odgovor Jureta Apiha Bernardu Nežmahu

    Ob kritiki knjige Petra Jančiča: »Fake news« Nobena sholastična akrobacija ne pomaga, nobene domiselne primerjave turbulentnega časopisnega trga deset let kasneje ne morejo zamegliti brutalnega dejstva: v obdobju 2004 do 2007 je Delo odpovedalo šest tisoč stalnih naročnikov, prodana naklada pa je padla za trinajst tisoč izvodov dnevno. V enakem obdobju se je na Dnevnik naročilo dva tisoč novih naročnikov, skupna prodana naklada pa je zrasla (!) za tisoč izvodov na dan.

  • Ali pacienti res nimajo kam?

    Spoštovani, V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije se odzivamo na prispevek novinarke Urše Marn v današnji Mladini (22. 12. 2017) z naslovom Ali pacienti res nimajo kam? Zavračamo namreč trditve dr. Zalike Klemenc Ketiš, predstojnice katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki navaja, »da so ozko grlo zdravstveni domovi, ki bi morali zaposlovati več mladih specialistov družinske medicine, pa tega zaradi varčevanja ne počnejo. Dogaja se, da zdravstvenemu domu ZZZS prizna (in plača) na primer osem splošnih zdravnikov oz. timov, dejansko pa ta zaposluje le štiri. Takšno stiskanje gre na račun bolnikov, pa tudi na račun vedno bolj izčrpanih družinskih zdravnikov.« Iz navedenega je namreč razbrati, da predstojnica katedre za družinsko medicino ne pozna modela financiranja splošnih ambulant in otroško šolskega dispanzerja. Eden izmed njenih očitkov je, da imajo zdravstveni domovi v primerih, ko imajo pogodbeno dogovorjeno priznanega več programa kot imajo nosilcev zdravnikov, iz tega naslova presežek prihodkov nad odhodki, kar ne drži. Model financiranja splošnih ambulant je vezan na obseg glavarine, ki jo imajo opredeljeno nosilci programa in ne na pogodbeno dogovorjeni plan obsega programa. Osnova za financiranje splošnih ambulant je torej ne glede na število pogodbenih programov obseg glavarine (količniki).

  • Odgovor Milana Kučana španskemu veleposlaniku

    Spoštovani g. veleposlanik José Luis de la Peña, vaša ekscelenca!

  • Srednji razred ali kako do kredita

    Zadnji Mladinin uvodnik, pisan 15. decembra, se začne s pripombo, da se v levem političnem prostoru dogajajo čudne stvari. Izjava, s katero se ni mogla bolj strinjati, ampak jo za razliko od njenega avtorja razumem drugače.

  • Knjige: Peter Jančič: »Fake news«

    Na književno kritiko se je odzval nekdanji predsednik uprave Dela Jure Apih, ki je v pismu opozoril na pomen dejstev. Moj zapis, da je imelo Delo ob odstopu tedanjega urednika Petra Jančiča tolikšno naklado, kot jo imajo danes skupaj Delo, Dnevnik in Večer, je primerjal z uradnimi podatki revidirane prodajne naklade in ugotovil: leta 2009 je Delo povprečno prodalo 54.266, leta 2017 pa trojica velikih dnevnikov proda 67.411.

  • Kučan od Španije pričakuje, da bo na volitvah dopustila sodelovanje tudi katalonskim voditeljem

    Spoštovani gospod predsednik!

  • Vrhovni incident

    Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, mag. Damijan Florjančič!

  • Zoperstavimo se napadu na Metelkovo

    Mestna občina Ljubljana (MOL) se je odločila za prodajo zemljišča, na katerem trenutno stoji Hostel Celica. S tem so se odločili tudi za radikalno spremembo svojega razmerja do celotnega območja Metelkove. Ta poteza v sicer nikoli enostavno razmerje med MOL in AKC Metelkova mesto – slednji je svetovno priznan kulturni, urbanistični in socialni primer dobre prakse - vnaša oblastniški diktat. Zadnje namere MOL uporabnike in uporabnice AKC Metelkova mesto obvezujejo, da javno in jasno sporočimo: kapital in MOL, roke stran od Metelkove!

  • Strip: Zadnji let Tonija Mrlaka

    V Mladini št. 49 je bilo objavljeno pismo očividca Petra Škofiča o sestrelitvi Mrlakovega helikopterja, v nadaljevanju stripa zadaj pa tudi velika risba s prikazom celotnega leta. Tudi jaz sem bil takrat priča sestrelitve Mrlakove gazele in sicer s terase nasproti Opere. To, kar pravi g. Škofič, drži, s tem da je bilo mesto sestrelitve oziroma kraj, kjer ga je zadela raketa, bližje kraju strmoglavljenja, vendar ne tako daleč, kot je narisano v stripu. Po mojem spominu je moralo biti nekje na začetku Ceste v Rožno dolino. Po sestrelitvi sem se odpravil pogledat, kaj se je zgodilo, in sem bil malce presenečen, da je helikopter strmoglavil precej dlje od mesta, kjer sem ga pričakoval. Razbiti helikopter je bil na levi strani ceste, ob železnici, štruce kruha, ki jih je peljal, pa so bile raztresene po vrtu bližnje hiše. Tam je bilo še nekaj ljudi in morda je kdo od njih bolje videl sestrelitev.

  • Ustavite medije

    Spoštovani!

  • Originalni slovenski pornič

    Spoštovani, pretresena ob recenziji oz opisu vsebine knjige Milene Miklavčič: „Ogenj, rit in kače niso za igrače, 2. del“ Marcela Štefančiča šele zdaj razumem neizmerno slovensko sodno toleranco do spolnih zlorab otrok, česar pred leti nisem mogla razumeti, ko sem v časniku Večer 16.11.2004 prebrala, da je sodišče dosodilo očetu za dokazano spolno zlorabo 4-letne hčerke samo enoletno pogojno kazen in sicer z razlogom, da je spolna zloraba trajala le krajši čas!!

  • Strip: Zadnji let Tonija Mrlaka

    Z zanimanjem spremljam nadaljevanja stripa o Toniju Mrlaku, pilotu helikopterja, ki je bil konec junija leta 1991 sestreljen nad Ljubljano. Branje je zanimivo še posebej zato, ker sem bil priča temu dogodku. Morda celo edina priča poleg herojev, ki so vanj namerili projektil.

  • Knjige: Peter Jančič: »Fake news«

    Nič ni narobe, če Bernard Nežmah časti svojega nazorskega somišljenika. Gre pač za vrednostne sodbe, ki se ne merijo z vatlom. Problem pa je, ko z enako vehemenco te sodbe argumentira s podatki, ki pa so preprosto merljivi. »Ko je koncem prejšnjega desetletja (Peter Jančič) pod pritiskom odstopil s položaja odgovornega urednika, je imel časnik (Delo) tolikšno naklado, kot jo imajo danes skupaj Večer, Delo in Dnevnik. To daje še dodatno kredibilnost njegovim kritičnim zapisom«.

  • Kdo je začel vojno?

    Spoštovani kolega Dino Bauk je v svojem članku Kdo je začel vojno?, v Mladini št. 48/2017, večkrat citiral moja stališča, česar sem bil vesel. Vendar se je pripetil spodrsljaj pri citatu, s katerim je sklenil svoj polemični članek in kjer mi pripisuje stališče, da je parlament »edino od ljudstva neposredno izvoljeno in zato edino suvereno telo za sprejemanje in spreminjanje zakonov«. To namreč ni moje stališče, temveč mnenje iz neke razprave v Vilni v letu 2008, o kateri sem poročal v Pravni praksi. Zapisal sem, da gre za pristop, ki »ne more biti več zadosten okvir za iskanje odgovorov na nove izzive, s katerimi se srečujejo ustavna sodišča«. Priključil sem se nasprotnim pristopom, ki so poudarjali pomembno vlogo Ustavnega sodišča pri ustvarjanju prava. 

  • Volitve – post festum

    Sicer je bilo že dosti napisanega o volitvah in kandidatih – hotel pa bi dodati še svoje mnenje.

  • Znamenja resničnosti

    Podpisani sem invalid zaradi gluho-slepote in ne morem brati knjig. Žal tudi ne knjige Zdenka Roterja. O njej to pismo bralca pišem po tem, kar je o njej napisanega v članku Jureta Trampuša. Poskusil sem ga prečrkovati in sem morda kaj napačno prebral. Pišem pa vendarle, ker menim, da se je avtor knjige na svojo pest odločil kreniti v pravo smer.

  • Sledi revolucij

    V dnevih, ko obeležujemo stoto obletnico Oktobrske revolucije, ki je pomembno vplivala na razvoj dogodkov v prejšnjem stoletju, si lahko zastavimo vprašanja o aktualnosti omenjenega zgodovinskega dogodka. Povedano drugače, ali so ideje, ki so vodile do revolucije, aktualne še danes. Zakaj je pomembno poznati zgodovino, da si lahko zagotovimo boljšo bodočnost? Mar niso tudi danes razmere v Rusiji, ter seveda tudi drugod po svetu, ’primerne’ za revolucijo, za spremembo na bolje, za večjo družbeno enakost.

  • Popravek

    V uvodniku z naslovom Šleva, objavljenem v 46. številki Mladine, sem v delu, kjer sem našteval, kako v državnih in evropskih institucijah Janez Janša in njegovi strankarski kolegi zaposlujejo svoje otroke, zapisal, da sta dva izmed otrok zaposlena v Geoplinu, družbi, ki jo obvladuje država. Navedba je napačna: zaposlena sta v družbi Plinovodi, katere 100 odstotni lastnik pa je državni Geoplin, ki ga obvladuje država. 

  • Zadnja etapa

    V članku pod gornjim naslovom je novinar Borut Mekina omenil, da se je v zvezi z zdravstveno reformo oglasil tudi poslanec SMC Jani Möderndorfer, ki je poudaril, da je strankarski ministrici za zdravje uspelo »nepojmljivo, kar ni uspelo še nobenemu zdravstvenemu ministru v zadnjih 20 letih«, saj je »pod streho spravila tri ključne zdravstvene reforme«. Ob takšni izjavi je možno samo dvoje: ali sicer zgovorni poslanec ne pozna oziroma ne razume opravljenega dela ministrice, ali pa ne ve, kaj je zdravstvena reforma. Bolj verjetno je slednje. Naj dodam še lastno mnenje, da ministrici v tem mandatu zelo verjetno ne bo uspelo spraviti »pod streho« nobene prave (!) zdravstvene reforme. Če pa ji bo to uspelo, bo omenjeni poslanec resnično lahko »židane volje«. 

  • Glifosat na zatožni klopi

    Zgodba o glifosatu čedalje bolj spominja na znano pripoved o čarovniškem učencu, ki mu je čarovnija ušla izpod kontrole. Vemo že za „alternativna znanstvena dejstva“, ki jih je sproduciral Monsanto. Imamo tudi slovenske promotorje glifosata, ki se bojijo, da bi s prepovedjo izgubili uvoz „prepotrebne gensko spremenjene soje“. Nasprotniki po pravici opozarjajo, da je glifosat najverjetneje rakotvoren. Toda pomisleke mora zbujati še neka druga plat, ki v teh diskusijah ostaja v senci: način, kako glifosat deluje. Ta snov je eden od motilcev regulacije rastlinskih organizmov: požene v bujno rast nadzemne dele, korenine pa tega ne dohajajo, zato rastlina umre.

  • 17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Pisma bralcev

    Drago upanje

    V odlično raziskani temi g. Zgonik predstavi kočljivo temo dragih onkoloških zdravil s premajhnim učinkom, glede na velika pričakovanja in cene. Treba je povedati, da čudežnih zdravil za raka z izjemo ali dvema še vedno ni (in jih morda nikoli ne bo), kljub stalnemu napredku in velikem vlaganju v raziskave. A obstajajo še zelo velike rezerve pri raku, predvsem v preventivi. Naj navedem kot uspešen primer resnične preventive maligni mezoteliom, redko, a zelo slabo ozdravljivo vrsto raka – kjer je ta napredek le prišel. Od leta 2004 je proizvodnja in prodaja azbesta v Sloveniji prepovedana, a vendar bodo še desetletja prihajali bolniki, ki te ravni zaščite zdravja še niso bili deležni, številni celo na delovnih mestih. Tukaj je treba povedati, da je uporabljena fraza Rak, kralj bolezni tudi naslov odlične knjige (Pulitzerjeva nagrada) britanskega onkologa, prof. Mukherjee-a. Kar nekaj poglavij te knjige nameni preventivi in enemu glavnih vzrokov raka- kajenju: ‘’Težko bi vam opisal širino in globino vsega hudega, kar sem videl na oddelkih za zdravljenje raka in kar je mogoče neposredno pripisati kajenju. V ZDA – državi, kjer že sam namig, da bi neka snov povzročala raka, sproži javno histerijo in medijsko zaskrbljenost – enega najmočnejših kancerogenov, kar jih človeštvo pozna, pa še vedno brez težav za nekaj dolarjev dobiš v vsaki trgovini.’’ Žal je točno tako tudi pri nas, tobačni izdelki so žal še vedno med najbolj dostopnimi.

  • Mladina, posebna številka »Oktobrska revolucija«

    Zgornji prispevek zanemarja nekatera bistvena dejstva, brez katerih ni mogoča pravilna ocena revolucije. Kot vsak dogodek v razredni družbi ima tudi oktobrska revolucija vsaj dve razlagi. Zgornji prispevek jo razlaga s stališča vladajočega razreda (»oktobrska revolucija je opomin oblastem«). Če upoštevamo nekatera zanemarjena dejstva in na revolucijo pogledamo z vidika podrejenih razredov, je podoba precej drugačna:

  • Priznali so napako

    Banka Slovenije je minuli teden v odgovoru na naš članek Priznali so napako zapisala, da spodaj podpisani novinar neprofesionalno delo nadaljuje »s podajanjem neobjektivne slike procesa sanacije (stresnih testov leta 2013, op. a.), s katerim je bilo stabilizirano slovensko gospodarstvo«. V omenjenem članku smo namreč zapisali, da Banka Slovenije vse do danes ni objavila, koliko nas je stal celoten postopek skrbnega pregleda bank, Banka Slovenije, oziroma v njenem imenu Bojana Leskovar, pa je odgovorila, da je razkritje stroškov pregleda že od februarja 2014, torej več kot tri leta in pol, objavljeno na njihovi spletni strani. Tam pa piše, da je Banka Slovenije za izvedbo projekta podpisala pogodbe v skupni višini okoli 21,2 milijona evrov.

  • Priznali so napako

    V članku z naslovom Priznali so napako, avtorja Boruta Mekine, ki je bil objavljen 3. 11. 2017 v časniku Mladina, je med drugim navedeno, da Banka Slovenije do danes ni objavila, koliko je stal celoten postopek skrbnega pregleda bank. Novinar Mekina ni navedel resnice, saj je razkritje stroškov pregleda objavljeno na spletni strani Banke Slovenije že od februarja 2014, torej več kot tri leta in pol (http://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=5598 ).

  • Vagina dentata

    Mladi Karl Marx je v Uvodu h kritiki Heglove pravne filozofije, od koder je popularna parafraza, da je religija opij za ljudstvo (no, dobesedno je sicer rekel: Religija je opij ljudstva), napisal tudi: Zahteva, da se odrečeš iluzijam o svojem stanju, je zahteva, da se odrečeš stanju, ki potrebuje iluzijo. O tem bi morali razmisliti tudi vsi nekritični sledilci »misli in dela« Janeza Ruglja. Polemika s sledilci, pa naj gre za religiozno, ideološko, spiritualno, strankarsko, medijsko, alkoholno ali katero od drugih drog ... ter posledično terapevtsko pogojeno odvisnost, je naporna, skorajda brezupna. Ne veljajo kriteriji argumenta. Med vero in vednostjo postavljajo enačaj. Med iluzijo in resničnostjo tudi. Nečemu podobnemu smo bili priča, ko so nasprotniki družinskega zakona svoje religiozne, nravstvene zadržke, pa celo predsodke in stereotipe posredovali kot argumente.

  • Huda jama

    Najin odziv na film Rudar ni odpiral tem, ki se dotikajo vprašanj izvedbe in odgovornosti za povojne poboje v Sloveniji. Namenjen je bil zgolj opozorilu o, po najinem mnenju, nekorektni uporabi navedbe »po resničnem dogodku«, s katero ustvarjalci tržijo in reklamirajo fi lm. Najino pisanje je g. Joško Čolnik pograbil kot priložnost, da javno poda svojo razlago povojnih pobojev. G. Čolnik, resda precej nejasno in zmedeno, z interpretativno telovadbo skozi pravo, konvencije, odredbe in na koncu celo skozi »mednarodne tradicije« izvedbo množičnih pobojev poskuša utemeljiti, kot logično posledico vojnih konfl iktov. Iz njegovega pisanja razbereva, da izvedbo množičnih pobojev na podlagi t.i. vojnega prava« razlaga kot nič nezakonitega in spornega. Če sva njegovo sporočilo bralcem prav razumela (pa srčno upava, da ga nisva), sva povsem zgrožena in ne moreva verjeti, da leta 2017 pride nekomu na misel zapisati kaj takega. 

  • Vagina dentata

    Res je. Že nekaj časa lahko prebiramo pojasnjevanja in napadanja pod naslovom Vagina dentata. Vem, da se je nesmiselno vključevati v polemiko. Prizadeti pač niso sposobni objektivne presoje.

  • Vagina dentata

    Leta nazaj sem po radiju poslušal pogovor, ki ga je z Janezom Rugljem vodila novinarka prvega programa nacionalnega radia. Povedal je, da išče osebo, ki bo nadaljevala njegovo delo. Ko ga je novinarka vprašala, kdo bi to lahko bil, je psihiater odgovoril, da primernega naslednika še ni našel, da pa to zagotovo ne more biti ženska. Na novinarkino vprašanje zakaj, je odgovoril, da ni ženske, ki je za kaj takega sposobna, da so ženske ustvarjene le za to, da rojevajo in da so matere ter da bo njegov naslednik gotovo moški. Tukaj se, zame, konča vsa njegova „strokovnost“. Nekdo s takim stališčem do žensk ni zdrava osebnost. 

  • Vagina dentata

    Iz zadnjega odgovora g. Miheljaka je razvidno, da živiva v različnih svetovih, med katerimi ni nobenega stika. Ker širi polemiko na področja, ki prej niso bila obravnavana, se bom v odgovoru osredotočil samo na vprašanje, ki je zanj najpomembnejše. Teoretično se sprašuje, če je lahko dober psihiater in terapevt nekdo, ki je dajal neprimerne (in tudi provokativne) izjave v intervjujih, pri čemer je ta nekdo povsem nedvoumno moj oče dr. Janez Rugelj. O tem se lahko g. Miheljak le sprašuje zato, ker dela dr. Ruglja neposredno ni poznal in o njem lahko (z izključno negativnimi predpostavkami) ugiba zgolj iz selektivno izbranih sekundarnih virov, ne pa iz nečesa, kar bi videl na lastne oči. Metodo zdravljenja dr. Ruglja na podlagi (starih) sekundarnih virov poskuša celo vrednotiti, s čimer izkazuje popolno odsotnost (znanstvene) korektnosti, ki bi jo človek pač pričakoval od univerzitetnega profesorja. V svojih odgovorih deluje (zgolj) kot kak brezumni kolumnist, ki si prizadeva doseči svoj prav in skuša za vsako ceno ponečediti vse naokoli.

  • Ministrstvo izbrisalo študente

    V 42. številki Mladine (20. 10. 2017, str. 22-23) je bil objavljen članek z naslovom »Ministrstvo izbrisalo študente«, novinarja Boruta Mekine, ki vsebuje nekaj netočnih trditev, zato terja pojasnilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v luči celovitega vpogleda v dejansko stanje glede koriščenja socialnih pravic, kot izhajajo iz spremenjenega 69. člena Zakona o visokem šolstvu, ki je stopil v veljavo 15. decembra 2016.

  • Več natančnosti in resnicoljubnosti

    Kandidat B. Pahor ni razumel moje izjave, ki jo je v prvem volilnem krogu izzval sam. Z njo nisem pozval ljudi, naj ne volijo Pahorja, kot je zdaj slišati komentarje, pač pa sem zgolj ponovil vprašanje izpred petih let, koga je mislil takrat s »strici iz ozadja«? Najvišji predstavniki države pač ne morejo govoriti o takih zadevah na pamet, ker je nedostojno in neodgovorno brez resnih argumentov sejati sumničenja v pravno državo, državne ustanove in posameznike. Eno je, če to počne nepoznavalec, drugo, ko to govori eden najbolj obveščenih ljudi v državi. Državljani imamo pravico vedeti, kdo so »strici« in kaj je bilo storjenega, da bi se njihove nelegalne rabote uspešno preprečevale.

  • Samo Babuder

    27. 10. 2017  |  Pisma bralcev

    Odziv na Delo in molk proti nasilju

    Spodaj objavljamo odgovor, ki ga je Samo Babuder, strokovni svetovalec revije Ona, naslovil na bralce revije Ona, potem ko so se ti kritično odzvali na njegov nasvet bralki One v zvezi z nasiljem njenega partnerja. Novinarka Mladine je o teh kritičnih odzivih pripravila članek z naslovom Delo in molk proti nasilju. Pred objavo je g. Babuderja prosila za komentar, vendar ji je po elektronski pošti sprva sporočil, da zadeve ne bo komentiral. Isti dan pa ji je poslal še en odgovor - prav tistega, ki ga je naslovil tudi na bralce One. Novinarka tega e-pisma žal ni prejela oz. ga ni videla v svojem poštnem nabiralniku. Posledično odgovora ni vključila v članek.

  • Vagina dentata

    Vlado Miheljak vodi že kar nekaj časa v Mladini polemiko s Samom Rugljem, sinom znanega psihiatra Janeza Ruglja.

  • Vagina dentata 

    Dr. Rugljevo delo in metodo sem spoznaval dobri dve desetletji, najprej kot njegov pacient, kasneje kot njegov koterapevt in danes kot samostojen terapevt. Vlado Miheljak me bo skoraj gotovo okvalifi ciral kot psihiatrovega »vernika«, s čimer ne bom imel težav. Zahvaljujoč temu pa vendarle poznam nekaj neizpodbitnih dejstev, ki sem jih spoznal v dolgih letih življenja v dr. Rugljevi skupnosti in nadaljnjih dvajsetih letih lastnega dela z ljudmi v stiski po modifi cirani socialno-andragoški metodi dr. Janeza Ruglja.

  • Waldorfski eksperiment

    Spoštovani!

  • Človeka nevredno življenje

    Podpisani, zaposleni na OŠ Leskovec pri Krškem, smo ogorčeni zaradi izjav župana Občine Krško Mirana Stanka v članku Človeka nevredno življenje (»Računati znajo, ampak samo, če evro zadaj piše«), ki je objavljen v Mladini 20. 10. 2017.

  • Huda jama

    Podpisnika J. Dežman in P. Jamnik v repliki na Štefančičevo označbo beguncev v Hudi jami : Gre za vojne ujetnike in civiliste, torej zaščiteni skupini po mednarodnem pravu«. Na koncu zatrdita, »da je Rudar žal še en izdelek, ki se skuša afi rmirati s sklicevanjem na resničnost, s katero pa žal nima dosti zveze«.

  • Odškodnine za Patrio

    Zahtevani milijoni evrov odškodnine »po krivem zaprtih« zaradi afere Patria zadevajo vse državljane. Ker je upravičenost odškodnin vprašljiva (sploh pa zahtevani zneski), naj pravobranilstvo pred odobritvijo/zavrnitvijo izplačil upošteva še opuščeni dejanji v domeni sodišč, v zadnji instanci Ustavnega sodišča:

  • Vagina dentata

    Prav mi je! Namesto da bi Samu Ruglju kratko in odrezavo odgovoril, da sem psihiatra Janeza Ruglja omenil v zgodbi, v kateri je bil v središču nekdo drug (Boštjan M. Zupančič z zapisom o Simone Veil), in sicer kot primer verjetno najprimitivnejše mizoginije med ljudmi, ki so se priglašali k javni besedi v Sloveniji zadnjih nekaj desetletij, sem skušal biti kar se da obziren. Zato sem namesto osebnega dopisovanja s prizadetim svojcem v pismih bralcev skušal raje dodatno (kolikor se mi je zdelo potrebno oz. kolikor prostor dopušča) pojasniti sporna stališča psihiatra in psihoterapevta (!) Janeza Ruglja v drugi kolumni. Zdaj mi Samo Rugelj prav to očita. Dodaja še, da sem napisal netočnosti, ne da bi očitek z eno besedo argumentiral. Ter namesto odgovora o vsebini, ki sem jo v zvezi z Janezom Rugljem odprl v kolumni Vagina dentata (4. 8. 2017) in dodatno pojasnil v kolumni Traktat o slogu in pravih kandidatih (15. 9. 2017), prenaša topiko problema na čisto druge, nepomembne stvari. Ni pa mi odgovoril, po kakšnem kriteriju ne bi bilo primerno posthumno ocenjevati dela in besede javne osebnosti. Še zlasti, ker je tudi Janez Rugelj do konca pisal in govoril o »kobalokarščini« in konkretno o dr. Lokarju, ki je umrl že leta 1996. Prav tako ni odgovoril, in to je ključno, kako ločiti izjave, stališča, nazore, izrečene ali zapisane v medijih, od njegovega strokovnega dela. Zato ponavljam vprašanja. Je lahko dober psihiater in terapevt nekdo, ki ima do svojih pacientov (in sploh večjega dela moške populacije) skrajno negativni odnos, poln stereotipov, predsodkov, žaljivk? Je lahko dober psihiater nekdo, ki a priori stigmatizira in žali ženske? Je lahko dober psihiater nekdo, ki kar najbolj primitivno kvalificira homoseksualce? In po drugi strani z nezrelimi, kar najbolj butastimi moškimi fantazmami naredi razloček do ženske homoseksualnosti (»Drugače je z lezbijkami, saj se dvema dejavno lahko priključi en moški.«). Itd., itn.

  • Klavdij Jobstl

    17. 10. 2017  |  Pisma bralcev

    Ali si za Beatle ali Stonese?

    Že večkrat sem se želel lotiti te teme, eden dodatnih razlogov za ta članek je tudi (zdaj že skoraj pet let) staro pisanje Maxa Modica v Mladini o Stonesih, Pol stoletja satisfakcije, ampak glede na to, da je že pol stoletja tega, kar so Stonesi začeli igrati, je za to razpravo nekaj let gor ali dol povsem irelevantno. Druga stvar, ki me je spet inspirirala, pa je nedavni koncert Stonesov v Italiji, kjer spet razturajo na svoji »zadnji »turneji. Teh »zadnjih turnej« se je zdaj že kar nekaj nabralo.

  • Tatovi časa

    V Mladini št. 40 (6. 10. 2017) sem v kolumni Tatovi časa pokojnega španskega premiera Suareza (Adolfo Suárez) prekrstil v prav tako pokojnega portugalskega premiera Soaresa (Mário Soares), zloglasno guardio civil pa v guardo civil. Seveda bo kdo odmahnil, da je iz naše perspektive razlika v obojem tako majhna in nepomembna, kot iz španske perspektive razlika med Slovaško in Slovenijo. No, po 14.9. 2017 slednje ne drži. Vsaj pri tistih Špancih in Kataloncih, ki spremljajo košarko ne. 

  • Huda luknja

    Med zadnjimi sporočili filma Rudar je zapis: »Po resnični zgodbi.« Marcel Štefančič, jr. v oceni Rudarja v Mladini poudari, da Rudar ni poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, vendar bi pričakoval, da bo, ker se sklicuje na strašno odkritje tam, »jemal sapo«. Vendar po njegovem je »Rudar film, ki filmu ne da priložnosti, ker je zanj že vse naredila Srebrenica.« Pokažimo pa, da je Rudar slab, ker počiva na domnevi, da je zanj vse naredila Huda jama.

  • Intervju: dr. Blaž Kovačič Mlinar

    V Mladini je bil dne 29. 9. 2017 objavljen intervju z dr. Blažem Kovačičem Mlinarjem, v katerem je kazenski odvetnik podal tudi trditev o slovenskih zaporih: »Dejstvo je, da so naši zapori vedno bolj polni. Tam ni več nobenega resnega ukvarjanja z obsojenci med prestajanjem kazni. Gre zgolj še za izločitev posameznika iz družbe, ne pa za rehabilitacijo.« Zgoraj omenjena trditev je neresnična. Slovenski zapori niso vedno bolj polni. Število zaprtih je namreč že tretje leto, od leta 2014, v upadu. Podatki o gibanju števila zaprtih so dostopni na spletni strani Ministrstva za pravosodje. Izjava, da se z obsojenci med prestajanjem kazni nihče več resno ne ukvarja, pa je omalovažujoča tako za zaprte kot za zaposlene. Naše osnovno poslanstvo ni samo izvrševanje kazenskih sankcij, s ciljem zagotavljati za družbo, zaprte osebe in zaposlene varne zapore, ampak predvsem zagotavljanje resocializacije zaprtih oseb. S tem namenom se zagotavlja strokovna obravnava v številnih programih (individualnih, skupinskih, skupnostnih), katerih namen je usposabljanje zaprtih oseb za življenje po odpustu. Posebna pozornost je namenjena izobraževanju, programu razvoja delovnih kompetenc zaprtih in posebnim oblikam strokovne obravnave (npr. obravnavi odvisnih od prepovedanih substanc in alkohola, preprečevanju samomora in samopoškodb, obravnavi storilcev spolnih deliktov …). V letošnjem juniju smo po dolgih letih z novelo Kazenskega zakonika dobili tudi določbo o namenu kaznovanja, ki poudarja resocializacijski pomen zapora. Gospod odvetnik bo namesto da razširja neresnice ter ponižuje zaposlene v zaporih in zaprte, največ dobrega (če je to njegov namen) za zapore in družbo storil s tem, da se drži svojega dela in z uspešnimi obrambami svojih klientov pripomore k zmanjšanju števila zaprtih.

  • Staš Zgonik

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Pisma bralcev

    Popravek

    V članku Uporniki z razlogom v Mladini, št. 39, sem napačno navedel ime ene od mojih sogovornic. Pediatrinjo Mojco Ivankovič Kacjan sem po nemarnem preimenoval v Majo. Za napako se njej in bralcem opravičujem. 

  • NKBM pere bolje

    V nadaljevanju podajam prikaz nasprotnih dejstev k članku z naslovom »«NKBM pere bolje« avtorja Vasje Jagra, objavljenem v reviji MLADINA dne 29.9.2017 na strani 19 – 25. Ker je objavljeni članek daljši, bom v nadaljevanju tudi jaz nekoliko bolj podrobno predstavil svoje mnenje.

  • Rekviem za Muro?

    V časopisu Mladina je bil 22. septembra 2017 na 16. strani objavljen članek z naslovom Rekviem za Muro? avtorja Bernarda Nežmaha. V zvezi z navedenim člankom v skladu z zakonom o medijih želimo objavo popravka. V skladu z 28. členom Zakona o medijih prosimo, da odgovorni urednik določi naslov objave skladno z zakonom.

  • Traktat o slogu

    Odmev na kolumno Vagina dentata, z dne 4. avgusta 2017 in kolumno Traktat o slogu in pravih kandidatih, z dne 15. september 2017

  • Popravek

    V intervjuju z državnim sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo Juretom Lebnom smo po pomoti zapisali, da naj bi imel novi drugi tir železniške proge Koper–Divača 17-odstotni naklon. Načrtovani naklon je seveda 17 promilov.

  • Antična Miturgija

    Spoštovani, ker sem tudi sama kritičarka, mi ne pade na pamet, da bi komentirala oceno Bernarda Nežmaha o svoji knjigi Antična miturgija (Beletrina, 2017) – sicer je ugodna, dobila sem štiri zvezdice. Gre za nekatere informativne detajle, ki bi lahko zavedli bodoče bralce. Prvič, navedena tri dela, ki naj bi bila primerjalni primeri, nikakor ne ustrezajo profilu moje knjige: Kdo je kdo v antiki Vladete Jankovića, iz neznanega razloga prevedena iz srbščine, je skopa, zastarela kompilacija s številnimi napakami, leme obsegajo po nekaj vrstic, poudarek je na prosopografiji; njegovih Mitov in legend iz leta 2006, ki se resda ukvarjajo predvsem z verskimi, biblijskimi vidiki te tematike, avtor ne omenja. Delo Paula Harveyja, ki ga je na novo izdala M. C. Howatson, Encyclopaedia of Greek and Roman Mythology, je standardni oxfordski priročnik, za katerega sam Harvey pravi, da je kompilacija. Kar zadeva pastorja Gustava Schwaba – njegove Najlepše antične pripovedke (izbor iz večjega dela) so globoko cenzurirane verzije za dečke v šolah, takrat deklic tam še ni bilo. Knjige je Schwab izdal 1838–40 in jasno odražajo duh časa. Kot otrok sem ga seveda rada brala, a že v klasični gimnaziji je postalo jasno, da to ne more biti resen vir za mitologijo. V dveh primerih gre za priročniška dela, Schwab pa je nostalgična vrednota, a neuporaben. Moji vzori so bili teorija mita Jean-Pierra Vernanta, ki jo je prvič predstavil na ISH v Ljubljani (gl. Slapšak, S., Za antropologijo antičnih svetov, ISH, 2000), in posredno tudi The Uses of Greek Mythology Kena Dowdna (1992). Z Dowdnom sem se pogovarjala o tem na kongresu o mitologiji 2011 v Trstu in Ljubljani in tudi pozneje, in strinjala sva se, da se njegov in moj koncept razlikujeta. Na tem kongresu so se sicer udeleženci strinjali z mojim terminom miturgija in z njegovo teoretsko in metodološko pojasnitvijo. Moja miturgija ni leksikon/priročnik in to je res nekaj, kar lahko vsakdo, ki vzame knjigo v roke, takoj prepozna – tudi brez branja Uvoda.

  • Dobri, slabi in zli

    Pod tem naslovom je Stanka Prodnik komentirala zadnjo sejo »Preiskovalne komisije o TEŠ 6 in na koncu priporočila ogled za nazaj, ker bo aktualen tudi v prihodnosti. Meni tega ni treba, ker sem prenos spremljala sproti.

  • Izvor Slovencev

    Novinar je v članku svojo tezo podpiral tudi s tujimi primeri in med drugim ponesrečeno omenil poljsko skladbo Donatana, o kateri je zapisal: „Poljski konservativci tako na veliko slavijo svoje slovanske korenine in tradicijo; leta 2014 je državo na evrovizijskem tekmovanju zastopala pesem z nedvoumnim naslovom Mi Slovani (My Słowianie).“ Trditev novinarja ni resnična ali pa je vsaj zavajujoča. Bralcem predlagam, da si na youtube ogledajo pesem, kjer bodo seveda opazili, da je pesem preprosta humoristična ironija o Slovanih, posebej prirejena za Evrovizijo. Če pa si preberejo še besedilo v opisu pesmi, bodo opazili, da je pesem zgolj nadaljevanje prejšnje zelo odmevne pesmi „Nie Lubimy Robić’ (slo. Ne delamo radi), ki je tako kot celoten glasbeni projekt Donatana, navaden humor in bi ga težko povezali z vsebino članka vašega novinarja.

  • High Noon 2017

    Kaj je gospoda Miheljaka napeljalo k temu, da je uspešnega in priljubljenega kamniškega župana z dvakratnim mandatom vtaknil v „kopico klovnov, burkačev, estradnikov, starlet in posebnežev“, ve samo on (in najbrž še njegov „prijatelj“).

  • Čustva

    V svoji odlični kolumni nas g. Repovž spomni na članek Zlobiranci proti ministrici g. Mekine, kako dobro poznani lobiji želijo rušiti ministrico za zdravje, go. Kolar Celarc. Spomnimo se nekaterih ministrov, ki so javkali o lobijih in hitro odstopali, zdaj pa, ko nekdo kaže več poguma, kaj se vendar dogaja? Poudarjen je bil že namen zavarovalniškega lobija, da si proti javnemu interesu ohrani najvišjo posamično provizijo v zdravstvu. Potem so še poleg tisti, ki bi ga zaradi možnosti večjega zaslužka kar vsevprek privatizirali, na škodo enakopravnosti in dostopnosti za vse. Najbolj zlohoten, zdravstveno škodljiv in koruptiven za medijsko poročanje pa je tobačni lobij. Že 10 let trajajoči balkanski ‘’Weekend’’ kongres medijev in oglaševalcev pod sponzorstvom Adris grupe (do junija 2015 predvsem tobačnega podjetja, od takrat investirajo v zavarovalništvo v Sloveniji) poteka v Rovinju v starih tobačnih tovarnah. Zdaj bom navedel nekaj primerov tega vpliva, saj je bistveno, da so to izjemno pomembno zdravstveno temo, ki ugasne 10 slovenskih življenj vsak dan, skorajda naredili za ‘’lanski sneg’’.

  • Črna roka

    Dr. Božo Repe v svojem članku Črna roka navaja, da je dr.Tamara Griesser Pečar v knjigi Razdvojeni narod Črno roko defi nirala kot teroristično organizacijo kot so to bile komunistične organizacije; vsekakor pa je ne opredeljuje kot nekaj, kar naj bi pripadalo domobranstvu oz. katoliški cerkvi. Torej povedano z drugimi besedami, Črno roko je ogradila od domobranstva in stališč katoliške cerkve med drugo svetovno vojno. Lahko je danes, več kot 70 let po teh dogodkih, postavljati neke teze, všečne svojemu ideološkemu prepričanju, ki jih zagovorniki iz drugega ideološkega pola zaradi pomanjkanja zgodovinskih dejstev, zaradi njihovega zatajevanja in uničevanja, bolj težko relativizirajo ali celo ovržejo.

  • Ciril Zabret

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Pisma bralcev

    Črna roka

    Z manjšim zamikom sem z velikim zanimanjem prebral članek dr. Boža Repeta »Črna roka«, objavljenega v Mladini 1.09.2017.

  • Prihaja Kelly

    V pismih bralcev je v Mladini št. 33 Peter Vilfan, nekdanji poslanec Zavezništva, ki je prestopil v DeSUS, zapisal več netočnosti, ki preprosto terjajo odziv. Od tega, kar piše, je res dvoje: stranka je tista, ki je sprejela sklep, da bo kandidatka Zavezništva za evropsko komisarko Alenka Bratušek. Škoda, da ni tega javno priznal že v času, ko se je začela gonja proti naši predsednici, in ne šele zdaj, ko je tudi specializirano državno tožilstvo po temeljiti kriminalistični preiskavi presodilo, da nepravilnosti pri tej politični kandidaturi ni bilo. Res je tudi to, da Vilfan te kandidature ni podprl, a ni bil proti – pri glasovanju na svetu stranke se je vzdržal. Vse ostalo, kar piše Vilfan, je resnica samo zanj.

  • Zmajev in iger

    Pri opisovanju lokacij v okolici Dubrovnika, kjer so snemali nadaljevanko Igra prestolov, sem botanični vrt Trsteno nehote preimenovala v Tisno. Oba kraja dobro poznam, zato se pozornemu bralcu, ki je lapsus opazil in me nanj opozoril, zahvaljujem, prizadetim pa za neljubo napako opravičujem. 

  • Armada je nujno zlo

    Rad bi se opravičil Petru Petrovčiču, ki me je po telefonu spraševal, zakaj sem Janševo mirovniško razmišljanje iz Problemov 1987/1 uporabil na predstavitvi svoje kandidature, ker sem mu odgovoril veliko premalo vljudno in zato tudi premalo natančno, ter ob tem dodal, da sem Janševo predosamosvojitveno razmišljanje predstavil kot dokaz, da smo se v osemdesetih razvijali v smeri, ki smo jo pozneje povsem zanikali, čeprav je naša edina rešilna bilka, če hočemo o sebi še naprej razmišljat kot o državotvornem narodu, da se vrnemo k takratnim vrednotam, saj nam je v nasprotnem primeru lastna država zgolj v škodo. 

  • Vlado Miheljak: Vagina dentata

    Spoštovani g. Miheljak Psihiater in zdravnik dr. sc. med. Janez Rugelj (1929–2008) je svoje življenje, ne samo poklicno, temveč celostno, posvetil reševanju ljudi v stiski. Delal je do nekaj mesecev pred smrtjo. Z njegovo pomočjo in po njegovi zaslugi dandanes veliko ljudi, ki so bili obsojeni na propad, živi polno in ustvarjalno življenje. Za svoje »vseživljenjsko zdravniško, humanitarno in znanstveno delo« je prejel tudi Zlati red za zasluge Republike Slovenije. Intervjuje, kjer mu kakšne izjave res niso v čast, je običajno dajal v odmoru med enim in drugim pacientom. Dal jih je na stotine, a ne na svojo željo, temveč na pobudo novinarjev in medijev, ker je bil pač eden bolj karizmatičnih slovenskih zdravnikov z izjemnim in do sedaj še ne preseženim načinom dela. Vsi intervjuji (tudi strokovni) so, poleg druge, zelo obsežne dokumentacije o njegovem delu, urejeni in za raziskovalce dostopni v NUK. Če ga želite dostojno citirati, je treba vzeti v roke vsaj kako od njegovih knjig, kot so Pot samouresničevanja, Uspešna pot, Dolga pot in Zmagovita pot. V njih so jasno predstavljena njegova strokovna in človeška stališča, ki pa niso na voljo z enim klikom na spletu, temveč zahtevajo nekaj truda.

  • Črna roka

    Moj prvi spomin na Črno roko sega v leto 1945, ko sem desetleten izvedel, da je Črna roka na Gorenjskem ubila hčer in zeta šivilje ge. Pajer s Poljanske ceste, pri kateri smo med vojno nekaj časa stanovali v podnajemu. Toda odurno ni morila samo Črna roka; iz družinske kronike mi prihajata v spomin dva transporta iz začetka maja 1945, ko je okupatorska Organizacija Todt razpustila delovišča prisilnega dela in so nemški vojaki spremljali mobilizirance za prisilno delo domov. V enem transportu je bil moj dedek A. J. (letnik 1890), v drugem pa moj kasnejši tast V. K. (letnik 1902). Oba transporta so prestregli domobranci; pri prvem, v katerem je bil moj dedek, so domobranci prevzeli komando, odbrali nekaj prisilnih delavcev in jih likvidirali. Vojaki, ki so spremljali drugi transport, v katerem je bil moj tast, pa so bili koroški brambovci in so z naperjenimi puškami odgnali krvi željne „domoljube“ iz „druge slovenske vojske“, kot jih nekateri želijo imenovati. To nista bila edina transporta prisilnih delavcev, zato je bilo takih prestrezanj najbrž več, in tudi niso bili ubiti tik pred nemško kapitulacijo samo tisti prisilni delavci, ki so bili v transportu skupaj z mojim dedkom.

  • V frankih

    V članku z zgornjim naslovom avtor Borut Mekina govori o tem, da so predvsem tuje banke ponudile na našem trgu toksičen produkt, sedaj pa te iste banke aktivno ščitijo njihove domicilne države. A vendar, ali moramo res pričakovati servilnost ministrstva za fi nance do tujih bank? A ni primarna naloga vlade in ministrstev, da zagovarjajo interese države in državljanov? Čeprav stežka sprejemamo, da so nekaterim drugim medijem (Mladina in še kak medij izvzet) pomembnejši prihodki s strani bank kot pa korektna obravnava tematike, pa politika ne bi smela zastopati interesov tujih bank pri kraji državljanov. Cilj takih objav v nekaterih medijih je jasen: Poskrbeti, da ostane problem nerešen do trenutka, ko bo prišel na ESČP in bo zapitek plačala država. Najvztrajnejši primer takega zavajanja je časnik Finance, kjer skoraj dnevno napišejo kaj v bran bankam.

  • Kult spočetja

    Pod tem naslovom je bil v Mladini (25.8.2017) objavljen zanimiv članek novinarja Jureta Trampuša o tem, zakaj se katoliška cerkev še vedno tako goreče bori proti pravici do splava. V članku je citirana izjava nadškofa Zoreta z maše na Brezjah, ko se je spraševal, ali smo kot družba »dosledni varuhi življenja od njegovega spočetja do naravne smrti«. Dejstvo je, da družba ni varuh življenja od spočetja do naravne smrti. Posebno mesto med temi, ki ne varujejo življenja, pa ima ravno katoliška cerkev. Čeprav stalno govori o varovanju življenja, pa ga v resnici sploh ne varuje. Je proti življenju. Katoliška cerkev namreč predvideva smrtno kazen za mnogo moralnih prekrškov. Pobiti je potrebno homoseksualce, otroke, ki udarijo starše, sinove, ki staršev ne poslušajo, tiste, ki ne poslušajo duhovnika … Primer: »Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. (3 Mz 20,10) Kako je potrebno razložiti pozive k ubijanju, je odgovoril sam katoliški bog, ko je rekel: »Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!« (5 Mz 13,1) Gre torej za dobesedno izvrševanje pozivov k ubijanju, ki po bibliji v celoti veljajo še danes. Poleg tega pa cerkev podpira vojne in smrtno kazen posvetnih držav. Zaradi cerkve je umrlo milijone ljudi, ki zaradi nje umirajo še danes, da se ne omenjajo milijarde živali. Cerkev torej ne varuje življenja, kot bi to lahko izhajalo iz podtona nadškofovih besed.

  • Ne le simbolno nasilje

    Z velikim veseljem sem v 32. številki Mladine prebral uvodnik »Ne le simbolno nasilje«, ki ga je podpisal odgovorni urednik Mladine. Uvodnik govori o izpadih nad ženskami in ugotavlja, da ženske še vedno niso enakovredne in enakopravne z moškimi. Pisec omenja grobe teze o ženskah, ki si jih dovoli izreči aktualni predsednik ZDA, vendar brez škode zanj, saj mu volivci to tolerirajo.

  • Izvor Slovencev

    Tudi jaz sem z zanimanjem prebral članek Vasje Jagerja Izvor Slovencev. Genetsko smo v povprečju še najbolj podobni ne le Slovakom in Čehom, temveč tudi Hrvatom. Ja, pa ne vsem Hrvatom, temveč samo Kajkavcem. To, da so Kajkavci genetično Slovenci, vemo že zelo dolgo. O tem je bilo veliko napisanega, nazadnje pred dobrimi desetimi leti v knjigi našega mladega zgodovinarja Marka Zajca o slovensko-hrvaški meji v 19. in na začetku 20. stoletja Kje se slovensko neha in hrvaško začne (Modrijan 2006). Drugače pa je treba Jagerjev članek seveda pohvaliti. Pa tudi odmev Marjete Manfreda Vakar, ki je enako dober.

  • Izvor Slovencev

    Z zanimanjem in velikim pričakovanjem sem kupil Mladino zaradi omenjenega naslova. Mladino že od nekdaj uvrščam med časopise, ki se izrazito poglobijo v tematiko in s tem veljajo za zelo verodostojne, zato Mladino kupim občasno, ko imam dovolj časa za branje in seveda ko je tematika, ki me pritegne. Tokrat pa nisem izvedel nič kaj novega o Izvoru Slovencev, vse skupaj se mi je zdelo usmerjeno v zaničevanje zanesenjakov, kot je npr. dr.Perdih, pa nekaj zasmehovanja je bilo na račun J.J. Slednje me sicer ne moti, saj J.J. ni glih “moja krvna grupa”, a to ne doprinese nič na poti do resnice kdo smo Slovenci in od kod prihajamo – to sem namreč od naslova pričakoval. Tudi sam sem sodeloval l.2007 pri raziskavah National Geographica v okviru Familly Tree DNA projekta a “svojim materialom”, torej poslal sem v ZDA svojo slino in za analize nekaj plačal. Rezultat je bil takšen, kot je najbolj verjeten zadetek med moško populacijo v Sloveniji, torej R1A1 (podskupina R1A). Kot omenja Jager, je ta haploskupina najbolj pogosta med Slovani (https:// en.wikipedia.org/wiki/Haplogroup_R1a#/media/File:Distribution_Haplogroup_R1a_Y-DNA. svg) in jo je imenoval slovanska, kar pa se v Indiji ne bi strinjali, saj je tam številčno največ nosilcev tega gena (ca. 200mio oz. 30% vseh moških). Prikaz razširjenost R1A v svetu: http://blogs.discovermagazine.com/gnxp/2012/10/r1a1a/#.WZZwn4VOJaQ.

  • Izvor Slovencev

    Henrik Tuma z Janšo – nazaslišano!

  • Kralj Instagrama

    V članku z zgornjim naslovom je novinar zapisal, da naj bi Pahorjeva vlada vendarle »dosegla nekaj uspehov, med katerimi velja izpostaviti krepitev socialne države«.

  • Prihaja Kelly

    V časopisu Mladina z dne 11. 08. 2017 je bil objavljen odgovor predstavnika za odnose z javnostmi pri stranki Zavezništvo na uvodnik Grega Repovža z naslovom Prihaja Kelly.

  • Izvor Slovencev

    Z zanimanjem sem prebrala članek Vasje Jagerja, Izvor Slovencev. Več kot desetletje ljubiteljsko raziskujem dedne zapise, predvsem iz Slovenije in zamejstva, pa sem se čutila dolžno odzvati. Ko bi lahko samo vsemu zapisanemu potrdila, bi se verjetno oglasila samo na spletu in pohvalila tako ta članek kot intervju z dr. Glavačem, ker pa sem v sicer zelo pohvalno napisanem članku našla nekaj nerodnosti, čisto iz področja, ki se mu posvečam, se čutim dolžna bralcem nekaj dodatnih (po moje zelo pomembnih) pojasnil.

  • Žrtve vseh spomenikov

    Spomenik in plezalna stena

  • Čisto pravi policisti

    V tedniku Mladina in na spletni strani www.mladina.si ste 28. julija 2017 objavili prispevek z naslovom Čisto pravi policisti, v katerem izpostavljate predvsem pomanjkljivo izobraževanje policistov. Zaradi objektivne obveščenosti javnosti vam skladno z 42. členom Zakona o medijih pošiljamo odgovor Ministrstva za notranje zadeve.

  • Homoseksualci in drugi perverzneži

    V času kislih kumaric je bila že nevemkaterič, tokrat v Mladini, priobčena kritika zgleda rabe homoseksualci, ekshibicionisti in drugi spolni perverzneži, ki ga najdemo v slovarskem sestavku perverznež prve izdaje SSKJ. Da, res je bil leta 1976, ko je izšla prva knjiga tega slovarja, natisnjen zgled rabe, ki je odseval odnos tedanje družbe do homoseksualnosti. Vsi vemo, da je inkriminirani zgled rabe povsem normalen otrok svojega časa, kar je v sestavku celo na neki način zapisano. A pisec besedila je ob tem zagrešil nekaj težjih napak, kot je npr. ta, ko navede, da se homoseksualnost v prvi izdaji SSKJ definira kot perverzija. To preprosto ni res. Homoseksualnost je tako v prvi kot drugi izdaji SSKJ razložena kot spolna nagnjenost do oseb istega spola, kar je še danes točna in korektna razlaga. O tem, kako je homoseksualnost dejansko razložena v slovarju, se lahko vsakdo prepriča na slovarskem portalu www.fran.si, lahko pa tudi odpre prvo ali drugo tiskano izdajo SSKJ. Negodovanje nad dejstvom, da druga izdaja SSKJ na slovarskem portalu Fran še ni prosto dostopna, pa je leta 2017 vsaj nenavadno, saj je vsaj v jezikoslovnih krogih splošno znano, da smo oktobra 2014 javno obljubili njeno prosto objavo do konca letošnjega leta. Verjetno ni naključje, da je bilo zadnje časopisno grajanje slovarskih opisov s področja spolnosti ravno pred tremi leti, tik pred izidom druge izdaje SSKJ, ko se je v jezikoslovnih krogih že vedelo, da bodo te slovarske vsebine še posebej pozorno prenovljene.

  • Prihaja Kelly

    Grega Repovž je v uvodniku z naslovom Prihaja Kelly zapisal, da »je treba biti pošten in priznati, da je bilo hitropotezno imenovanje Violete Bulc /za evropsko komisarko/ dejansko izsiljeno, Cerar je bil sredi sestavljanja vladne ekipe, izsilila pa ga je Alenka Bratušek s svojim samoimenovanjem na to funkcijo«.

  • Kdo bo ustavil tega človeka

    So trenutki, ko človek ob branju teksta dobi neverjetno potrebo, da napiše svoje mnenje. Gre tekst z naslovom Kdo bo ustavil tega človeka, kjer je popisano, kako je Boris Štefanec zanič predsednik KPK in kako se ne more primerjati z Goranom Klemenčičem. Hkrati pa tekst ne problematizira tega, zakaj KPK sploh obstaja.

  • Kdo bo ustavil tega človeka

    Že leto in pol zelo javno in trasparentno postavljam vprašanje, kdo bo ustavil predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Borisa Štefaneca, pa vendar ga ni junaka, ki bi jasno in glasno odgovoril na to vprašanje, čeprav je odgovor več kot jasen, saj ga lahko razreši le predsednik republike, če mu to z izglasovanim sklepom predlaga Državni zbor.

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    G. Franci Gerbec je v svojem odzivu na članek z zgornjim naslovom (Mladina, 21.7.2017, str. 4) zapisal več netočnosti v zvezi s poslovanjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z zasebnikom s koncesijo, MC Medicor d.d.

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    Spoštovani g. Franci Gerbec: V vašem prispevku v zadnji številki Mladine ste negativno ocenili oziroma zavrnili predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je že v Državnem zboru in pričakujemo, da ga bodo poslanke in poslanci jeseni sprejeli. Vaša skrb za položaj koncesionarjev razumemo, saj je društvo, katerega član ste, eden izmed pobudnikov za ustanovitev in solastnikov družbe MC Medicor d.d, ki opravlja zdravstveno dejavnost s koncesijo, kot ste pojasnili v prispevku. Vaše stališče spoštujemo in je legitimno, bralke in bralce pa moramo seznaniti z dejansko vsebino predlagane novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Zapisali ste namreč, da se koncesija za izvajanje zdravstvene dejavnosti podeli za največ 15 let. To je samo »pol resnice«. V noveli zakona je dana tudi možnost podaljšanja še za dodatnih 15 let v primeru, da se ugotovi, da še obstaja potreba po podelitvi te koncesije. Skupno ima torej zasebnik možnost opravljati zdravstveno dejavnost s koncesijo skupno 30 let. S takšnim predlogom obdobja podelitve koncesije zagotavljamo trajnost obravnave pacientov pri izbranem izvajalcu zdravstvenih storitev ter zagotavljamo podeljevanje koncesij za izvajanje zdravstvene dejavnosti na transparenten in konkurenčen način, kar sta osnovni načeli koncesijskih razmerij.

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    Na članek o nenavadnem rušenju zdravstvene reforme ob pomoči civilnodružbenih gibanj sta se z obsežnima pismoma odzvala dr. Marjan Toš, član Društva na srcu operiranih Slovenije, in Franci Gerbec, član istega društva in član upravnega odbora Društva za zdravje naroda. Gerbca smo v članku imenovali gospod »Gerber«, za kar se mu opravičujemo in hkrati pojasnjujemo, da smo njegove navedke črpali iz uradnega magnetograma seje parlamentarnega odbora za zdravstvo, kjer je bilo očitno njegovo ime nepravilno zapisano.

  • Fašistična plaža

    V 28. številki Mladine smo v članku z naslovom Fašistična plaža napak zapisali, da je italijanski premier Matteo Renzi. Italijanski premier je seveda Paolo Gentiloni. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo. 

  • Pravosodni škandal

    V članku z zgornjim naslovom sem zapisal ime tožilke Blanke Žgajnar kot Barbara Žgajnar. Bržkone sem v zadnjem času preveč poslušal francosko šansonjerko Barbaro. Tožilki se opravičujem za nerodni imenski lapsus. 

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    Novinar Borut Mekina v svojih člankih o našem zdravstvu zelo sistematično in vztrajno že dlje časa neusmiljeno obračunava z vsemi zasebnimi izvajalci zdravstvenih dejavnosti, ki so po njegovem mnenju očitno največji problem našega zdravstvenega sistema. Iz zadnjega in prejšnjih njegovih člankov je pravzaprav možen samo en sklep: čimpreje ali takoj prepovedati ali vsaj zelo omejiti možnosti izvajanja zdravstvene dejavnosti s strani zasebnih koncesionarjev v osnovnem zdravstvu, pa tudi v bolnišnični dejavnosti. Pri tem novinar tudi demonizira posamezne civilne organizacije s tega področja, ki smo po njegovem samo kot krinka oz. tehnika, s katero zasebniki prikazujejo svoj interes kot splošnega. Stalna in priljubljena tarča njegovega pisanja v tej smeri so še posebej tretji srčni center v Sloveniji, to je družba MC Medicor d.d. iz Izole in Društvo na srcu operiranih, sedaj pa še Društvo za zdravje naroda. Pri tem novinar ne utemeljuje svojih ocen z dejstvi, temveč s pavšalnimi in nedokazanimi trditvami. Doslej še nisem uspel prebrati z njegove strani nobenih pozitivnih podatkov o vlogi in rezultatih dela zasebnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, še posebej pa tudi ne o MC Medicor d.d. iz Izole. Ker sem v zadnjem članku izgleda tudi sam omenjen kot vzorčni primer »podpornika zasebne podjetniške iniciative na področju zdravstva«, naj mi bo dovoljeno zapisati v odgovor nekaj dejstev:

  • TicPavlin

    19. 7. 2017  |  Pisma bralcev

    Razkrita najbolj varovana skrivnost svetovne banke

    Pozdravljeni!

  • Popravek

    V prejšnji številki Mladine sem v članku »Modra življenja so pomembna« sindikalna pojasnila napačno pripisal Policijskemu sindikatu Slovenije. Šlo pa je za pojasnila Sindikata policistov Slovenije. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo. 

  • Popravek 

    Pri intervjuju z dr. Mirjam Škrk o razsodbi arbitražnega sodišča v prejšnji številki Mladine je prišlo do dveh napak. Pri odgovoru na vprašanje glede pravic slovenskih ribičev smo zapisali, da je podlaga za njihov ribolov maloobmejni sporazum SOPS, ki dovoljuje lovljenje našim ribičem do 45.10 vzporednika, to pa je malo pred Limskim kanalom in ne »malo naprej.« Glede primera Tomšičevih parcel pa se je Hrvaška v postopku razsojanja sklicevala, da je njihovo partizansko gibanje rapalsko mejo anuliralo, kar naj bi potrdil AVNOJ leta 1943 in seveda ne leta 1949, kot se nam je zatipkalo. 

  • Zasebniki pod krinko demokracije

    Tednik Mladina, ki ga že desetletja redno in skrbno prebiram, je objavil zanimiv zapis izpod peresa novinarja Boruta Mekine o tem, kako zasebni koncesionarji v zdravstvu za uresničevanje svojih interesov izrabljajo civilne družbene organizacije. Pri tem se ne gre nobenih skrivalnic, pač pa direktno opiše konkretni primer Društva na srcu operiranih Slovenije. A na žalost povsem napačno navaja priimek predstavnika tega društva, ki ni Franci Gerber, pač pa Franci Gerbec in ki je samo član Društva na srcu operiranih. Njegov predsednik je namreč še vedno Bojan Petek. In Franci Gerbec je po navedbah novinarja Mekine na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo zagovarjal podjetniško iniciativo v zdravstvu. Pisec ne pozabi dodati podatka, da je gospod Gerbec tudi član Upravnega odbora Društva za zdravje naroda. Na žalost tega zagovora nisem poslušal in ga ne poznam, poznam pa Društvo na srcu operiranih, katerega član sem že nekaj let. Predsednik Bojan Petek zelo dobro opravlja svoje delo, društvo pa nas res tekoče in izčrpno obvešča o vseh aktivnostih. Zato sem z njegovim delom zelo zadovoljen in vodstvo podpiram. Bojan Petek ureja tudi našo strokovno revijo Utrip srca.

  • Narodni škodljivci in destruktivci

    Novinar g. Bernard Nežmah, je v svojem pamfletu “Narodni škodljivci in destruktivci” v številki 26. vašega tednika naslovil problem postavitve Magnine lakirnice v Hočah. V tem sestavku sicer ustrezno napade vladni diskurz glede nasprotnikov projekta, vendar se mu zgodi tudi lapsus in sicer, ko ob naslavljanju Levice zapiše: “[n]obenega resnega, odločnega in sistematično vztrajnega odziva na vladno favoriziranje Magne nismo zasledili. Biti politično okoljsko usmerjen ni stvar parol na kongresih, ampak jasne in bučne manifestacije nasprotovanja politiki, ki ignorira okoljska vprašanja, kot to počne sedanja vlada.” G. Nežmah je očitno spregledal, da se Levica ni samo resno, odločno in sistematično vztrajno odzivala na favoriziranje Magne. Levica je edina parlamentarna stranka, ki je glasovala proti Zakonu o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče - Slivnica, t.i. Lex Magna, in je edina parlamentarna stranka, ki je konsistentna v svojem nasprotovanju tej investiciji. Poleg tega smo se udeležili tudi javne razgrnitve mnenj v Občini Hoče.

  • Intervju: Mateja Vraničar Erman

    V intervjuju z ministrico za fi nance Matejo Vraničar Erman je prišlo do napake pri prvem vprašanju. Ne drži namreč, da je ministrica nasprotovala prodaji NLB, pač pa je nasprotovala ustavitvi postopka prodaje NLB. Pravilno gre prvo vprašanje takole: ‘Od vseh ministrov ste samo vi nasprotovali ustavitvi postopka prodaje NLB. Zakaj?’ Za napako se ministrici in bralcem Mladine opravičujem. 

  • N’toko: Večni otroci

    Veliko resnice je povedane v kolumni z zgornjim naslovom. Je pa malce preveč enostranska, saj avtor nikjer za omenjeno situacijo ne položi vsaj malo krivde tudi na tisti, ‘trpeči del mase, ki je brez služb in perspektive’. V masi je moč in masa je totalno nesposobna to uporabiti sebi v prid.

  • Pregorelo okolje

    V “Zeleni karti” iz Mainaua (1961) med drugim piše: “Tehnični razvoj in gospodarstvo sta nepogrešljiva predpogoja današnjega življenja, dejstvo pa je, da naravnih virov, porabljenih za ta predpogoja, ni možno nadomestiti, niti poljubno pomnožiti. Zato je nujno, da istočasno načrtujemo in ukrepamo, da bi dosegli ravnovesje med gospodarstvom in naravo, in da bi to ravnovesje tudi zavarovali.”

  • Intervju: Andrej Rozman – Roza

    Res da gre za malenkost, a se mi zdi potrebno opozorit na lektorski popravek, ki je spremenil pomen mojega odgovora. V avtoriziranem intervjuju je pisalo „... od dosedanjih narodnjakov pa so mi všeč Avseniki in Henčki, ki so imeli nekaj vzdušja, značilnega za rokenrol.“

  • TV: Čas kislih nasmehov

    Spoštovani, danes sem v zadnji Mladini prebrala članek „Čas kislih nasmehov“, v katerem me omenjate z imenom in priimkom v povezavi z dogodkom, ki ga po krivici pripisujete meni.

  • Uvodnik: Ljubljana potrebuje močan Maribor

    Pismo uredniku!

  • Uvodnik: Ljubljana potrebuje močan Maribor

    Draga Mladina!

  • Ekonomija: Učna ura Kemisa

    Naslov sem vzel s tako naslovljenega prispevka dr. Bogomira Kovača v 22. številki Mladine (2. junij 2017). Preden zaidem v srž mojega pisanja, tole: dr. Kovač, izvrstno ste opisali vse bistveno pred takimi dogajanji in vsa odvečna dejstva, ki se zaradi malomarnosti, torej po nepotrebnem, in še česa, v kriznih razmerah dogajajo žal tudi pri nas.

  • Iz tržaškega Primorskega dnevnika: O Cosoliju in dokumentih z oznako »nepreverjeno«

    Ko se je v ponedeljek, 29. maja, na spletni strani Primorskega dnevnika pojavil članek »Pirjevec zaupnik Digosa«, skoraj nisem mogel verjeti naslovu. Prvi dvom je nastal, ko sem prebral, da gre za članek Reporterjevega novinarja Igorja Kršinarja, ki je povzel vsebino nekega nepreverjenega dokumenta iz Udbovskega arhiva, omenjenega v knjigi Igorja Omerze »Pahor v žrelu Udbe«. Dvomi so postali iz vrstice v vrstico večji. Konfldent Udbe, poznan le po šifri, sicer pripadnik italijanske državne policije, naj bi razkril koprskim udbovcem delovanje tržaške kvesture. Da so nadzirali Borisa Pahorja je razumljivo, a ne le v 80-ih letih, pač pa mnogo prej, ko je z Ubaldom Vrabcem in skupino mladih, med katerimi je bil tudi Bojan Brezigar, ustanovil Slovensko levico, ki se je pridružila Slovenski skupnosti. Prav tako so nadzirali tudi ostale štiri komponente Skupnosti, nekdanjo Slovensko demokratsko zvezo, Slovensko katoliško skupnost, Slovenske krščanske socialce in Neodvisne Slovence. Da bi bil Jože Pirjevec konfident Digosa in mu poročal o delovanju stranke, je malo verjetno, prvič ker se ni udeleževal sej Slovenske skupnosti, čeprav je bil njen kandidat na listi Južnotirolske ljudske stranke.

  • Pamflet: Stare in bodoče smrti

    V članku »Stare in bodoče smrti« se je dogodil lapsus: legendarni predsednik borcev Janez Stanovnik ni bil govornik na spominskem srečanju za bitko pri Turjaku leta 1943, ko se je ta vršila, ampak leta 2003. 

  • Pamflet: Stare in bodoče smrti 

    Pisci nove resnice o času II. SV ugotavljajo, da je vse skupaj le komunistična zarota. Zaveznikom protikomunistitov so partizani pošiljali vojne komisije, sestavljene iz samih komunistov ali njihovih simpatizerjev. Kočevski proces je dokaz, da so zakone in ustavo kraljevine Jugoslavije pisali komunisti. Tako so v ustavo napisali, da se vojska Jugoslavije ne sme postaviti pod zastavo tuje države brez predhodne odobritve skupščine (v času vojne je odločala vlada namesto skupščine). V času vojne, izrednih razmer se z ukazom omejijo zakoni in predpisi. Prepovedano je izročanje lastnih državljanov tuji državi. Še bolj je vidna revolucionarna zakonodaja v zakonih, tako: s smrtno kaznijo in ali dolgoletno do dosmrtno robijo se kaznuje vodiče, ovaduhe in vsakogar, ki bi s širjenjem sovražnikovih pozivov in razglasov z namero, da bi sovražniku v čemerkoli pomagal; neizpolnitev vojaške dolžnosti s sklicevanjem na svoje versko, politično ali kako drugo prepričanje, vojne ujetnike, ki prelomijo častno besedo, da se ne bodo več bojevali proti Jugoslaviji in jih ponovno zajamejo z orožjem. Oficirje, ki prestopijo k sovražniku ali se samovoljno vdajo, se mora v vsakem primeru kaznovati s smrtjo. Zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi v čl. 1, točka 5: stopanje v zvezo z osebo ali z družbo v inozemstvu zato, da bi se dobila od tod pomoč zaradi priprave za revolucijo ali nasilno izpremembo sedanjega političnega stanja v državi ali česa drugega, določenega v prednjih točkah, kakor tudi vsako podpiranje inozemskega lista ali inozemske družbe po kom z ozemlja naše kraljevine, če dela ta oseba ali ta družba zoper ustroj, red ali javni mir naše države. Kršenje tega zakona se kaznuje s smrtjo. Čl. 20: Vse temu zakonu protivne odredbe iz občega kazenskega zakonika in drugih kazenskih zakonov kakor tudi zakona o tisku, zakonov o društvih in shodih, zakona o posesti in nošenju orožja in vseh drugih zakonov, prestanejo veljati, ko stopi ta zakon v veljavo. Dodatno so sprejeli Zakon o povračilu škode zaradi dejanj veleizdaje in o prepovedi nad imovino oseb, obtoženih takšnih dejanj. Komunizem je bil razširjen tudi v Haagu in Ženevi, saj 4. Haaška konvencija dopušča organizacijo »milice«, ki deluje po Vojnih zakonih. Še huje državljanom, ki so vstopili v službo sovražne države, ne priznava zaščite po Vojnem pravu, beri vojnih ujetnikov. Deklaracija o ranjencih pa zahteva od vseh vpletenih strani, da jo spoštujejo, ne glede, na to ali so v boju ranjeni pripadniki regularnih ali neregularnih enot. Tu se postavi vprašanje, kako so ravnali »protikomunisti« ali pravilno MVAC z ujetimi ali ranjenimi partizani in civilisti, kajti bili so del italijanske cesarske armade.

  • Orbanov strojevodja

    Trasa drugega tira Koper-Divača, ki jo vsiljuje vlada, gre v dolini Rižane v predor (pod hrib Kaštelir), malo nižje pod vasjo Dekani, in ni nobenega razloga, da ne bi šla skozi predore in viadukte v ravni črti prek Krasa do Divače. Vendar, kot se vidi iz zemljevida 1, naredi v Osapski dolini onstran Kaštelirja velik lok v levo in se približa italijanski meji, kar progo podaljšuje za več kilometrov, in se da to enostavno izračunati. Ta nepotreben zavoj pa je bil izsiljen s strani Italije in Trsta s silovitimi in tudi umazanimi pritiski, kar je dokumentirano prikazano v knjigi avtorja tega sestavka »Koper-Trst, večna tekmeca, ali veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti« (Mladika, Trst, 2007) na straneh 149-155. Trst je namreč imel nepremostljive ovire (okoljevarstvene in druge) pri posodobitvi svojega odseka 5. koridorja Trst-Divača in se je zato nameraval priključiti na novo progo Koper-Divača. Zaradi navedenih okoliščin je Trst kasneje zamrznil vse aktivnosti na svojem odseku 5. koridorja do Divače in pritiskal na Slovenijo, da bi njen odsek 5. koridorja Koper-Divača čim bolj približala Trstu, kar smo mu z navedenim velikim nepotrebnim zavojem tudi ustregli.

  • Uvodnik: Krema za čakre

    Vsi naši tiskani mediji so večinoma cepljeni na slabe novice, dobra novica težko najde ustrezen prostor in ustrezen zapis v časopisih. Zato me je prijetno presenetil uvodnik Mladine 9. junija 2017 z naslovom Krema za čakre. Sicer površno obravnava različne lestvice, kjer je uvrščena tudi Slovenija precej visoko - seveda pa bi bila lahko še višje, če bi bili kriteriji malce drugačni.

  • Pismo Jožeta Pirjevca Borisu Pahorju

    Spoštovani Boris Pahor,

  • Umazana Magna

    Vsi nergamo nad politiki. Ti so, po moji oceni, še zgledni, glede splošno prisotne »butastosti«. Morda so na planetu bolj »butasti« od Slovencev samo še Hrvati. Čeprav imajo vetrnice! Morda pa samo Dalmatinci niso »butasti«? Nočemo vetrnic, ker so baje škodljive. Na Krasu so bili najprej problem ptiči, ki so samo pri nas tako butasti, da bi se zaletavali v njih. Ko smo poplačali »ljubitelje« ptic, so zdaj problem medvedi. Baje imajo tam kar 60 km širok koridor, po katerem se gibljejo in bi jih vetrnice gotovo motile. Pa jih res skrbijo medvedi? Če bi jih, bi jim zgradili nadhod čez avtocesto, kot je to za divjad povsod normalno, celo na Hrvaškem.

  • Strah pred volitvami

    V sestavku z navedenim naslovom avtorica Urša Marn navede tudi, da je “… v državi, kjer je lastniških več kot 85 odstotkov stanovanj…” težko doseči soglasje o obdavčitvi premoženja. Navede tudi podatek o številu stanovanjskih enot, iz katerega sledi, da ob 2 milijonih prebivalcev pride ena stanovanjska enota na 2,3 prebivalca, kar je manj, kot šteje članov povprečno slovensko gospodinjstvo (2,5; SURS, splet). Stanovanj je torej v Sloveniji dovolj. Zakaj je takšen problem uvesti “pravično” obdavčitev nepremičnin? Če je bojazen zastran tistih (starejših) posameznikov, ki imajo eno samo (mnogo preveliko) stanovanjsko enoto, v kateri živijo, se ga da razrešiti: le-to se na ustrezen način izvzame iz obdavčenja, ustrezno pa se obdavči vse tiste enote, ki jih posameznik ne potrebuje kot lastno bivališče.

  • Nezainteresirani dijaki demotivirajo profesorje, to pa vodi v zniževanje kvalitete šolstva

    Družba si svojih posameznikov še nikoli prej v zgodovini ni mogla privoščiti tako dolgo in poglobljeno izobraževati kot danes. Poglavitni in edini namen šole bi moral biti posredovanje znanja, ki ga je človestvo odkrilo in zbralo v času svojega obstoja in to znanje bi moralo biti samo po sebi zanimivo in navdihujoče. Situacija v kateri smo trenutno, pa je iz šole naredila mukotrpno in dolgočasno tekmo, kjer so zmagovalci znani že vnaprej, vsi ostali pa poskušajo po liniji najmanjšega odpora preživeti to nujno zlo.

  • Prerivanje za šankom

    V članku sem napačno navedel, da je bil izid glasovanja o predlogu novele zakona o omejevanju porabe alkohola na parlamentarnem odboru za zdravje 8 ZA in 6 PROTI. V resnici je ZA novelo zakona, ki vnovič dovoljuje točenje alkohola na športnih prireditvah, glasovalo 11 poslancev, PROTI pa le eden, predsednik odbora Tomaž Gantar, ker se mu »zdi najmanj ironično, da v nasprotju z vso strokovno javnostjo, tudi s stališčem Vlade, pristojnega ministrstva Odbor za zdravstvo sprejme predlog, s katerim škodujemo interesom javnega zdravstva in ljudem.« Za napako se opravičujem. 

  • Tito: 10 skrivnosti

    Članek dr. Pirjevca ponavlja, čeprav je naslovljen samo na Josipa Broza Tita, ki pa simbolizira drugo jugoslovansko državo, v zelo grobi obliki, še enkrat predstavo o Jugoslaviji kot eni sami črni kroniki in historia scandalis. To je zelo površen in senzacionalističen pristop k predstavitvi in pojasnitvi druge Jugoslavije, ki pa je zelo razširjen, saj so v njem zastopani vsi elementi značilnega za rumeni tisk.

  • Knjige: Tone Kralj in prostor meje

    Največja publicistična draž gospoda dr. Bernarda Nežmaha je Slovenija od maja 1945 dalje. Ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi izrekel kritičnih misli in napisal kake domislice, ki naj bi ga potrjevala v njegovem protikomunističnem početju. V Mladini prejšnjega tedna se je pomudil ob knjigi Egona Pelikana Tone Kralj in prostor meje. Ugajal mu je »poseben umetniški jezik« s katerim se je Kralj oglašal na razmere časa, v katerem je živel in ustvarjal. V svojem cerkvenem slikarstvu je Tone Kralj svetopisemskim negativcem nadeval glave fašističnih in nacističnih veljakov ( predvsem Mussolini in Hitler) in tako na Primorskem izpovedoval svoje politično prepričanje. V času, ko je to slikarstvo nastajalo, je bil to zelo drzen dialog umetnika s fašistično oblastjo, čeravno za cerkvenimi zidovi. Po vojni pa naj bi, po Nežmahovi trditvi, režim komunizma Kraljevo domiselno kritiko zatrl in tako naj bi bila slovenska kultura osiromašena za spačene obraze Tita, Kardelja in Kidriča, ki bi zrli s cerkvenih sten. Če je Kralj lahko ustvarjal pod fašizmom, naj bi pod komunizmom ostal praktično brez dela in bil je dolgo izbrisan iz leksikonov. Tako ugotavlja Nežmah.

  • Vetrnice statusa quo

    Novinar Staš Zgonik v prvem stavku članka zapiše: ‘’Vetrnim elektrarnam v Sloveniji nikakor ne uspeva.’’ Prvo vprašanje, ki se mora ob tem postaviti je, zakaj pa naj bi jim uspevalo? Kaj pa naj bi prinesle Sloveniji? In kaj bi odnesle? V prispevku odgovora ne najdemo. Kakšna je smiselnost, pomen vetrnih elektrarn (VE) za Slovenijo? Pri tem iščemo celovit, celosten, holističen odgovor, saj samo tak je kolikor toliko objektiven in razvojno utemeljen. Gre za oceno umestitve teh industrijskih objektov in industrijskih con v družbeni in fizični prostor, za presojo celostnih vplivov, vključno z gospodarskimi. Poleg tega po energetskem zakonu niso dopustne. Prednost ima namreč zmanjšanje porabe elektrike pred novimi kapacitetami (7.člen). Vetrno elektriko zlahka privarčujemo in je nepotrebna. Ni težko utemeljiti, da bi VE Sloveniji prinašale samo škodo.

  • Brezposelnost je treba braniti

    Kot osebi z izkušnjami z Zavodom za zaposlovanje bi radi replicirali na objavo Tanje Podobnik Zec z Zavoda RS za zaposlovanje (Mladina, 12. 5. 2017, Pisma), ki se nanaša na kolumno Mihe Blažiča – N’toka z naslovom Brezposelnost je treba braniti.

  • Za otroke gre

    Na to temo se sicer ne bi oglašal, ker je že dodobra prežvečena, če ne bi avtorica Nina Berovič vse tiste, ki zagovarjajo obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim razglasila za verske fanatike. Res sprevrženo, saj ravno ti, ki se cepljenju upirajo, nimajo na svoji strani ne stroke, ne znanosti, ampak se sklicujejo le na govorice in že stokrat ovrženo raziskavo. Fanatično se oklepajo nikoli dokazanih trditev kot bi bile verske dogme. In sedaj se najde nekdo, ki ravno to očita strokovnjakom, izkušenim zdravnikom in Nobelovim nagrajencem.

  • Za otroke gre

    Vedno znova me preseneti, s kakšno gorečo vztrajnostjo novinar Staš Zgonik piše članke na temo cepljenja.

  • Brezposelnost je treba braniti

    Spoštovani, v tedniku Mladina je bila 26. 4. 2017, na strani 59, objavljena kolumna avtorja Mihe Blažiča – N’toka z naslovom Brezposelnost je treba braniti.

  • Konec prodaje “socialnih” stanovanj

    V zvezi s člankom vam sporočamo, da navedbe avtorja Borisa Matića ne odražajo pravih informacij glede delovanja Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada ( v nadaljevanju Sklada), zato za razumevanje podajamo točne informacije.

  • Cerar ima (spet) prav

    Poziv SMC na razvedrilni tek ob žici je res krona. Se še čudite, da se je ta osrednja vladna stranka znašla na četrtem mestu v anketi, koga bi volili, če bi bile volitve naslednjo nedeljo? Športni dogodki ob nekdanjem poteku žice, ki je Ljubljano spremenila v koncentracijsko taborišče, brez spomina na tiste strašne čase in brez spoštovanja takratne Ljubljane so seveda nesmisel. Ko so Italijani postavili žico, sem bil star nepolnih sedem let. Prvi doživljaj je bil, da sta pri nas prenočili dve gimnazijki, ki po šoli nista mogli domov. Med moje otroške spomine spada tudi, kako so Italijani ponoči ob preiskavi stanovanja brskali po mojih igračah, pa „španski jezdeci“, s katerimi so sredi dneva blokirali ulice, pa stalne novice, koga so ustrelili po policijski uri (včasih ilegalce, često pa fante, ki so se vračali od dekleta); ko sem ležal 1944 na kirurgiji v sobi s 40 posteljami, sem videl, kakšne barve je kost, ki gleda iz telesa, saj so tja prinašali ljudi, ki so ob žici stopili na mino. In še in še. Pa to so spomini neudeleženega otroka ... Kakšni so šele spomini drugih, denimo tistih mojih sorodnikov v svaštvu, ki so jim Italijani sredi Ljubljane požgali hišo? Pa vseh tistih, ki so jih odvlekli v taborišča?

  • Okus prihodnosti

    Ob rojstvu poskrbijo za zdravje že v porodnišnici, starost se konča navadno tudi med zdravniki, ves vmesni čas naj bi bilo naše zdravje odvisno od zdravega načina življenja. Toda, vprašajmo se, kako naj živimo zdravo med vsemi strupi na tem svetu?

  • Kadilski teater

    Umreti zdrav, to je brez dvoma lepa ideja in človek ji ne more ugovarjati. A to ne spreminja dejstva, da je novi proti-tobačni zakon v odnosu do gledališča pretiran in bizaren. Nisem človek, ki bi klical na pomoč zdravo pamet, ampak v tem primeru ti drugega skoraj ne ostane. Če Sneguljčica na odru na primer snifa kokain, je to za mladinsko publiko v redu. Ne sme pa palčku pasti cigareta iz žepa. V tem ozračju ni več možno razumno razlagati, zakaj se ne da več resno uprizoriti drame Nobelovega nagrajenca Harolda Pinterja, če ti proti-kadilski zakon visi okrog vratu. Intelektualni domet odgovora na pomen umetniške svobode seže do argumenta, da je v umetnosti itak vse »fake«.

  • Za otroke gre

    Članek Staša Zgonika predstavi izjemna prizadevanja in težave študentov medicine, ki se trudijo ljudem pojasniti, zakaj so nekatera cepljenja nujna, denimo cepljenje majhnih otrok proti ošpicam. Omeni tudi sramotno delovanje Andrewa Wakefielda, ki je z lažjo sprožil dvom v smiselnost takih cepljenj. Z nekaj lahko najdljivimi informacijami se zavemo, da tu ne gre le za zavajanje, ampak za globalni zločin.

  • Kadilski teater

    Pozdravljeni!

  • Ničelna toleranca

    Spoštovani!

  • Družba in položaj odvisnežev od trde droge

    Kot mati zdaj mrtve hčere, odvisne od heroina, bi rada rekla sledeče: Najprej se je treba zavedati, da odvisnež od trdih drog ni kriminalec, je pacient. Zahod se zgraža nad filipinskim predsednikom in njegovim bojem proti mamilom v duhu Hitlerja, za katerega se je predsednik opredelil sam. Zdaj že država plačuje po 200 do 300 dolarjev za umor enega preprodajalca mamil, ki je dostikrat sam odvisen in nima druge možnosti zaposlitve kot droben ulični kriminal. Toda ali smo mi kaj boljši? Namesto varnih hiš, kjer bi pod nadzorom zdravniškega osebja pacient dobil drogo in si jo pod higienskimi pogoji lahko iniciiral, mi izvajamo tihi genocid in dovoljujemo, da mladina išče zatočišča v propadlih hišah, pod mostovi itd., na voljo kriminalcem, prekupčevalcem z belim blagom.

  • Nemški sredinec Natu, popravek

    V prejšnji številki Mladine sem pomešal hruške in jabolka, zapisal sem, da je Slovenija lani obrambne izdatke povečala za 11 odstotkov, medtem ko so se naši izdatki za razvojno pomoč povečali za 0,03 odstotka (BDP – op.a.). Dejansko primerljivi podatki so sledeči: Lani smo obrambne izdatke (glede na 2015) povečali za skoraj 40 milijonov evrov ali nominalno za 12 odstotkov, izdatki za razvojno pomoč pa so se predvsem zaradi begunske krize povečali za 15 milijonov evrov, s 57 na 72 milijonov, kar predstavlja 21 odstotno povečanje. Za napako se opravičujem.

  • Brezdomci kot turistični vodiči, popravek

    V prejšnji številki Mladine sem v članku o primerih uvajanja brezdomcev kot turističnih vodičev v nekaterih zahodnih prestolnicah zapisal, da v Sloveniji pobude za tovrstne oglede zaenkrat še ni bilo. To ne drži. Irena Bilčić iz projekta Nevid(e)na Lublana nas je opozorila, da se je takšna pobuda pojavila in uresničila že leta 2013, od takrat pa takšni ogledi, ki jih vodijo brezdomci, ves čas potekajo. Doslej je bilo izvedenih že 160 ogledov, ki so se jih udeležile različne skupine, slovenske in tuje, od osnovnošolcev, študentov do strokovnih delavcev, novinarjev in politikov. O svojih izkušnjah pri vodenju teh ogledov v časopisu Kralji ulice pogosto pišejo vodiči-brezdomci. Več o projektu na Facebook strani Nevidena Lublana in na domači strani https://nevidenalublana.com/. 

  • Kadilski teater

    Pod tem naslovom je novinar Staš Zgonik objavil novico o vloženem amandmaju na pred kratkim v državnem zboru soglasno sprejeto tobačno zakonodajo. Ta pa ni ena najstrožjih na svetu, kot je navedeno - tako želi zadevo uokvirjati le industrija zasvojenosti, raka in smrti -, pač pa je med naprednimi, med tistimi, ki skušajo zavarovati življenje in zdravje ljudi. Dve državi sta kajenje namreč že odpravili, večina naprednih pa je na dobri poti, da to kmalu uresniči. Vendar te izjemno logične predstavitve problema ne slišimo pogosto. Zakaj je tako, je v zvezi z mediji lepo pojasnila Nina Knavs februarja 2016. Logično je, da sta prav skupini igralcev in novinarjev za tobačnike zelo pomembni. Ne pozabimo, govorimo o najsmrtonosnejšem izdelku v zgodovini človeštva: o cigareti. Kar izvaja tobačna industrija, je svojevrsten družbeni parazitizem: pobirajo dobičke, jih delijo lobistom, določenim ustanovam, ki jim lahko koristijo in posameznikom, ki še zastopajo njihove interese (teh je vedno manj), vse, nekajkrat višje stroške: izgubo življenj in zdravja, invalidnost, izgubo dela, revščino, neenakost in onesnaženje – pa nosijo tako posamezniki, njihovi svojci, kot tudi družba in država v celoti (prav tisti, ki gledališča plačujejo). V resnici je kajenje na odrih le neke vrste ozadje; neopazno je, ker je tako stalno prisotno (t.i. ‘’wallpaper’’ efekt), daleč od resnice, ko kadilce potiska v revščino proti družbenemu robu, v zasvojenost, bolezen in smrt – tega po mojem vedenju ni prikazala še niti ena predstava.

  • Banksterji

    Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, osumljenec v predkazenskem postopku, ki ga usmerja državno tožilstvo, (odgovor je bil nepodpisan, op. p.) je v odgovoru na članek »Banksterji« zapisal, da ne bo ponovno navajal dejstev in pojasnil, ki so nam jih že poslali in ki naj bi jih Mladina namenoma ali zaradi nerazumevanja opustila. Kot primer navajajo spoštovanje računovodskih standardov pri knjiženju ugotovitev iz pregleda kakovosti sredstev (t.i. AQR) oziroma vrednosti zavarovanj iz leta 2013. V odgovoru na članek Jazbec nepravilno citira članek, piše, »da novinar Mladine zgolj ponavlja, da pregled kakovosti aktive NLB ni bil skladen ’z znanimi računovodskimi standardi’, čeprav smo mu pred objavo članka obširneje pojasnili, da gre za laž, vendar pojasnila Banke Slovenije ni ne uporabil, ne upošteval ne omenil.« Dejansko smo v članku povzeli vsebino odredbe za hišno preiskavo, ki je potekala pri guvernerju Boštjanu Jazbecu ter drugih osebah. Zapisali smo, da kriminalisti niso našli dokumentacije, ki bi utemeljevala način, kako so preko AQR nižali kapital bank in nato povzeli osnovni očitek preiskovalne sodnice Sabine Višnjevec v navedenem primeru zoper guvernerja Jazbeca: »Jazbec naj bi se namreč zavedal, da vse te metode niso skladne z uradnimi mednarodnimi računovodskimi standardi.« Drži, da so v Banki Slovenije pred oddajo članka na naše vprašanje odgovorili, da trditev, da je bil AQR neskladen z mednarodnimi računovodskimi standardi, ne drži. V dokaz so navedli uraden priročnik ECB iz marca 2014: »Trditev o neskladnosti AQR z MSRP (mednarodni računovodski standardi – op.a.) zanika tudi uraden AQR priročnik ECB iz marca 2014 (sporočilo), katerega smernice so bile sprejete že v času izvedbe slovenskih AQR.« A na strani 13 omenjenega priročnika – kar v odgovoru guverner Jazbec ne omeni - piše, da določene ugotovitve AQR niso skladne z mednarodnimi računovodskimi standardi, recimo »extrapolation of findings from sampled files to the wider portfolio,« torej posploševanje iz vzorčenja.

  • Banksterji

    Na navedbe urednika Grege Repovža v uvodniku Sodobna kolaboracija in novinarja Boruta Mekine v članku Banksterji (oba objavljena v Mladini, št. 14, 7. aprila 2017) ne bomo ponovno podrobno odgovarjali z navajanjem dejstev. Šlo bi namreč za ponavljanje številnih dejstev in pojasnil, ki smo jih v zadnjih letih posredovali novinarjem Mladine, iz objavljenih člankov pa sklepamo, da so njihovo objavo bodisi namenoma ali zaradi nerazumevanja strokovnih vsebin, opustili. Tudi tokrat novinar Mekina recimo zgolj ponavlja, da pregled kakovosti aktive NLB ni bil skladen „z znanimi računovodskimi standardi“, čeprav smo mu neposredno pred objavo članka obširneje pojasnili, da gre za laž, vendar pa pojasnila Banke Slovenije ni ne uporabil ne upošteval ne omenil. Prav tako tudi ni pojasnil, na katerih nasprotnih dejstvih ali strokovnih razlagah utemeljuje svoj zaključek. »Vprašanje«, ki ga je naslovil na Banko Slovenije, objavljamo na koncu.

  • Mlad, izobražen, zaposlen – utopija?

    Razgovor v Podjetju Neimenovano je dobro potekal, izpraševalci so bili navdušeni nad mojimi izkušnjami in aktivnostjo, gospa Petra je celo pripomnila, da bi jim nekdo takšen prav prišel v Podjetju Neimenovano. Ob koncu intervjuja pa je direktor omenil, da programu Usposabljanje na delovnem mestu sledi zaposlitev preko javnih del. Takrat je postalo jasno, da ne glede na uspešnost razgovora, nimam možnosti zaposlitve, ker ne ustrezam pogojem za zaposlitev preko javnih del, saj še nisem eno leto prijavljena na ZRSZ. Očitno bom morala še nekaj mesecev sedeti doma, pošiljati prošnje in čakati, da bom zaposljiva preko javnih del, drugače nisem primeren kader za delodajalce. To namreč ni bil prvi primer, da bi me zaposlili, če bi me lahko preko javnih del. Ukrepi ZRSZ niso ravno v dobrobit mladim iskalcem zaposlitve, če jih delodajalci izkoriščajo. Usposabljanje na delovnem mestu naj bi prinašalo pridobivanje izkušenj, novih znanj in spretnosti za mlade. A hkrati ne prinaša delovne dobe, plače, zavarovanja in zagotovila, da bomo po usposabljanju dobili službo. Kaj pa tisti, ki smo visoko izobraženi in že imamo nekaj izkušenj in bi samo želeli dobiti redno zaposlitev, kjer bi lahko s svojo močno voljo do dela, sposobnostmi, znanjem in izkušnjami pripomogli k napredku?

  • Možinovi pričevalci

    Trenutno so zelo aktualne t.i. “fake news” – in trditve Izaka Koširja v Mladini, z dne 31.3.2017, brez dvoma spadajo v to kategorijo. Kot vodja programa Študijskega centra za narodno spravo neresnične navedbe v članku, v katerem se kot že mnogokrat doslej z insinuacijami in neresnicami poskuša obračunavati s Študijskim centrom za narodno spravo in njegovimi sodelavci, odločno zavračam. Pravkar je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije podaljšala naš program za naslednja štiri leta – in sicer na podlagi izredno dobrih ocen tujih neodvisnih recenzentov. Kot pričajo besede enega od ocenjevalcev o prispevkih članov programske skupine in o znanstveni kvaliteti njihovih izdelkov: ”V svojih izvirnih znanstvenih prispevkih, znanstvenih monografi jah in poročilih z mnogih konferenc in okroglih miz v Sloveniji in v tujini so predstavili rezultate svojih raziskav kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20.stoletju, tako iz zgodovinskih kot tudi iz pravnih vidikov … Člani programske skupine so sodelovali s šestnajstimi inštitucijami (iz dvanajstih držav), ki raziskujejo karakteristike in posledice totalitarnih sistemov v 20.stoletju …“ Zaključi, da je uspeh programske skupine “above average” [nadpovprečen].

  • Gojijo nas kot rastline v rastlinjaku

    Na predzadnji dan marca (2017), ko so v prostorih Društva slovenskih pisateljev pripravili tiskovno konferenco in na njej zavrnili odnos (naše) države do »samozaposlenih v kulturi«, je Delo objavilo podatek, da so na skupščini NKBM določili plačilo nadzornikom banke 6.250 evrov mesečno (vsakemu). Morda se kdo še spominja, da je to banka, v katero je (naša) država vložila znesek v višini petih letnih proračunov ministrstva za kulturo in tako odobrovoljila ameriškega kupca, da jo je potem kupil za petino tega zneska. Naslednjega dne (31. marca) je pisateljica Gabriela Babnik v Mladini objavila zapis »Gojijo nas kot rastline v rastlinjaku« in v njem analizirala položaj samozaposlenih v kulturi pri nas. Istega dne je prejela obvestilo Ministrstva za kulturo, da bo čez 90 dni izgubila ta status in naj si po tem prispevke plačuje sama.

  • Ustavnosodno nazadovanje

    Citiran zapis novega ustavnega sodnika Klemena Jakliča pred nekaj leti: »Zdaj je JJ dokončno največja osebnost slovenske zgodovine... « (z dodanimi otrobi o otrocih in vnukih), je ponaredek ali plagiat. Ni v prid integriteti vrhunsko izobraženega pravnika. Originalna izjava dr. Boštjana M. Turka se namreč glasi, da gre za »največjega Slovenca, kar jih je spoznala naša zgodovina«. Kakorkoli, v času od izjave dr. B. M. Turka do zapisa ddr. Jakliča naj bi zgodovina »spoznala« in potrdila kult o največjem Slovencu.

  • Starejša generacija – dežurni krivci

    V letošnji prvi številki Mladine dr. Lilijana Burcar piše o zadevi, ki je ne razume.

  • Kdo tepe protestnike?

    Z zaključkom uvodnika Grege Repovža („Represija ni nikoli domislica policajev - represija je odločitev vlade“) se seveda zelo strinjam - moram pa odločno protestirati proti povsem neresničnemu in za policijo krivičnemu zatrjevanju v mnogih medijih zadnje dni, da je policija „tepla protestnike“, ki so prejšnjo sredo zjutraj pred azilnim domom na Viču protestirali proti vrnitvi družine Korba-Sulejman na Hrvaško. Tam sicer nisem bil, a je bilo tamkajšnje dogajanje posneto in predvajano na vseh televizijah, tako da je lahko vsakdo videl, da je policija tam čisto korektno in spodobno opravila svoj posel. Protesta in protestnikov ni ovirala - intervenirala pa je zoper tiste protestnike, ki so hoteli fizično preprečiti kombiju, da bi odpeljal iz azilnega doma. Tudi pri tem ni bilo videti, da bi koga pretepala - le proč so odvlekli tiste, ki so se ulegli pred kombi, in podobno.

  • Intervju: Rafael Mihalič

    Intervju s prof. Mihaličem ima provokativen naslov, ki pa tako kot sama vsebina intervjuja zahteva odgovor. Implicitno se namiguje, da javno mnenje nima zdrave pameti, kar je najmanj nespoštljivo. Zdrava pamet je tudi stvar pogleda in je vezana na kriterijsko funkcijo, po kateri vrednotimo možnosti. Oseba, ki kupuje avto, lahko po zdravi pameti izbere najcenejši avto za svoje potrebe (najnižja investicija), lahko gleda na najnižjo porabo (strošek obratovanja), lahko vrednoti po NCAP testih (varnost), izbira po kriteriju zanesljivosti in okvar (stabilnost obratovanja), ali pa izbere drago prestižno znamko za vzbujanje zavisti pri sosedih ( javno mnenje).

  • Maja Novak: Orante

    Maja Novak v svoji kolumni pod naslovom Orante opozarja na problem molivk pred ljubljansko porodnišnico. Točno definira tovrstne molitve: »z molitvijo poskušamo prepričati, podkupiti, pregovoriti boga, naj stori nekaj, česar sicer ne bi«, sicer pa je njeno razmišljanje po mojem strel v prazno. Vse preveč se ukvarja z vero in vernostjo, molitvijo, namenom posta in nedotakljivostjo ustave. Ustava ni nedotakljiva, saj je predvidena procedura za njeno spreminjanje. Vsakdo se lahko zavzema za spremembo kateregakoli člena, in poskuša to tudi doseči po za to določeni proceduri. Ukvarjanje z vero in vernostjo molivk pa je odveč, to je njihova privatna stvar. Treba pa bi bilo razkrinkati, da ni tu nikakršne vere, niti za vzorec ne. Molivke očitno ne verjamejo v moč svojih molitev, ne verjamejo, da bodo uslišane.

  • Prednostni umetniki

    V Mladini je bilo 17. marca objavljeno pismo gospoda Alena Ožbolta ter nekaterih umetnikov, na katerega pošiljamo odgovor.

  • Psiho

    Vlado Miheljak je v novi številki spisal izrazito duhovit, a ne povsem točen prispevek. Ne le v Sloveniji, temveč v večjem številu držav nekdanje SZ in SFRJ, so in bodo preštevilni politiki, ki bodo kar naprej dopovedovali, kako je bilo prej vse grozno, mračnjaško, zasužnjeno, trpinčeno ... Hrvaška in tri baltske države so še bolj tipičen primer kot naš. Ali gre tu res za množično notranjo identitetno disfunkcijo nekdanjih komunistov? Menim, da ne.

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Brezimni odgovorilnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) seveda boža mojo dušo v delu, kjer ponavlja moj argument, kako ne moremo govoriti o nacionalnem programu duševnega zdravja, ko pa ga ministrstvo za zdravje kljub zakonski obvezi ni nikdar predložilo v sprejem in potrditev, četudi bi šele nacionalni program omogočil izvedbo vseh novosti, ki jih je prinesel Zakon o duševnem zdravju (zagovorništvo, obravnavo v skupnosti, bolj enakomerno razporejeno skrb za duševne motnje, obravnavo v skupnosti ...). Se pa potem vprašam: če NIJZ vse to ve, potem je od leta 2008 gotovo nič kolikokrat opozoril svoj nad-organ (ministrstvo) na tragično potrebnost nacionalnega programa in nam bo to z veseljem tudi dokumentiral? Ker sicer bomo res pomislili, da so imele ‘nacionalne koordinatorice SZO kolaborativne študije Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju’ morda pa res preveč časa in energije, da so potem popoldne iste objekte, ki so jih zjutraj v službi analizirale in kolaborirale, terapirale s postom in molitvijo?

  • 17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Prednostni umetniki

    Vprašanje mag. Mateji Demšič, vodji Oddelka za kulturo MU MOL Spoštovani, ker v svojem odgovoru na pisanje Mladininega novinarja Izaka Koširja, omenjate javni interes in seveda se na to sklicujemo tudi podpisniki tega pisma, vas sprašujemo oziroma prosimo, da v dobrobit transparentnosti tega postopka (kot tudi vseh bodočih postopkov) pojasnite, razložite kriterije in posledično točkovalnik (zbir točk), ki je botroval rezultatu o izboru umetnika za atelje na Svetčevi in o katerem piše novinar v svojem članku.

  • Prednostni umetniki

    Ne bom odgovarjal na do mene kot umetnika žaljivo pismo mag. Mateje Demšič, vodje Oddelka za kulturo MU MOL, ki je za njeno funkcijo neprimerno in nespodobno. Poglejmo, kaj je v resnici moja krivda. Da sploh zastavljam, da si sploh upam zastavljati javna vprašanja zaradi po mojem mnenju spornih odločitev in dejanj pri oddajanju ateljejev v Ljubljani? In da sem ne-umen, ker sem dobival »pojasnila, ki bi jih sicer moral razumeti?« Ne, res jih ne razumem in nisem zadovoljen z njihovimi pojasnili. Vprašanja zastavljam javno zato, ker na njih nisem dobil prepričljivih niti argumentiranih odgovorov z MOL-a:

  • Brezkompromisna upornica Zofka Kveder

    V navdušujočem sestavku Marjana Horvata o Zofki Kveder in najnovejšem knjižnem opisu njenega življenja (Manca G. Renko, Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder, 2017) je dragoceno tudi omenjanje nekam zastrte vloge pesnic in pisateljic v slovenski književnosti. Horvat za sklep poudari, da opus Zofke Kveder »po mnenju poznavalcev še ni dobil primernega mesta v slovenski književnosti«. Ne glede na nekoliko nejasen pomen besede »mesto« (morda gre za mesto v izobraževalnih učbenikih, morda za zastopanost na knjižnih policah, morda za branost, morda za živost umetniškega sporočila, morda za znanstveno ukvarjanje s pisateljico, morda za strokovno vrednotenje njenih del, najbrž pa za vse skupaj in še kaj) bi takole, vsaj proti koncu pisanja – najbrž bi se našel prostor za to – vendarle lahko bilo omenjeno, da je Marja Boršnik skupaj z Eleonoro Kernc pred 2. svetovno vojno poskrbela za izid Izbranega dela Zofke Kveder (7 knjig).

  • Intervju Zoran Janković

    V tedniku Mladina številka 9 z dne 3. marca 2017 je bil objavljen odziv Zavezništva socialno liberalnih demokratov, kjer med drugim izpostavijo, da vlada Alenke Bratušek Ljubljančanom in Ljubljančankam ni vzela niti evra. Navedbe ne držijo, saj je iz spodnje razpredelnice razvidno, koliko sredstev je Mestna občina Ljubljana prejela po Zakonu o glavnem mestu od leta 2010:

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Od srca in brez slabega namena sem se nasmejal, ko sem prebral pismo gospe dr. Sane Čoderl Dobnik. Če bi psihoterapevti tako ognjevito zagovarjali svoj poklic, kot svoje mnenje zagovarja gospa, bi verjetno tudi v Sloveniji že imeli sprejet Zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Predlog tega zakona je bil na osnovi širokega strokovnega konsenza pripravljen pred leti. Ta določa izjemno zahtevne pogoje za pridobitev naziva psihoterapevta in zagotavlja ljudem veliko večjo dostopnost do psihoterapevtskih storitev kot je to danes. Zdaj že leta leži v nekem predalu in iz pisma dr. Čoderl Dobnikove je lepo razvidno, čemu je temu tako. Kar pa ne pomeni, da je to samo slabo. Za razumevanje situacije je potrebno pogledati širšo sliko. Pred stoletji znotraj medicine psihiatrija še ni obstajala. Potem so pionirji psihiatrije svoji vedi mukoma priborili položaj kot znanost in poklic znotraj medicine. Pred kakimi 100 leti so si nato še psihologi izborili mesto znotraj psihiatrije in s tem uradne medicine. Psihologi, ki opravijo specializacijo pod okriljem psihiatrije, pridobijo naziv klinični psihologi. Pred temi dogodki niti poklic psihiatra niti poklic kliničnega psihologa nista obstajala.

  • Samopohabljanje

    Moje vrednostne sodbe o Banki Slovenije, pogosto kar o guvernerju Jazbecu, ki je tam pač glavni, res niso zelo blage. Vendar sledijo dejanjem in opustitvam Banke Slovenije, ne pa moji dobri ali slabi volji. Domnevam, da utegnejo postati še ostrejše, potem ko bo morala Banka Slovenije, kot je odločilo ustavno sodišče, razkriti nekatere bančne skrivnosti, ki jih tako rada drži zase, pa če je to potrebno ali ne.

  • Privatizacija duševnega zdravja

    S poskusi reguliranja psihološke in psihoterapevtske dejavnosti se ob svojem vsakodnevnem kliničnem delu ukvarjam od povojev samostojne slovenske države. Študij psihologije, specializacijo iz klinične psihologije, kasneje pa iz analitične psihoterapije in skupinske analize sem večinoma opravila še v časih prejšnje domovine Jugoslavije. Imela sem srečo, da sem bila leta 1989 na strokovnem obisku v ZDA, kjer sem ugotovila, da obstajajo na področju psihološke in psihoterapevtske dejavnosti licence, dovoljenja za zasebno delo, večkratna preverjanja kompetenc, častna razsodišča, ki so imela veliko dela s pritožbami in kršitvami svojih članov.

  • Prednostni umetniki

    Alternativna dejstva Alena Ožbolta ali Kaj umetnik ne razume, novinar Košir pa ne vpraša.

  • Intervju: Zoran Janković

    Vlada Alenke Bratušek Ljubljančankam in Ljubljančanom ni vzela niti evra

  • Samopohabljanje

    Kolumnist Janko Lorenci je v zadnji kolumni Samopohabljanje uporabil za izhodišče pisanje Velimirja Boleta v zadnjih Gospodarskih gibanjih ( januar 2017) „Kako velik je dobiček bank?“ Pustimo ob strani kolumnistove redne vrednostne sodbe o ravnanju Banke Slovenije in guvernerja, ki sicer niso nove, jih pa avtor zaostruje iz kolumne v kolumno. Zanimiv je zadnji odstavek o avtorju Velimirju Boletu, za katerega piše, da je v širši javnosti slabo znan, saj se javno noče izpostavljati. No, tako slabo znan pa vendarle ni, predvsem pa je zelo vpliven. Velimir Bole je tisti ekonomist, ki je med drugim v obdobju 2003 do 2012 delal za nekatere slovenske banke, ki so morale v času krize zaprositi za državno pomoč, tudi za ministre (tako piše kolumnist) in tudi za Banko Slovenije. Ne dolgo tega je napisal naročeno študijo o (predragi) sanaciji bank, ki pa je do danes še nismo prebrali in javnosti ni razkrita, čeprav so o „Boletovi študiji“ poročali takorekoč vsi mediji.

  • Naj raje prepisuje govore

    Ob kulturnem prazniku vedno veliko poslušamo in beremo o kulturi, gledamo lahko številne predstave in nastope ter razstave, ob tem pa kulturniki vseh vrst » jamrajo in iščejo rešitve « predvsem v skopuškem državnem proračunu. Našo kulturo moramo razvijati za nas in še za vse bodoče rodove, da bomo tudi obstali kot narod, čeprav smo utesnjeni med velike sosede z drugačno kulturo. S kulturo moramo živeti vsak dan! In to od zibke do groba. Ob tem moramo povprašati svojo vest in terjati odgovore od naših oblastnikov, kaj je vsakdanja kultura, ki nas bo z roko v roki z etiko in moralo kot angel varuh zavarovala in branila pred vsemi lažnivci, tatovi in prevaranti, ki so brez vsake kulture, omike in vesti.

  • Naj zaposlovalec

    V podjetju Lidl Slovenija je že skoraj 1300 zaposlenih, od tega jih je več kot 70 odstotkov, pretežno v trgovinah, zaposlenih za krajši delovni čas od polnega. Sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji trenutno pri izračunu mesečnih pokojnin poleg zneska, ki ga posameznik vplača v pokojninsko blagajno, upošteva tudi dopolnjeno delovno dobo – čas zaposlitve v urah. Zaposleni za krajši delovni čas od polnega imajo sicer možnost, da si pokojninsko dobo za razliko do polnega delovnega časa doplačujejo sami, a to po sedanji pokojninski ureditvi ne izboljšuje njihovega položaja, saj bodo kljub doplačilom do polne pokojninske dobe zneski njihovih starostnih pokojnin nižji, kot bodo zneski pokojnin tistih, ki skupno vplačajo enako vsoto, a so zaposleni za poln delovni čas. V podjetju Lidl Slovenija menimo, da je tak sistem do zaposlenih za krajši delovni čas nepravičen in ne omogoča enakopravne obravnave. Iz tega razloga smo leta 2014 na pristojno ministrstvo vložili tudi predlog za spremembo zakonodaje in pozvali k ukrepanju, vendar so bili naši predlogi zavrnjeni.

  • Plin za izvoz

    Geoenergo d.o.o je imetnik izključnih pravic za izkoriščanje in prodajo mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru v Murski depresiji in ima z družbo Ascent Slovenia Limited sklenjeno pogodbo o skupnih operacijah (Joint Operating Agreement), na podlagi katere ta zagotavlja sredstva za potrebne aktivnosti. Julija 2016 je Geoenergo z družbo INA sklenil pogodbo o prodaji surovega naravnega plina znotraj Geoenergovih in Ininih proizvodnih sistemov.

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Bralci, ki od daleč spremljajo razpravo na temo prispevka Privatizacija duševnega zdravja, so si lahko na podlagi odziva Sane Čoderl Dobnik, predsednice Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, v številki Mladine z dne 10. 2. ponovno izgrajevali mnenje na podlagi pristranskih informacij ter nekaterih netočnih pripisovanj (recimo moje domnevne povezanosti s SFU). Avtorica prispevka s svojim debatnim slogom poziva h klasičnemu slovenskemu polemiziranju, ki ga lahko vzporedno prebiramo v ostalih pismih bralcev, kjer se zdi, da smo v ločenih čolnih in vsak uveljavlja ‘svojo resnico’ ter si želi, da se sosedov čoln potopi. Lahko samo ponovim, da si želim dialoške razprave, temelječe na celovitem, izčrpnem primerjalnem pregledu regulativ področja podpore ljudem v duševnih zagatah ter na objektivnem in vključujočem pregledu analiz učinkov psihoterapevtske podpore, pa tudi metarefleksiji raziskovanja tako kompleksne tematike. Kot pravijo dodatni odzivi: “Čas je, da se različni strokovnjaki vprašamo, ali smo naredili dovolj, da bi ljudem v stiski dejansko zagotovili pravočasno in kvalitetno podporo in pomoč. Merilo vsega je človek in njegovo počutje oziroma sprememba le tega po prejeti pomoči. Veličina strokovnjaka pa se med drugim meri tudi po tem, v kolikšni meri zna prisluhniti drugim strokovnjakom, sprejemati kompromise in dobre rešitve, seveda vse absolutno v okvirih strokovnosti in preverjenih resnic.“ (http://metta.si/razmisljanje-ob-prispevku-privatizacija-dusevnega-zdravja-v-mladini-januar-2017/).

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Prispevek o psihoterapevtski dejavnosti je odprl veliko relevantnih vprašanj o stroki, v kateri trenutno v Sloveniji velja zakon iznajdljivejšega in čim bolj neoliberalno usmerjenega posameznika, ker - kot so kolegi lepo razložili - manjkajo sprejeti in z vseh strani upoštevani kriteriji za formiranje psihoterapevta, upoštevanje evalvacijskih meril za posamezne psihoterapevtske šole in predvsem ustrezen ter strokoven nadzor nad dogajanjem. Tako poleg visoko educiranih in kvalitetnih psihoterapevtov (ki jih je žal veliko premalo za potrebe ljudi v stiski) cveti šarlatanstvo, v katerem so odprte možnosti za izkoriščanje stiske in trenutne sugestibilnosti ljudi s problemi, ob tem pa se množijo »šole«, ki ne ponujajo pomoči, pač pa direktivne nasvete, ki izhajajo bolj iz terapevtovih stališč in prepričanj, kot iz klienta ali strokovne utemeljenosti.

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Spoštovani, prebrala sem vaš članek Privatizacija duševnega zdravja in ker sem ga ocenila kot zavajajočega in globoko nekorektnega, se želim nanj odzvati. Prepričana sem, da moje pisanje ne bo edini odziv nanj in upam, da boste lahko objavili še en članek, ki bo bolj korektno predstavil situacijo psihoterapije v Sloveniji. Kot veste, so psihoterapija, psihologija (tudi klinična) in psihiatrija različna področja skrbi za človekovo duševno zdravje in je zato popolnoma neprimerno, da psihologi obravnavajo in omalovažujejo psihoterapevtsko stroko. Psihoterapevti v Sloveniji se združujemo v okviru dveh organizacij, ZPS in SKZP, od katerih je slednja članica Evropske zveze za psihoterapijo (EAP) in je posvojila njihov Etični kodeks in visoke strokovne standarde – na ravni teorije, osebne izkušnje in prakse pod supervizijo – za pridobitev diplome oz. naziva psihoterapevt, zato so vaše besede nekorektne. Seznam kvalificiranih psihoterapevtov različnih smeri si človek, ki išče te vrste pomoč, lahko pogleda na SKZP spletni strani pod Register psihoterapevtov.

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Trenutna razprava o rešitvah pri zagotovitvi kakovostnih psihoterapevtskih uslug v javnem zdravstvu in regulaciji psihoterapevtske dejavnosti je zalo dobrodošla; zato sem bil tudi zelo vesel prispevka na to temo, v katerem je bilo predstavljeno dejstvo, da je klinično psihološko in psihoterapevtsko delo v sistemu javnega zdravstva pomembno, a vse bolj obremenjeno ter da je mest in denarja za specialistično izobraževanje kompetentnih strokovnjakov mnogo premalo. Podatek o razmerju med številom specialistov kliničnih psihologov in psihoterapevtov ter prebivalcev v primerjavi z drugimi državami v EU je dovolj zgovorno.

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Spoštovani, opozoriti bi želeli na napačno navajanje dejstev novinarke Urše Marn v članku z naslovom Privatizacija duševnega zdravja, ki je bil v Mladini objavljen 20. 1. 2017. V članku je zapisano: »Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) podatkov o obremenjenosti kliničnih psihologov ne zbirajo. Priznavajo sicer, da bi bil dodaten kader na področju duševnega zdravja dobrodošel, ‘vendar pa bi bile potrebne dodatne analize in študije o tem, kateri profili bi bili najbolj potrebni.’ Ta odgovor je smešen, kajti dolge čakalne vrste jasno kažejo na pomanjkanje specialistov klinične psihologije.« Navedeno povzema zgolj del odgovora, ki je bil novinarki poslan 19. 10. 2016, in se je glasil: »Iz naših podatkov žal ne moremo oceniti obremenitev psihologov, ker se v ZUBSTAT (Zunajbolnišnična statistika) teh storitev ne poroča. Dodaten kader na področju duševnega zdravja bi bil dobrodošel – tako na področju krepitve duševnega zdravja, prve psihološke pomoči, kot tudi hitrejšega dostopa do zdravljenja ter celovite obravnave, vendar pa bi bile potrebne dodatne analize in študije, kateri profili bi bili najbolj potrebni.« Ker je navedek skrajšan, ne odraža dejansko zapisanega, da se NIJZ zaveda kadrovskih potreb na področju duševnega zdravja, ampak implicira na brezbrižnost NIJZ do obravnavane problematike in kadrov na področju varovanja duševnega zdravja. Poleg tega smo novinarki odgovorili, da čakalnih dob za področje klinične psihologije ne beležimo, torej ne moremo pavšalno sklepati o točno določenih profilih, ki primanjkujejo.

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Kot klinična psihologinja s 35 leti delovnih izkušenj v zdravstvu sem se razveselila objave članka Privatizacija duševnega zdravja, saj se o naši stroki v medijih govori izjemno redko. Deloma je za to gotovo kriva skromnost kolegic in kolegov, deloma pa naša preobremenjenost: članek lepo razkriva obseg pomanjkanja našega kadra. Klinična psihologija je v svetu priznana samostojna stroka. V Sloveniji izobraževanje v obliki specializacije iz klinične psihologije poteka že desetletja. Kot stroka, bogata z znanjem s področja duševnega zdravja, ki je spodbudila ustanavljanje svetovalnic za otroke in mladino, soustanavljala centre za duševno zdravje, skrbela tako za zdravo populacijo v smislu preventive, tako tudi za ljudi z duševnimi motnjami preko diagnostičnih postopkov in kurativno z rehabilitacijo, kliničnopsihološkim svetovanjem, rehabilitacijo na področju nevropsihologije, se ukvarja z raziskovanjem in seveda tudi s psihoterapijo. Psihoterapija je pomemben del zdravljenja oseb z različnimi oblikami duševnih motenj in specialisti klinične psihologije so kot zdravstveni delavci obvezani in večinoma tudi educirani za tovrstno dejavnost – obnovljena specializacija zahteva zaključeno izobraževanje do supervizijskega nivoja iz ene od psihoterapevtskih modalitet, ki so se do sedaj v zdravstvu pokazale kot najbolj učinkovite in jih večina svetovnih zavarovalnic kot učinkovite tudi financira (vedenjsko kognitivne, dinamske, analitične in sistemske družinske terapije). Ne nazadnje je bil Leopold Bregant, ki je iz Nemčije v naše zdravstvo prinesel psihoterapijo, po poklicu klinični psiholog (po tem, ko je končal pravo in psihologijo). Bil je prvi učitelj psihoterapije kliničnim psihologom in psihiatrom, ki so delovali znotraj zdravstva in se združevali v Sekciji za psihoterapijo pri Zdravniškem društvu Slovenije. Ta sekcija je bila zibelka in inkubator nastajanja psihoterapevtov in novih psihoterapevtskih smeri. Spodbujala je tudi vključevanje v izobraževanje iz psihoterapije drugih poklicev (pedagogi, socialni delavci …), ki so znotraj zdravstva bili v kontaktu s pacienti.

  • Fabrikacija liderja

    Bernard Nežmah se zelo trudi obdržati pri življenju mit o ubogih esdeesovcih, na katere za vsakim grmom preži Zarota. V zadnjem Pamfletu piše o Hudobnih silah na Delu, ki da člane SDS izganjajo z lestvice popularnosti, kljub temu, da je v anketi o volitvah stranka SDS (le kako ji ob Hudobnih silah to uspe???) na prvem mestu. Kaj pa, če je v resnici takole?

  • Uredništvo

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Pisma bralcev

    Zadnji dnevi dinozavrov

    Opravičilo

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Ob branju odziva dr. Sane Čoderl Dobnik so me spreletavali mešani občutki. Najprej sem pomislil, da nima smisla karkoli odgovarjati, saj se mojega prispevka k diskusiji o pereči problematiki normiranja in regulacije področja psihoterapije v Sloveniji loteva v vzvišenem, arogantnem in pokroviteljskem tonu. Vendar sem se nazadnje odločil, da napišem še nekaj vrstic, v upanju da bom na ta način kaj malega prispeval k vzpostavljanju dialoškega prostora. Ki pa je možen le če vsi, ki smo vanj vključeni, ohranimo zadostno mero medsebojnega spoštovanja, da kljub razlikam v pogledih zmoremo diskusijo ohraniti na takšnem nivoju, ki bo pripeljala do strokovnih rešitev v korist mnogim ljudem, ki dandanes krvavo potrebujejo psihoterapevtsko pomoč.

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Avtorici prispevka kaže čestitati, ker ji je uspelo razburkati kalno in usmrajeno vodo področja (duševnega) zdravja. Pri tem ne trdim, da je vsebina povsem korektna in ustrezna. Predvsem pogrešam natančno razmejitev med specializacijo iz psihiatrije, specializacijo iz klinične psihologije in specializacijo iz psihoterapije.

  • In vendar se premika

    Z zanimanjem sem prebral prispevek pod naslovom »In vendar se premika«. Najbrž nisem edini, ki je spoznal, da je pisec zadel v polno. Dejstvo je, da je tudi v Sloveniji prisotna miselnost, da so za vse, kar nam ni prav, krivi evro birokrati. Ne trdim, da v različnih primerih to tudi ni res. Namreč, gre za pogost pojav pri ljudeh, ki imajo oblast in s tem tudi moč, da to tudi počnejo. Vendar avtor prispevka opozori tudi na drug pojav, to je, da nesposobneži ali zavistneži, ki zaradi prisotnosti sredstev EU, svojih interesov ne morejo postaviti v prvi plan, izkoriščajo to »dejstvo« kot opravičilo za svoje nekorektno in neodgovorno delovanje. Zato za slabo stanje v svojem »vrtičku« iščejo in najdejo krivca, ki je odgovoren za njihovo lenobo in nesposobnost pri izvedbi projekta.

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovani Tit Turnšek, pametna odločitev, da svojo polemiko z mano zaključujete, saj bi v nasprotnem primeru morali ob mojih navedbah izvirnih dokumentov in dejstev premisliti marsikatero svojo izjavo! Ali pa predelati na novo dobljeno informacijo, ki je - očitno - še niste slišali ali prebrali. Že te trditve, ki ste jih napisali, bodo šle v almanah ideoloških, apologetičnih izjav o revoluciji. Npr. izjava: »Besede ‘boljševiška logika, ‘boljševistični način mišljenja’ itd. nimajo z dogajanji med NOB na Slovenskem nič opraviti in tudi s slovenskimi komunisti ne.« Pa še kar nekaj takih trditev ste zapisali, ki jih tudi med bolj levo usmerjenimi zgodovinarji ne srečamo več. In ne med »navadnimi« partizani. Da takšna apologija, trdo opravičevanje revolucije gre na račun pomena in časti narodnoosvobodilnega boja, sem zapisala že večkrat, pa se ne »sliši«.

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Na področju duševnega zdravja v Sloveniji že nekaj let spremljamo skokovit porast števila zasebnih in javnih izobraževalnih ustanov, ki oglašujejo, da študente usposabljajo za delo z ljudmi z duševnimi motnjami, dejansko pa izobražujejo za v Sloveniji neobstoječe poklice, ki so v javnem sektorju nezaposljivi. O tem med drugim govori odličen članek novinarke Urše Marn, ki je v svojem poglobljenem prispevku z naslovom Privatizacija duševnega zdravja očitno dregnila v osje gnezdo, vsaj po odzivih v Pismih bralcev sodeč. Komentarje dr. Metke Kuhar in gospoda Tomaža Flajsa razumemo kot nadaljevanje pritiska, da se diplomantom privatnih univerz in različnih novih, tudi izrednih študijev odprejo vrata zdravstva, šolstva in socialnega varstva ter s tem dostop do financiranja iz javnih sredstev. Korektno bi bilo, da bi oba, dr. Metka Kuhar, komunikologinja, ter gospod Tomaž Flajs, profesor francoščine in angleščine, v začetku svojih predstavitev razkrila svojo povezanost z zasebno Univerzo Sigmunda Freuda. Povedno je tudi to, da oba kot primer zgledne regulacije področja psihoterapije navajata Avstrijo, od koder izhaja omenjena univerza in spregledata dejstvo, da je avstrijski model ureditve področja psihoterapije v evropskem prostoru izjema, ne pa pravilo zgledne regulacije.

  • Banalnost rasizma

    Ali je kaj čudnega, da Cerarjeva vlada ustvarja nov represiven zakon o migrantih, zapira meje, ograjuje deželo z rezilnimi žicami, nabavlja nov vodni top, paralizatorje, podeljuje večja pooblastila vojski in policiji, kriminalizira begunce (ali pa vsaj dopušča, da to počnejo drugi), krši lastno ustavo in usmeritve EU, vse z izvršilnimi pooblastili gestapoidni notranji ministrici? Nič čudnega ni. Cerar je aktivni katolik, na fotografiji v časopisu smo ga videli stati skupaj s prištinskim doktorjem znanosti Ivanom J.J., v cerkvi pri maši, v prvi vrsti. Drugi od obeh se je nekoč sicer trdno naslanjal na rdečo zvezdo, a ko so mu jo spodmaknili, se je brž naslonil na vatikanski križ. Kdor ima šibkega duha, se mora pač na nekaj opirati. Na križ, zvezdo ali berglo. Ta križ je povzročil v zgodovini več gorja in smrti kot vsi drugi verski simboli s svojimi verami skupaj. Pod njim se je iztrebljalo plemena, narode, rase in druga verstva. Še zmerom stoji in nadaljuje svoje brezsrčno poslanstvo (ne glede na dobrodušnega, a močno začasnega papeža), ter sedi na naropanih zakladih. Tudi ob asistenci takšnih, kot sta zgoraj omenjena tesna sodelavca pri delu in molitvi. Na tem križu seveda ni več Kristusa, če je sploh kdaj bil. Na koncih se močno krivi. V svastiko. 

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana ga. Spomenka Hribar, nisem se vajena pogovarjati preko časopisov in revij, a vam bom vseeno pojasnila in vas pomirila, da z mojo pieteto ni prav nič narobe. Bog in Kant sta lahko priči.

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana dr. Spomenka Hribar, tovarišica Konjajev je v svojem odgovoru predsedniku Pahorju zelo spoštljivo in dostojanstveno povedala vse, kar je bilo potrebno. Vsako dejanje, vsak dogodek ima svoje vzroke in posledice, ga je med drugim opozorila. Zato naj samo ponovim: oba nastopa predsednika Pahorja pri prekopu mrtvih iz Barbarinega rova v Maribor nista bila pietetno dejanje. Vi ga želite na vsak način opravičiti, nisem pa opazil prepričljivih argumentov.

  • Privatizacija duševnega zdravja

    Problematika na področju psihoterapevtske dejavnosti postaja vedno bolj aktualna, zato velja pozdraviti prispevek Urše Marn, ki pa kljub vsemu vsebuje kar nekaj pomanjkljivosti in celo napačnih informacij. O njih je v odzivu na članek že pisala gospa Metka Kuhar in v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP) se z njenimi pripombami večinoma strinjamo. K njenim protiargumentom, s katerimi se odziva na trditev, da so samo trije psihoterapevtski pristopi - psihoanalitična terapija, vedenjsko-kognitivna terapija in sistemska družinska terapija - dovolj znanstveno dokazani in so se v praksi izkazali za dovolj učinkovite, bi dodali še naslednje podatke: * do leta 2011 je bilo , če je verjeti iskalniku PubMed, opravljenih 701 meta-analiz raziskav psihoterapije; * meta-analize raziskav kažejo, da obstajajo majhne, če ne nične razlike med posameznimi psihoterapevtskimi pristopi glede njihove učinkovitosti (vir: Wampold, B.E. in Imel Z.E. (2015) The Great Psycotherapy Debate. New York in London: Routledge).

  • Privatizacija duševnega zdravja ..2

    Prispevek Privatizacija javnega zdravja odpira pomembno tematiko strokovnosti in dostopnosti psihološke in psihoterapevtske podpore ljudem – več kot potrebne podpore! Novinarka s pomočjo izbranih sogovornikov prikaže, da področje svetovanja in psihoterapije pri nas ni ustrezno regulirano, predvsem pa opozori na množico problematične ponudbe te podpore, ki ima lahko (in obstaja kar nekaj primerov) škodljive učinke. Žal pa prispevek izpade kot lobiranje za klinične psihologe kot edini možen profil – ob psihiatrih – ki naj bi nudil primerno podporo ljudem z (vsakovrstnimi) duševnimi težavami. Pri tem s pomočjo citiranja specialistke klinične psihologije ovrednoti že leta pripravljen predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti kot past, ki naj bi predvsem podpirala finančni interes zasebnih izobraževalcev psihoterapevtov. Prav tako avtorica kar privzame interpretacijo, da so samo trije psihoterapevtski pristopi dovolj znanstveno dokazano učinkoviti, da jih “priznavajo vsa ključna svetovna združenja in mednarodne klinične smernice za zdravljenje”. Novinarka ni iskala informacij pri nobenem od izpostavljenih zasebnikov ali akterjev, ki si prizadevajo za zakon. Kar nekaj jih je tako doživelo diskreditacijo brez možnosti besede njih samih ali njihovih klientov. Tako članek daje vtis, da se je dala prepričati medicinskemu lobiju, ki očitno ne želi odpreti vrat za izvajanje psihoterapije nikomur drugemu razen kliničnim psihologom in seveda psihiatrom.

  • Privatizacija duševnega zdravja ..1

    V razlagi državne zapletenosti v tragedijo duševnega zdravja se novinarkini sogovornici dr. Sani Čoderl Dobnik prikrade pomembna napaka, na katero uporabniki in preživevci psihiatrije opozarjamo že vrsto let: ni res, da se je lani ‘iztekel petletni Nacionalni program duševnega zdravja, ki je predvideval pet novih svetovalnih centrov za otroke, mladostnike in starše, a kaj, ko iz tega ni bilo nič’.

  • Koliko človečnosti?

    Ali je kaj čudnega, da Cerarjeva vlada ustvarja nov represiven zakon o migrantih, zapira meje, ograjuje deželo z rezilnimi žicami, nabavlja nov vodni top, paralizatorje, podeljuje večja pooblastila vojski in policiji, kriminalizira begunce (ali pa vsaj dopušča, da to počnejo drugi) , krši lastno ustavo in usmeritve EU, vse z izvršilnimi pooblastili gestapoidni notranji ministrici? Nič čudnega ni. Cerar je aktivni katolik, na fotografiji v časopisu smo ga videli stati skupaj s prištinskim doktorjem znanosti Ivanom J.J, v cerkvi pri maši, v prvi vrsti. Drugi od obeh se je nekoč sicer trdno naslanjal na rdečo zvezdo,a ko so mu jo spodmaknili, se je brž naslonil na vatikanski križ.

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    »Želim si tudi, da bi politiki in mediji brez pompa zagrebli mrtve. Nič več. Samo to bi bilo zame pravo pietetno dejanje.« Zgornjo misel je napisala gospa Polona Jamnik z Bleda v komentarju mojega odgovora gospe Zori Konjajev o pieteti, o pokopu žrtev iz Hude jame.

  • Ognjemet kot naravna katastrofa

    Branje tega pisanja, ki je rezultat pamfleta (po SSKJ: sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek; sramotilni spis …) avtorja Bernarda Nežmaha, za marsikoga ne bo prijetna stvar. Marsikdo (in ve se, kdo) bo skočil pokonci in se postavil v bran avtorju pamfleta z zgornjim naslovom. Brez argumentov, seveda.

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana zdravnica dr. Zora Konjajev s svojim pismom predsedniku Pahorju gotovo ni imela namena spodbuditi polemik. Hudo mi je, če mogoče burkajo njen tako zasluženi duševni mir.

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovani Tit Turnšek!

  • Tobak proti funkcionarjem

    V pregledu leta 2016 nam prodorni novinar Borut Mekina lepo predstavi nezdružljivost interesa tobačnih kartelov in javnega interesa. Spomnimo se, da je kajenje tobaka daleč največji vzrok umrljivosti in obolevnosti, ki bi ga lahko preprečili. Leto 2016 je bilo prelomno na tem področju, od izida knjige Zlati holokavst in močnem odmevu le-tega, se je, po dolgih desetletjih skromnega razumevanja zgodil dejanski preobrat pri razumevanju tega fenomena, od stroke pa do najširše javnosti. V Tarči 27.10. videna vnaprej posneta propaganda tobačne industrije: ‘’Priznavamo, da so tobačni izdelki škodljivi,’’ – seveda brez konkretne navedbe, kako katastrofalno škodljivi so, da so namenoma načrtovani za ustvarjanje zasvojenosti, zavajanje, da gre za izdelek, kot so drugi, in naivni prispevki novinarjev, so najbrž zadnji preostanki nekih drugih časov, ko se je o tem poročalo neodgovorno. Čudno je, da se določeni vodilni predstavniki zdravnikov (prav tisti, ki bi morali biti za te izide odgovorni in so nosilci privilegijev) še pretvarjajo, da se jih tema ne tiče; podobno kot nekateri odgovorni na ključnih položajih v medijih. Potrebno bo kdaj pokazati umirajoče bolnike (zaradi posledic kajenja umre vsak dan 10 oseb), med njimi tudi znane osebnosti, kdaj povprašati po sestavinah cigaret - od bronhodilatatorjev, anestetikov, vlažilcev, pospeševalcev gorenja, lepil, barvil - do polonija 210. Namesto o neobstoječem ‘’boju’’ med kadilci in nekadilci bo treba pisati o tobačni industriji in njihovem izdelku. Preveriti bo potrebno, ali tobačna industrija končno priznava, da kajenje predvidljivo povzroča najmanj 17 vrst rakov, KOPB (na koncu pravo utapljanje na suhem), infarkte in kapi, da je poraba cigaret sorazmerna z umrljivostjo zaradi kajenja, da kar 2/3 kadilcev zaradi posledic kajenja umreta. Potrebno bo povedati, da fi ltri nikoli niso fi ltrirali, da gre pri ventilaciji za prevaro z laserskimi luknjicami (za zavajajoče vrednosti nikotina in katrana) in podobno. Povedati bo potrebno, da ne gre le za katastrofalne zdravstvene posledice, ampak tudi za ogromne stroške za družbo: izgubo življenj, izgubo dela, za pomemben vzrok revščine, neenakosti in onesnaženja. Vprašati bo treba, zakaj se ves ta čas (še danes) vsakodnevno prodaja to trdo drogo otrokom in mladostnikom.

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovani!

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana gospa dr. Spomenka Hribar!

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana ga. Spomenka Hribar!

  • Res ni neumnega vprašanja?

    V prejšnji številki Mladine smo v članku z naslovom »Res ni neumnega vprašanja?« poslanca SDS Žana Mahniča po nemarnem izključili iz poslanske skupine SDS. To seveda ne drži. Žan Mahnič je še vedno član SDS in njene poslanske skupine. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.

  • Zakaj se zaletavate v odprta vrata?

    Spoštovana gospa Zora Konjajev!

  • Spomenka Hribar: Je pieteta le za »naše« ali za vse pokojne?

    Strinjam se s stališči dr. Zore Konjajev do dogajanj okrog Hude jame, ki sicer res predstavlja tragično zgodbo v sklopu dogodkov druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Pri najnovejših dogodkih okrog Hude jame ne vidim več nobene želje po dostojnem pokoju pobitih, temveč se tragične žrtve izrabljajo v politične namene rehabilitacije medvojne kolaboracije.

  • Zlobiranci proti ministrici

    Spoštovani gospod Gantar, če se ne motim, so tri zasebne zdravstvene zavarovalnice okoli leta 2013 ugotovile, da premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bodo mogle dražiti v neskončnost. Magična meja naj bi bila tam nekje pri 30 evrih; pri tej vsoti naj bi se številni mladi – ki zdravstvenih storitev ne potrebujejo v takšni meri – raje odločili, da živijo brez tega zavarovanja. Že pri sedanjih premijah, 27 evrov, je tveganje za zasebne zavarovalnice veliko. Zaradi tega so se v približno tistem času zasebne zavarovalnice domislile: naredimo t. i. prostovoljno dopolnilno zavarovanje pač obvezno! Temu so »strokovno« rekli nizozemski model.

  • Drugorazredni bolniki

    Spoštovani!

  • Zlobiranci proti ministrici

    Spoštovani!

  • Popravek

    Minuli teden sem v komentarju o interpelaciji vlade z naslovom »Teatralni napad« našteval serijo interpelacij, ki so jih v SDS vložili proti posameznim ministrom, pri čemer sem omenil tudi interpelacijo proti ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču. To interpelacijo niso pripravili v SDS, ampak v Združeni levici. Prizadetim se opravičujem. 

  • Rakava dežela

    Rad bi dopolnil nekatere vrzeli v članku Rakava dežela. Osnovno vodilo SZO (WHO ) glede raka in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, je: ‘’Preprečiti, kar je moč preprečiti, in zdraviti, kar je moč zdraviti.’’ V tem smislu članek premalo poudarja preprečevanje raka. Govori o kirurgiji, zdravljenju z zdravili, presejalnih programih, obsevanju in napredku pri zdravljenju, preventiva pa je zgolj mimogrede omenjena. Če 5-letno preživetje zaradi novih, dragih zdravil pri pljučnem raku zraste iz 12 % na 15 %, je to sicer res relativen napredek, ampak še daleč od tega, da bi smeli zanemariti preventivo. Zdaj smo v zaključni fazi na področju tobačne zakonodaje, kot je v člankih o ozadjih lobističnih pritiskov prodorno pisal g. Mekina. Kajenje sicer povzroči več smrti zaradi srčno-žilnih bolezni kot zaradi raka, pa tudi preštevilne težke bolezni, KOPB in druge. Tobačni dim (aktivno in pasivno kajenje) je po mnenju avtorja Vincenta De Vite v preglednem članku NEJM 200 years of cancer research odgovoren za 40 % smrti zaradi raka. Ne gre le za pljučnega raka, ki je najbolj, v 90 % povezan s kajenjem, ampak tudi za druge vrste raka, ki jih povzroča tobak: na trebušni slinavki, jetrih, požiralniku, sapniku, želodcu, žrelu, jajčnikih, sečnem mehurju, ustih (zanimivo – to so najbolj smrtonosne vrste raka), pa tudi na debelem črevesu, ledvicah, grlu, materničnem vratu, AML in drugod.

  • Priseljenci proti priseljencem

    Najbrž je znano, da je Amerika, dežela tako imenovane demokracije in svobode odločanja »melting pot« ali talilni lonec narodov in da je z odpiranjem vrat mnogim raznolikim kulturam omogočila razvoj in blaginjo, kakršno ima še danes in postala najmočnejša in najbogatejša država na svetu. Trenutno najbrž ne more biti vzor humanosti, čeprav si vsaj 60 milijonov ljudi predstavlja svojo državo kot deželo enakopravnosti in enakih možnosti ne glede na raso, veroizpoved, spolno usmerjenost, zmožnosti take ali drugačne, skratka deželo brez nasilja s humano, socialno politiko.

  • Javno pismo: Pismo programskem svetu RTV

    Spoštovani!

  • Velika rošada

    V članku Jureta Trampuša „Velika rošada“ (namreč na ustavnem sodišču) že njegov podnaslov pokaže na precejšnjo miselno (konceptualno) zmedo, ki se te dni na veliko razširja po naših medijih ob tem vprašanju. Ta podnaslov pravi: „Izbira novih ustavnih sodnikov ne bi smela biti politična, pa četudi gre za najpomembnejšo politično odločitev tega trenutka“. Razumi, kdor moreš: politična odločitev ne bi smela biti politična? Enako miselno zadrego izraža izpostavljeni poudarek iz članka: „Ustavno sodišče se je v zadnjih letih, ne samo po svoji krivdi ..., začelo spreminjati v politični organ.“ Če bi pisalo „v pristranski politični organ“ in „izbira ne bi smela biti pristransko politična“, se seveda ne bi bilo težko strinjati - tako pa je treba ugovarjati.

  • Dr. Kuštrin Pogoltnež

    Odgovorni urednik Grega Repovž je 25. novembra objavil uvodnik z naslovom: »Dr. Kuštrin Pogoltnež«, ki je najmanj v naslovu precej žaljiv ( SSKJ: požrešnež, lakomnež), obenem pa vsebuje tudi nekaj neresnic. Tako je med drugim zapisal: »Kuštrin je seveda sicer močno sporna osebnost: ne nazadnje ves čas med običajne sindikalne zahteve vpleta tudi zahteve po privatizaciji zdravstvene dejavnosti in niti ne skriva, da je povezan s tistimi, ki poskušajo zdravstveno dejavnost sprivatizirati. Poleg tega je že nemalokrat sindikat izkoristil v korist stranke, ki ji pripada, SDS«.

  • Kakšna bo starost prihodnjih generacij?

    K pisanju me je spodbudil članek v 46. številki Mladine z naslovom Kakšna bo starost prihodnjih generacij? Na sam članek nimam večjih pripomb, saj korektno osvetli resnično žalostno situacijo velikega števila upokojencev, o katerih vedno več poročajo tudi ostali mediji. Moti pa me način reševanja problema. V članku je omenjena Bela knjiga, ki pa je vse bolj podobna črni knjigi in reševanje problematike je vse bolj podobno dokončni rešitvi upokojenskega problema (Endlösung).

  • Kako prihaja Uber

    V 45. številki Mladine je bilo v pismih bralcev objavljeno pismo Matije Mesića, tiskovnega predstavnika podružnice družbe Uber Zagreb, v katerem mi očita, da sem v članku »Kako prihaja Uber« naredil več napak. Te očitke zavračam.

  • Pismo predsedniku republike

    Gospod predsednik republike Borut Pahor, smo v procesu tako želene in obetavne narodove sprave. Vsaj tako je razumeti vaša prizadevanja za dostojen pokop žrtev Hude jame. Do tu nič narobe. Hudo narobe se šele nakazuje. Mogoče prvotno mišljen pietetni pokop se vse bolj spreobrača v svoje nasprotje. Nič nepričakovanega, skrajni klerofašizem, v preobleki novoustanovljenega društva Huda jama je, z vsem svojim sovraštvom, stopil na plan. S tem so jasno dali vedeti, da sprave ne sprejemajo.

  • Pismo predsedniku republike

    Spoštovani predsednik republike Borut Pahor!

  • Bedaki in konji, kdo je kdo in kaj z njimi

    Verjetno je pri vsaki javni polemiki, ali pa že samo pri »poskusu« javne polemike, treba ugotoviti, kaj in kje je izhodišče vsakega posameznega polemičarja. Pri naslovni temi in dosedanjih izmenjavah tekstov na to temo smo na prvi pogled samo trije polemičarji: sodnik Robnik, profesor Teršek in jaz. A verjetno nas je posredno vključenih več. Bilo pa bi nas lahko nesporedno vključenih veliko več. Celo moralo bi nas bilo biti udeleženih veliko pravnikov, ker je tema zelo pomembna – gre za problem zaščite pravic delavk in delavcev.

  • Kako prihaja Uber

    Uber je zavezan mestom in razvoju pametne urbane mobilnosti. Naša platforma prinaša uporabnikom možnost varnih in zanesljivih prevozov, podjetnikom pa priložnost, da izvajajo prevoze na pregleden, fleksibilen in napreden način.

  • Pamflet

    Spoštovani dr. Brglez, Vedno z zanimanjem spremljam izjave, ki jih dajete kot predsednik Državnega zbora. Zato sem tudi izpostavil vašo državniško sposobnost, da ste se pred dnevom spomina na mrtve poklonili ne le partizanskim žrtvam, ampak tudi žrtvam povojnih pobojev. A to komemorativno držo, ki ste jo napolnili s pieteto in antigonsko gesto posvojitve vseh mrtvih kot vseh naših, ste v govoru presekali z ostro poanto, da ne smemo dopustiti, da politični akterji zlorabljajo naše mrtve za kovanje svojih političnih dobičkov.

  • Bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?

    G. predsednik republike Borut Pahor, smo v procesu tako želene in obetavne narodove sprave. Vsaj tako je razumeti vaša prizadevanja za dostojen pokop žrtev Hude jame. Do tu nič narobe. Hudo narobe se šele nakazuje. Mogoče prvotno mišljeni pietetni pokop se vse bolj spreobrača v svoje nasprotje. Nič nepričakovanega, skrajni klerofašizem, v preobleki novoustanovljenega društva Huda jama je, s vsem svojim sovraštvom, stopil na plan. S tem so jasno dali vedeti, da sprave ne sprejemajo.

  • Štiri ure na spletu niso veliko

    V slovenskih medijih so se pojavile pobude o informacijskem izobraževanju otrok že od začetka osnovne šole in ker imam kar nekaj izkušenj s poučevanjem oziroma učenjem za uporabo ikt opreme in kot je to zapisala naša izjemna promotorka učenja oziroma izobraževanja prav vsakega človeka , v svojem odličnem tekstu Na krilih e-izobraževanja, Dr. Ana Krajnc, bi to v celoti omogočilo izobrazbo vsakogar, brez izjeme, še prav posebej tistih, ki mislijo, da vedo, pa se jim o znanju ali vednosti, ki je temelj sodobne informacijske družbe, ki temelji na vednosti oziroma znanju prav vsakogar, ne sanja, kaj šele, da bi bili sami vzor takšnega življenja in delovanja.

  • Nadlegujete me

    Gospa Likovič, ste bili kdaj posiljeni? In ob tem zanosili? Verjetno ne. Hvala Bogu, kajti takšne izkušnje za nič na svetu ne privoščim nobeni ženski. In prepričana sem, da nam ni potrebno čisto vsega izkusiti na lastni koži, da bi premogli kanček emaptije, srčnosti do tistih, ki so takšno kalvarijo doživeli. Ali pa kakršnokoli drugačno. Saj vemo, kajne, kolikor ljudi, toliko človeških zgodb.

  • Pamflet

    Spoštovani dr. Nežmah, vedno z veseljem odprem Mladino, saj me običajno pričaka kaj nenavadnega in izjemno zanimivega. V petek, 28. 10. 2016, pa sem naletel na nekaj, kar me je v veliki meri negativno presenetilo. Nisem namreč pričakoval, da boste iz mojih nagovorov, ki so v prvi vrsti namenjeni pieteti, iztrgali določene izjave, jih umestili v svoj kontekst ter me na ta način poskušali diskreditirati. Ste intelektualec in verjamem, da popolnoma razumete pomen besede zloraba, verjetno pa ste, sklepam, da večkrat, brali tudi Antigono. Če bi v zadnjih dveh letih, odkar vodim Državni zbor (in ne Skupščino!), dosledno sledili mojim nagovorom ob 1. novembru, pa tudi ob kateri drugi priložnosti, bi vedeli, da vseskozi poudarjam, da je treba naše mrtve pokopati. Predvsem pa, da je treba to narediti pietetno, brez zlorabe njihove krute usode in brez obračunavanja. Pridobivanje političnih točk na teh tragičnih dogodkih, ki so globoko zarezali v našo zgodovino in vse do danes ohromili naše sožitje, je neprimerno in popolnoma nedopustno. Zdrs, ki se je tokrat zgodil vam, je, da naše mrtve primerjate z določeno interesno skupino, najsibodi interesno skupino s področja davkov ali ideologije.

  • Begunci so ljudje

    V članku s tem naslovom sem napačno navedel naslov gledališke predstave, o kateri pišem. Pravilno je Skozi oči begunca in ne V očeh begunca. Iz Amnesty International so nas opozorili, da je lani notranje ministrstvo obravnavalo 277 vlog za pridobitev azila, ugodeno pa je bilo 45 prosilcem.

  • Bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?

    Človekove pravice, socialna država, svoboda govora, demokracija! Same lepe, velike in visoko doneče. Lepo zvenijo na papirju. Kaj pa v resnici? O, v resnici kar hitro pademo na izpitu. Ko je treba spregovoriti, zarinemo glavo v pesek ali pa sledi floskula: to se mene ne tiče. Pa poglejmo.

  • Kdo je družina?

    SDS so polna usta zagovorništva pravic dveh dečkov, ki jim je država odvzela pravico do družinskega življenja z babico in dedkom. Tudi jaz smatram odvzem teh dečkov za nečloveško dejanje, toda ali so se ti SDS zagovorniki interpelacije Kopač Mrakove kdaj vprašali, kolikim otrokom je bila odvzeta pravica do staršev, ne starih staršev ali vsaj enega od staršev v primeru izbrisanih. V tem primeru je bilo na tisoče otrokom za leta in leta odvzeta pravica do družinskega življenja in ravno SDS je bil največji nasprotnik da se zadeve izbrisanih uredijo.

  • Bedaki in konji, kdo je kdo in kaj z njimi?

    Na komentar “ustavnika“ dr. Terška pod gornjim naslovom sem se odzval (tudi v imenu Vrhovnega sodišča) predvsem zaradi poudarjenega očitka, da kljub ugotovljeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec na podlagi sodbe sodišča ostane brez zaposlitve zato, ker je prav zaradi vložitve tožbe delodajalec vanj izgubil zaupanje. Tudi iz odziva pravniškega kolege Marka Blatnika v Mladini z dne 7. oktobra ne izhaja, da bi bil Terškov očitek utemeljen. Njegov sveži primer, na katerega se sklicuje, dokazuje prav nasprotno. Sam navaja, da je sodišče ob ugotovitvi nezakonitosti odpovedi odločilo o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ker je delodajalec v delavko – prodajalko izgubil zaupanje zaradi njenega siceršnjega odnosa do strank, ne pa zaradi vložitve tožbe zoper odpoved. Še vedno vztrajam, da je Terškova trditev zavestno prirejanje izhodišč za napad na delo sodišč in takšen pristop resne razprave o morebiti relevantnih strokovnih vprašanjih pač ne omogoča.

  • TV: Okrogla miza za ležanje

    Avtorici Stanki Prodnik se med drugim zapiše ’Franci Kek, boter propadlega Rocka Otočec’. Ne vem, od kje ji informacija, da je festival Rock Otočec propadel. Na slednjem, ki smo ga organizirali leta 2013, so nastopila eminentna imena kot Papa Roach, Billy Talent, Dubioza kolektiv ... in organizatorji smo poravnali vse račune, enako kot v preostalih sedemnajstih letih. Rock Otočca pač ni več, ker matična lokacija za pripravo tega festivala ni več na voljo, organizatorji pa smo z mislimi in presnovo v nekoliko drugačnih vodah. Če bi sledil razmišljanju avtorice, bi po njeni analogiji tudi izgubljena nedolžnost (glede na to, da je bila tema, o kateri je pisala, spolnost), postala ’propadla nedolžnost’. 

  • Jaz, potencialna morilka nedolžnih otrok

    V Sloveniji spet vre! Spet vre ena in ista stara župa. Ponovno vsi debatirajo o splavu. Na vseh straneh so vsi pametni. Konservativci na eni strani poudarjajo čudež življenja, medtem ko liberalci bijejo »krvav boj« (če sploh lahko tako imenujemo ene in iste argumente) za izbiro žensk - za splav. Kdaj se začne življenje? Kaj bo s posiljenimi ženskami? Polno vprašanj, polno pametovanja, a vse ostaja v nekih hipotetičnih okvirih.

  • Intervju: prof. dr. Matjaž Zwitter

    Zdravniška zbornica (ZZS), morda najpomembnejša zdravniška organizacija v RS, naj bi predala predpisovanje homeopatskih pripravkov ter drugih zdravilskih pripravkov ali metod v roke zdravnikom. Češ: »tudi placebo učinkuje«. Res je. Ne povedo pa, kako naj bi zdravniki priporočali tovrstno zdravljenje, na primer homeopatsko »zdravilo«. Kot placebo – torej lažno zdravilo - za 30 ali več evrov za posamezen pripravek? Dvomim, saj tega njihovi bolniki ne bodo kupili. Druga možnost je, da bodo zdravniki homeopatski pripravek ponudili kot pravo zdravilno učinkovino. To bi bilo z medicinsko etiko hudo skregano. Razen, če nekateri zdravniki verjamejo v takšno učinkovanje homeopatije, ki naj bi presegalo učinke placeba. To bi bilo pač močno skregano z medicinsko stroko in bi zbujalo upravičen sum v strokovno integriteto teh zdravnikov. Omeniti je treba, da je skupina naših eminentnih zdravnikov, profesorjev, vseh članov SAZU, v uradnem glasilu ZZS, reviji ISIS, nedavno objavila obsežen, odlično argumentiran poziv, da naj homeopatije ne uvrstimo med dovoljene dejavnosti zdravnikov. Nepoučeni bi rekli, da temu pozivu ni kaj ugovarjati. Kaj pa ZZS?

  • Intervju: Noam Chomsky

    Stavek, ki ga je v intervjuju zapisal Srećko Horvat, »Danes na svetu težko najdeš kakega drugega intelektualca, ki bi ga poznali ne le taksisti, ampak tudi policisti…«, je tako globoko diskriminatorno podel, da ga resen novinar ne bi nikoli zapisal. Bi pa bralec intervjuja, od človeka, ki se hvali z osebnim poznanstvom in dolgoletnim dopisovanjem s Chomskym ter celo s prevajanjem »njegovih političnih knjig« pričakoval, da mu bo v pogovoru znal zastaviti vsaj eno ali dve vprašanji, na katera bi Chomsky lahko odgovoril kaj več kot le to, kar danes vedo »že vsi taksisti in celo policisti«. Srećko Horvat je, čeprav je sam verjetno prepričan nasprotno, »zamočil« možnost za dober intervju s pomembnim intelektualcem našega časa. No ja, fotografiral se je pa le z njim. 

  • Javno za zasebno

    Članek obravnava problematiko financiranja šol s koncesijo in zasebnih šol, enakovredno javnim šolam. Pri vsem se postavlja vprašanje enakopravne dostopnosti obveznega osnovnošolskega programa v okviru celotnega teritorija države Slovenije, ki uradno skrbi za osnovno izobraževanje državljanov.

  • Konservativna revolucija

    Film Čudež življenja, ki ga v Ljubljani javno predvaja Zavod Živim bolj ali manj razburja javnost. Mnogi vidijo ta film kot cerkveni napad na 55. člen slovenske ustave, ki omogoča svobodno odločanje o rojstvu otrok in prikrit poziv na prepoved splava, katoliška cerkev v Sloveniji pa meni, da zadeva ni sporna, saj gre za izvrševanje ustavno garantirane svobode izražanja in verske svobode.

  • Intervju: dr. Zdravko Kobe

    V odgovoru na novinarjevo vprašanje »Sicer bi trg deloval?« je navedeno tudi: »… v kako klavrnem stanju je ekonomska znanost. Opustila je znanstvene pretenzije in se podala po poti astronomije: dosti matematike, blizu oblasti in daleč od dejstev.« V mnenja glede ekonomije se ne bi spuščala, moram pa komentirati mnenje o astronomiji. Sprva sem mislila, da je morda šlo za napako in da je bila mišljena astrologija. Ob nadaljnjem omenjanju matematike pa sem spoznala, da je verjetno res bila mišljena astronomija.

  • Bedaki in konji, kdo je kdo in kaj z njimi

    Po branju članka izr.prof.dr. Andraža Terška z zgornjim naslovom, ki najverjetneje in pomenljivo asocira na prevod iz satirične angleške nadaljevanke »Only Fools and Horses«, sem ostal nekoliko presenečen nad odzivom sodnika Vrhovnega sodišča mag. Ivana Robnika na ta članek. Sodnik je med drugim zapisal, da ne more držati teza dr. Terška, po kateri 118. člen ZDR-1 omogoča, da delavec kljub sicer nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi na predlog delodajalca in na podlagi odločitve sodišča res ostane brez zaposlitve; in to prav zaradi tega, ker delodajalec zatrdi, da je prav zaradi vložene tožbe delavca zoper njega izgubil zaupanje v delavca. Terškova teza je pravilna.

  • Intervju: dr. Danilo Zavrtanik

    V intervjuju je rektor prof. dr. Danilo Zavrtanik izpostavil študij Gospodarskega inženiringa na Univerzi v Novi Gorici kot edini tovrstni študij v Sloveniji. Ker izključujemo možnost, da bi nepravilne informacije o tem, da omenjeni študij izvaja izključno Univerza v Novi Gorici širil zavestno oziroma bi bile le-te plod nepoznavanja slovenskega visokošolskega izobraževalnega prostora, domnevamo, da se je zgodila zgolj neljuba napaka. V izogib širjenju nepravilnih podatkov v zvezi s študijem Gospodarskega inženirstva (v nadaljevanju GING) v slovenskem visokošolskem izobraževalnem prostoru spodaj podpisani navajamo nekaj preverljivih in dostopnih dejstev. Prvi tak študij se je pričel izvajati že leta 1993 na Univerzi v Mariboru v partnerstvu treh tehniških fakultet – Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA), Fakultete za strojništvo (FS) in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) – in Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF). Študij, ki poteka tako na univerzitetni kot na magistrski stopnji, ima tri smeri, in sicer GING-Gradbeništvo, GING-Strojništvo in GING-Elektrotehnika.

  • Nevarni prehranski nasveti

    V Mladini št. 37 je Staš Zgonik moj članek Kravje mleko ( je dobro za teličke), ki je bil objavljen v Delu označil kot »gonjo proti mleku«. V svojem članku sem navedel 24 naravnih, bioloških, kemičnih, fizikalnih, medicinskih, prehranskih in drugih argumentov, v odgovoru štirim ogorčenim zdravnikom (sami so se tako opisali) pa navedel 19 verodostojnih znanstvenih raziskav, objavljenih v najuglednejših znanstvenih svetovnih revijah o škodljivem vplivu kravjega mleka na zdravje ljudi in še kritiko petih virov, ki so jih navedli štirje zdravniki, kjer sem dokazal neverodostojnost štirih od petih njihovih virov, eden pa je pri diskusiji o koristnosti mleka nepomemben.

  • Koga naj bo sram

    Prispevek Urše Marn v zvezi s prizadevanji podjetnika Joca Pečečnika oziroma njegovega podjetja GSA za »prenovo« Plečnikovega stadiona za Bežigradom zelo dobro poantira metode in pričakovanja pobudnika »prenove«, ki naposled vidi za svoj neuspeh zgolj napake in pomanjkljivoti pri skrumpirani birokraciji, ne uvidi pa, da po obstoječi zakonodaji za svoj projekt preprosto ne more pričakovati, da bi kdajkoli dobil gradbeno dovoljenje. Vendar je treba biti pri oceni ravnanja nekaterih pristojnih državnih zavodov in služb pri tem bolj kritičen, kot se morda kaže iz prispevka Mladinine novinarke. Tu imam v mislih predvsem Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, ki je šel v uslužnosti Pečečnikovim ambicijam daleč čez črto dovoljenega, saj je tako s spomeniškovarstvenimi pogoji, izdanimi 24. 3. 2010 in končnim soglasjem k projektu 4. 3. 2011 popolnoma obšel določila vladnega Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnike v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (ULRS 51/2009, 3. 7. 2009). O tem, kaj so se predstavniki spomeniške službe dogovarjali pred omenjenimi datumi, denimo l. 2007, o čemer poroča novinarka, ne vem nič, pa tudi ni pomembno. Bistveno je samo, kakšne omejitve so državni uradniki določili v kulturnovarstnih pogojih in na kakšen projekt so potem izdali svoje soglasje zlasti v luči medtem izdanega Odloka o razglasitvi, ki zelo podrobno določa, katere arhitekturne in krajinske prvine, vedute, idr. je treba brezpogojno ščititi. V članku Prenova stadiona arhitekta Jožeta Plečnika ali polom slovenskega spomeniškega varstva (Dnevnik/ Objektiv 28. 3. 2015, str. 23) sem, upam, prepričljivo dokazal, da so prosilcu »šli na roko« že v spomeniškovarstvenih pogojih, saj so mu med drugim dopustili nekatere posege v stadionsko areno in dovolili prekritje sedežnih tribun. Če pa kdo namerava narediti streho nad obstoječimi tribunami, mora neogibno podreti dva, po Plečniku načrtovana notranja drevoreda topolov, kar pa je v neposrednem nasprotju z Odlokom o razglasitvi, ki ščiti elemente oblikovane narave na stadionu, to je vse štiri drevorede. A investitorjev projekt je daleč presegel vse sicer precej ohlapno napisane omejitve. Ne le da preprosto poruši nekatere izvirne Plečnikove prvine na stadionu; vse, kar od Plečnika še ostane, se povsem izgubi v orjaških novogradnjah.

  • Kdo je nasilen?

    Razmišljanju Roberta Lozarja v zadnji Mladini o anahronih religioznih prepričanjih pri današnjem človeku, bi dodal še svoj pogled na to po mojem mnenju pomembno problematiko. Živimo v čudnem času: raziskave kažejo na konstantno upadanje števila vernikov, vse več ljudi se izreka za ateiste, komercialni mediji se ne menijo za religiozne vsebine, živimo v vse bolj sekularnem svetu, hkrati pa smo vsakodnevno priča političnim dogodkom, povezanim z religijo.

  • Bedaki in konji, kdo je kdo in kaj z njimi?

    Pod zgornjim naslovom si naš znani »ustavnik« dr. Andraž Teršek v svojem komentarju (Mladina, 16. september 2016, stran 34) s prirejenim in neresničnim prikazom stališč Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Vrhovnega sodišča RS ustvari izhodišče za hudo kritiko dela sodnikov, ne samo v zvezi z uporabo zakonskih določb o zaščiti delavskih in socialnih pravic, temveč tudi v zvezi z ugotovitvami o nehumani in nedemokratični ureditvi le-teh. Med drugim sodstvu očita premišljen pakt z dnevno politiko in delodajalci, pravni stroki na splošno pa odsotnost javne razprave na to temo. Oboje, kot tudi večina preostalega prispevka, je popolnoma deplasirano. To je enostavno razvidno že iz dveh navedb, na katerih gradi svojo osnovno tezo, in do katerih se je treba opredeliti.

  • Brez mandata za strah

    Ko smo bili tudi mi vsi: naše matere in očetje, od Tončke Čeč pa do Kajuha in vse do pobitih še 4. maja1945 na Turjaku, za okupatorja zgolj banditi, ki so jih ti, tudi v razmerju 100 za enega, neusmiljeno pobijali, smo mislili in zlasti čutili drugače od danes. Tudi takrat so se namreč vojaški nadmoči in represalijam okupatorja zatirani uspešno lahko odzivali le z diverzijo: morali so udariti nepričakovano in kjer si edino lahko v taktični premoči; obenem pa selektivno, po stebrih sovražnega, v deželo nepovabljenega, režima. Kot prijazno opozorilo pa jih je bilo nekaj v Gradcu evropsko-humano obglavljenih!

  • Kdo je nasilen?

    Jure Trampuš se je v tekstu Kdo je nasilen (Mladina, št. 31, 5. 8. 2016) mogoče nehote približal stališčem dela tistih liberalnih oz. levičarskih krogov na zahodu, ki se jim vsaka kritika religije zdi nedostojna, politično nekorektna. Še nedavno se ni nihče upal ugovarjati drastičnim kaznim, s katerimi so božji predstavniki na zemlji ‘upravičevali’ svojo privilegirano pozicijo, ko pa jih kdo danes kdo zgolj verbalno napade ali kritizira, to razglašajo za nesorazmerno, celo nedopustno, kar je sprevržen cinizem. Kot bi jih dejansko drezali z razžarjenimi iglami ali jih mučili s katero izmed simpatičnih naprav iz arzenala svete Inkvizicije.

  • Še lastno mater

    Pri nas je naprodaj vse, kar je sploh še ostalo in ni bilo zabarantano že za poplačilo obljub naših novih politikov ob osamosvojitvi. Potem so nas vladni mešetarji v zadnjih dveh desetletjih na sezonskih razprodajah rešili skoraj vseh skrbi za državno lastnino, ki je bila prej od nas vseh. Tujcem so prodali jeklarne in banke, nato še pivovarne in vinske kleti ter večino najbolj kvalitetnih vodnih virov.

  • Bo slovenski ris izumrl?

    Nedavno me je presenetila novica, da je bil na Kočevskem povožen mlad zdrav ris. Bil je eden redkih, ki še prebivajo v slovenskih gozdovih. Ne bom se spuščala v vprašanje, kako je do tega prišlo, ker imam premalo informacij. Na splošno pa bi želela poudariti, da ljudje v prometu niso dovolj pozorni in vozijo prehitro. Pa tudi objestnost nekaterih voznikov, ki preko vožnje sproščajo lastne frustracije, razočaranja in bes, ni nepomemben dejavnik. Pri tem nastradamo vsi, tako ljudje kot tudi divjad. Če v nadaljevanju povzamem nekaj mnenj naših strokovnjakov, ugotavljam, da je ris v Sloveniji močno ogrožena vrsta, ki mu grozi skorajšnje izumrtje. Ali se dovolj zavedamo, da je ris največja, najmogočnejša in najlepša mačka v Sloveniji? Je plaha žival in ni znano, da bi ris napadal ljudi. Raje se umakne in skrije. Zato se mi zdi presentljivo, da bi ris kar skočil pred avto. Pravzaprav je srečanje z risom v naravi velika čast, kajti le redki srečneži so imeli možnost srečati se z njim pobližje. In nikomur ni storil nič žalega.

  • Ljudje ali živina

    Spoštovani, v tedniku Mladina ste 2. septembra 2016 na strani 24 objavili prispevek z naslovom Ljudje ali živina, v katerem ste kljub predhodno prejetim pojasnilom navedli netočnosti o nastanitvi mladoletnikov brez spremstva v Sloveniji, zato skladno s 26. členom Zakona o medijih zahtevamo popravek objavljenega obvestila.

  • Kdo je nasilen?

    Zahvaljujem se Kristini Novak, da se je oglasila. O teh nesprejemljivih problemih, ne da ne pišemo dovolj ali ne govorimo dovolj – o teh problemih si ne upamo niti razmišljati. Tako smo naučeni. Problem je zelo globok in zelo širok. Grozljivi napad na žensko, kot edino krivo in to celo na Brezjah je katastrofalna izkaznica nivoja, nekritičnega poguma in samozavesti absolutnih privržencev neke druge države in njenih interesov. Žal je to samo droben delček nerazumnosti, ki nam jih moški v črnih krilih vsakodnevno servirajo. Tisti, ki posluša, ve! Slovenski resen zgodovinski problem ni bil Dunaj ali kasneje Beograd. Naš resen problem je država Vatikan. Se vam zdi, da pretiravam? Prisluhnite našemu geniju Prešernu: »Krst ... uvod: »... gnijo po poljih v bojih pokončani« ... »kri prelita napolnila bi jezero...«. Pokristjanjevanje! Potem so na naših hribih in v dolinah zrasle preštevilne drage stavbe. Zgradili so jih obubožani poraženci, pod slamnatimi in lesenimi strehami! Razmislimo o Trubarju, požigu knjig, ki smo jo imeli med prvimi v Evropi! Razmislimo o Protireformaciji in pregonu naših bogatih vitezov in knezov! Vse je skladno in zgodovina se nam ponavlja! Tomaž Hren ali Rode! Vsak v svojem času. Rode je bil poslan in kasneje nagrajen za uspešno delo, z rdečo kapico kardinala. Afera z žensko in očetovstvom mu ni škodila. Nerazumni podložniki Vatikana so zaščiteni bolj, kot »Kočevski medved!« Ali morda vemo, koliko bogastva ima Vatikan pri nas? Gozdovi! Hiše! Enormno! Ali vemo, koliko naši davkoplačevalci plačujemo ljudi, med katerimi je pridigar g. Zore? Enormno! Medtem, ko v naši mili domovini ni denarja za revne otroke, zdravstvo, šolstvo, kulturo, šport, za obrambo, za delovna mesta!? Doživljamo tragično izseljevanje! Res smo genialen narod na »srčni pogon«! A kako dolgo bomo še zmogli? Debele blagajne za tuji žep nihče ne kontrolira. O tem se celo nikoli, prav nič ne sprašujemo! Dokler nam bodo tako vladali moški v dolgih krilih, ki so pogosto dragoceno čipkasta (v neskončnih urah pridnosti so

    Jerica+Mrzel,+Ljubljana" data-a-name="Jerica Mrzel, Ljubljana" data-c-date="2. 9. 2016" data-m-url="/arhiv/201635/" data-m-number="35">
  • Nedotakljivi

    Gospa z oddelka za odnose z javnostmi pri Banki Slovenije v letu 2016 je za rubriko Pisma (34. številka Mladine) med drugim komentirala stres teste iz 2013 na osnovi katerih je bila decembra tega leta izvedena dokapitalizacija in izrekla pripombe na pomoč, ki jo je bil slovenski bančni sektor deležen v času delovanja socialdemokratske koalicijske vlade (2008 do 2012).

    Dr.+France+Križanič,+Ljubljana" data-a-name="Dr. France Križanič, Ljubljana" data-c-date="2. 9. 2016" data-m-url="/arhiv/201635/" data-m-number="35">
  • Brez tujih delavcev se nam slabo piše

    Presenetila me je trditev v naslovu, v nadaljnjem tekstu pa avtor obuja staro mantro o staranju prebivalstva in – pretečem pomanjkanju delavcev!? Avtomatizacija pospešeno »žre« delovna mesta in pomanjkanje dela postaja problem. In to ne zaradi proizvodnje potrebnih sredstev za preživetje, teh je dovolj in preveč, temveč zaradi fiziološke potrebe po aktivnosti nasploh. Tako smo vendar nastali. Zdaj smo pa že tako daleč, da mnogi, ki bi še delali, morajo v pokoj, »ker je treba prostor dati mladim«! Tudi meni se je to zgodilo. Kdaj bodo torej prodrla aktualna spoznanja o družbi in njenih dejanskih, sodobnih potrebah, ne le tista izpred desetletij po vojni in še od prej, ki nenehno trobijo o staranju in prenizki nataliteti in nujnem uvozu delavcev?

  • Nedotakljivi

    Novinarka Mladine v članku Nedotakljivi navaja več neresnic, povezanih z Banko Slovenije. 1. Glede zaplembe dokumentov v hišni preiskavi v Banki Sloveniji (BS) in opozorila ECB glede nujnosti varovanja zaupnosti dokumentov ponovno poudarjamo, da je BS problematizirala – in še vedno problematizira - način zasega podatkov v hišni preiskavi. Ta je bil namreč opravljen neselektivno (zasežena je bila tudi dokumentacija, nepovezana s predmetom preiskave, to je s sanacijo bank v letih 2013/14, konkretno v povezavi z izvedbo pregleda kakovosti sredstev - AQR, stres testov in izdajo odločb BS o izrednih ukrepih), hkrati niso bila upoštevana pravila zaupnosti dokumentov ECB. V skladu z določbama 334. člena Pogodbe o delovanju EU in 39. člena Statuta ESCB in ECB uživa ECB na ozemlju Unije privilegije in imuniteto, potrebno za opravljanje njenih nalog. V 39. členu Statuta je namreč izrecno določeno, da ECB uživa na ozemlju držav članic privilegije in imunitete, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog pod pogoji, določenimi s Protokolom o privilegijih in imunitetah EU. V 2. členu Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah EU pa je določeno, da so arhivi Unije nedotakljivi, pri čemer iz 1. odstavka 22. člena navedenega protokola izhaja, da se le-ta uporablja tudi za ECB, člane njenih organov in zaposlene. Zato primera, ki ju kot primerljiva s hišno preiskavo v BS navaja novinarka (zaslišanje g. Tricheta in preiskava italijanskega guvernerja g. Visca) dejansko nista primerljiva, saj v teh primerih ni prišlo do enakih okoliščin (neselektivni zaseg dokumentacije, neupoštevanje pravil zaupnosti) in zato pri njih ECB ni imela razloga za odziv. 2. Stališče BS je in ostaja, da morajo biti vsi postopki izpeljani zakonito in morebitne pravne nejasnosti odpravljene. Ker so se v okviru postopka odločanja Okrožnega sodišča, ki je BS odredilo, da preiskovalni komisiji DZ izroči zapisnike ožjega kolegija guvernerja (OKG), odprle določene pravne dileme oziroma so bile v postopku ugotovljene nekatere procesne pomanjkljivosti, se je BS najprej obrnila na Upravno sodišče, da presodi, ali so bili postopki izpeljani ustrezno. Upravno sodišče je tožbo zaradi nepristojnosti zavrglo. Pri tem ponavljamo, da BS zaradi vseh obtožb, ki so stalnica tudi v Mladini, podpira vsa prizadevanja pristojnih organov v zvezi z ugotavljanjem zlorab v slovenskem bančnem sistemu in tudi v interesu BS je, da Preiskovalna komisija

  • Poljub smrti

    Spoštovani in zelo cenjeni gospod Miheljak, zelo se zavedam, da se mokre sanje lahko uresničujejo.

  • Kdo je nasilen?

    Na koncu prispevka je novinar Jure Trampuš zapisal, da »danes ne poteka vojna med religijami, zgolj med interesi, ki se uresničujejo na nasilne načine«. Je sploh kakšna razlika?

  • Kardinalova pridiga

    Mag. Boris Nemec, tudi predsednik Foruma za Goriško, je naslovil odprto pismo upokojenemu kardinalu Francu Rodetu v zvezi s kardinalovim govorom v Šentjoštu nad Horjulom. V svojemu pismu je kardinalu poskušal pojasniti nekatera zgodovinska dejstva, žal pa je ob tem zagrešil tudi vrsto netočnosti. Zaradi vrste skrajno spornih formulacij je pismo žaljivo, tako za nekdanje borce proti okupatorju, kot tudi za pripadnike krščanske vere. Avtor pisma na primer trdi, da je po vojni Titova partija uvedla najhujšo obliko diktature, da je s slovenskim kmetom ravnala huje kot fašisti med obema vojnama, da so po vojni med partizani po večini preživeli potuhnjenci in negativci in kot vrhunec vsega, da je Tito po vojni pomagal razbijati kolonialne imperije Anglije, Francije in tudi SZ. Med kristjani, po besedah mag. Nemca, obstajajo resnični kristjani, obstajal pa naj bi tudi resnični Kristus, kar navaja na misel, da po njegovem mnenju obstajajo tudi neresnični kristjani in še kakšen Kristus.

  • Rusi prihajajo

    Čas kislih kumaric nam je popestril Putinov obisk. Najprej smo ga povabili, potem pa naredili vse, da bi njegov obisk naredili nepomemben, nedržavniški. »Zaveznikom« smo na vse pretege dokazovali, da smo mu dopustili prisotnost na maši za njegove davno padle Ruse in na posvetitvi »spravnega« spomenika med padlimi ruskimi vojaki obeh velikih vojn na območju Slovenije. Z pogostimi in obširnimi obvestili o ogroženi varnosti in zagatah v prometu smo strašili prebivalstvo in mu hoteli priskutiti Putinov obisk. Nekajkrat sem dobil občutek, da državni vrh obžaluje, ker smo ga povabili. Kljub temu se je Putin izrecno zahvalil Sloveniji in slovenskemu narodu, ki sta ohranila spomin na umrle in padle ruske vojake. Nekje sem celo zasledil vprašanje, koliko je sploh padlo Rusov v Sloveniji. Isti ni vprašal, koliko je padlo Rusov za zmago nad nacizmom.

  • Žrtve stiskanja

    Urša Marn je v 31. številki Mladine (stran 29 in 30) objavila zanimiv prikaz kako organizirana kriza krčenja bančnih kreditov ustvarja slabe terjatve. V tej analizi omenja eno od garantnih shem, uvedenih za učinkovitejše delovanje bančnega sistema v obdobju socialdemokratske koalicijske vlade. Gre za državne garancije kreditov bank podjetjem.

  • Kdo je nasilen?

    Niso problem samo svetovni voditelji, papeževega poziva žal ne slišijo niti v njegovi cerkvi. Bog denarja je trenutno še neustavljivo privlačen, tudi za nekatere vidnejše predstavnike RKC pri nas. Radio Ognjišče je na primer še objavil to novičko, že v tedniku Družina pa je ne najdemo več... Je to morda le površnost ali morda pomanjkanje prostora (na spletni strani)?

  • 8 dni / teden

    Čistke, ki jih v Turčiji izvaja Erdogan in bi se jim pri nas reklo lustracija, so mokre sanje našega doktorja znanosti iz Prištine, Ivana J.J. O, ko bi bilo njemu dano nekaj takega izvesti pri nas! Od teh mokrih sanj se vsako jutro prebudi ves moker. 

  • V imenu koga deluje Banka Slovenije?

    Dr. Bogomir Kovač v 30. številki Mladine v rubriki Pisma bralcev komentira mojo razlago ukrepov slovenske ekonomske politike 2008 do 2011 z očitno predpostavko, da je danes naše gospodarsvo v obupnem stanju, tako da smo v zadregi pri fiskalni konsolidaciji in reformi ekonomskega sistema. Vendar je ocena napačna. Slovensko gospodarstvo ima 2016 stabilno rast, povečuje se zaposlenost in upada brezposelnost, inflacije ni, imamo velik zunanji presežek (nobenih znakov strukturne odvisnosti) in javnofinančno ravnotežje v Maastrichtskih okvirjih (3% BDP).

  • Kardinalova pridiga

    Spoštovani kardinal Rode, z vašim nedavnim nagovorom v Šentjoštu nad Horjulom ste ponovno dokazali, kako težko je živeti kot resnični kristjan v mirnem času in kako še posebej hudo je to moralo biti med drugo vojno.

  • TV: Pleši, Miro, pleši

    Pošteno in utemeljeno kritiko sprejemam brez problema, ker že nekaj desetletij vem, da nisem ne najboljši in ne najpametnejši.

  • V imenu koga deluje Banka Slovenije?

    V rubriki Pisma v Mladini, št. 28, 22. julija 2016, minister za finance v vladi Boruta Pahorja (2008 do 2011) zapiše več trditev, ki ne držijo. 1. Na trditev dr. Bogomirja Kovača v članku V imenu koga deluje Banka Slovenije?, in sicer: „Reakcija Banke Slovenije, vlade in bančnega sektorja(2008-2011) je bila napačna in absolutno prepozna“, bivši minister za finance odgovarja, da je bila reakcija slovenske politike na svetovno finančno krizo 2008 „takojšnja, obsežna in učinkovita“. Trditve o učinkovitosti ukrepanja zanikajo že sami statistični podatki iz let, ki so sledila. Spomnimo zgolj, da je slovenski bančni sistem začel izkazovati izgubo zadnji dve leti Križaničevega ministrovanja; leta 2010 je znašala izguba pred obdavčenjem 99 milijonov evrov, leta 2011 že 537 milijonov evrov.

  • V imenu koga deluje Banka Slovenije?

    Bivši finančni minister Pahorjeve vlade, dr. France Križanič, se je oglasil s pojasnili ob izjavi, da je bila protikrizna politika BS, vlade in bančnega sektorja napačna in absolutno prepozna. Križanič vedno znova skuša dokazati, da je bila vladna reakcija na krizo 2008 takojšnja, obsežna in učinkovita. Skupen obseg vladnih ukrepov v času mandata Pahorjeve vlade MERI 8,4 milijarde evrov. Država je prevzela široko paleto garancij, dokapitalizacij, prav tako je z depoziti založila banke. Potem je sredi leta 2010 BS zaostrila kapitalsko ustreznost bank in to je dejansko zavrlo okrevanje. Kriva ni vlada temveč BS, slabe razmere 2012-2013 so v veliki meri sad pritiskov mednarodnih institucij in domačih kompradorjev.

  • foto: Frane Tomšič, Nova Gorica

    22. 7. 2016  |  Mladina 29  |  Pisma bralcev

    Kardinalova pridiga

    Prebral sem nagovor kardinala dr. Franca Rodeta med mašo pri Kapeli mučencev v Šentjoštu. Med drugim je povedal: »Pri nas so sovraštvo zasejali komunisti.« »Pustimo danes ob strani fašizem in nacizem, ki sta bila veliko zlo za slovenski narod, a pri nas nista imela idejnih pristašev ne na levi ne na desni strani, in razmišljajmo o komunizmu, ki je tako tragično zaznamoval polpreteklo slovensko zgodovino.« »Če nasprotniki komunizma niso hoteli čakati kot žrtvena jagnjeta križem rok na prihod komunizma, na lastno smrt in smrt svojih družin, na propad svojih idealov in stoletnega krščanskega izročila, so se morali upreti. Ni jim preostalo drugega kot odločitev za protinasilje, za oborožen upor proti revoluciji. Morali so se povezati in vojaško organizirati, na primer v vaške straže. Preprosto ni bilo izbire. Kar so izbrali, so jim vsilili komunisti. Resničnega narodnega izdajalca torej ni iskati med kontrarevolucionarji, ampak med tistimi, ki so v nebrzdani sli po oblasti prisilili domoljube in demokratične sile, da so sprejele orožje od okupatorja.« Torej, da so domoljubi in demokratične sile sprejeli orožje od okupatorja, so krivi komunisti. Ali res? OF je bila ustanovljena 26. 4. 1941. Maja 1941 je bila ustanovljena ’La provincia italiana di Lubiana’. Tedaj še ni bilo oboroženih komunističnih enot!

  • Besnilo

    “Tisti, ki bi rad na telesu mučitelja otrok ugašal cigarete je enak zločincu nad katerim se maščuje.” Nerazumevanje avtorja, ki je v Mladini zapisal ta stavek, je težko. Čudi se namreč, kako ljudje po raznih družbenih omrežjih pozivajo h maščevanju mučiteljev dveletne deklice. Če s čim, se globoko strinjam z njim, da maščevanje nikakor ni rešitev.

  • V imenu koga deluje Banka Slovenije?

    Urša Marn v članku »Sporna zaposlitev« navaja moj obisk pri Aleksandru Debeliusu v Kitzbülu januarja 2011. Sestanka sem se udeležil skupaj s članom svojega kabineta Žigo Čebuljem. Sestanek je bil namenjen iskanju partnerja, ki bi z Republiko Slovenijo sodeloval pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke v razmerah, ko je strateški partner te banke KBC sodelovanje v dokapitalizaciji odklanjal (bil je v sanaciji oziroma pod režimom belgijske državne pomoči). Če bi v ustreznem deležu pri dokapitalizaciji sodelovalo privatno podjetje (banka, ipd.), se tudi državna sredstva namenjena dokapitalizaciji NLB, v skladu s pravili Eurostata, ne bi prištevala v slovenski javnofinančni primanjkljaj.

  • Čas vojne in čas miru

    Ob 25. obletnici samostojnosti naše države se moramo spomniti ljudi, ki so se tiste dni zavedali, kako zelo pomembna je za prihodnost naše domovine enotnost in spoštovanje med ljudmi, ki sicer razmišljajo drugače, vendar imajo radi svojo domovino. S hvaležnostjo se lahko spominjamo nadškofa Alojzija Šuštarja, ki je tiste dni vodil slovensko cerkev, saj je hotel in želel skupaj s takratnim predsednikom države Milanom Kučanom doseči spravo med ljudmi in tako zagotoviti sodelovanje vseh na različnih področjih življenja mlade države. Tako sta postavljala temelje prihodnosti nove države, kajti država smo ljudje, ne pa skregane politične stranke.

  • Pamflet: Veliki premišljevalec

    Spoštovani,

  • Problem je predsednik Pahor

    V Dnevniku je bil 2. julija objavljen članek Matevža Krivica z naslovom »Poslanci zavrnite gnili kompromis o ustavnih sodnikih«. Iz članka izhaja dvoje. Prvič videnje Matevža Krivica o tem, kakšne lastnosti, tako osebne kot strokovne, naj bi imel kandidat za ustavnega sodnika in drugič utemeljuje, zakaj vrhovni sodnik M. Šorli med kandidate ne spada.

  • Andrej Makuc

    8. 7. 2016  |  Pisma bralcev

    Javno pismo

    Zjutraj 11. julija bodo RIC/DIC e-povezave pred kolapsom: obelodanjeni bodo rezultati splošne mature 2016 (rezultati poklicne bodo znani teden dni prej, 4. julija) – spomladanski rok. Odboji na točkovnem trampolinu splošne mature (to je dosežena uspešnost) bodo pisani, kot se za polno življenje tudi šika: v radost in žalost, zakaj pred večino maturantov se bodo odprla višje-, visokošolska ter fakultetna vrata (pri- oz. zaprta bodo ostala za neuspešne). Za marsikaterega zrelostnika bo v igri (skoraj) vse.

  • Mladina, št. 26

    Spoštovani,

  • Ivo Svetina

    1. 7. 2016  |  Pisma bralcev

    Odprto pismo predsedniku SAZU

     Spoštovani gospod predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akademik red. prof. dr. Tadej Bajd!

  • Podlegli tobačnemu lobiju

    Mladina, št. 24

  • Vojko Tomšič

    30. 6. 2016  |  Pisma bralcev

    Misli lokalno, deli državno

    Mladina, št. 23

  • Podlegli tobačnemu lobiju

    Končno se je ta tema izjemnega pomena za zdravje Slovencev le prebila v vsebino nekega vplivnega medija. Kljub temu, da vsak dan zaradi posledic kajenja umre 10 Slovencev, da to zadeva pol milijona kadilcev, njihove bližnje in vse prihodnje generacije, je ta tema izjemno podcenjena v osrednjih medijih ali celo pogosto napačno predstavljena. Pozdraviti je potrebno temeljito raziskovalno novinarstvo Mladine in avtorja B. Mekine – vedno znova je potrebno podrobno spremljati in zahtevati delo različnih ministrstev v javnem interesu. Ob tem bi lahko bolj do izraza prišlo sporočilo, da gre za odlično delo Ministrstva za zdravje na tem področju, ki je pripravilo takšno zakonodajo ZUOTIPI, da so se posledično mobilizirali številni lobisti in multi-nacionalne tobačne korporacije v svojem brutalnem boju za svoj profit proti zdravju in življenju Slovencev. Seveda je srečevanje visokih predstavnikov ministrstev z lobisti in predstavniki tobačne industrije zavržno dejanje. Prav je, da se to razkriva in obsodi. Slovenija je tako kot 180 držav podpisnica Okvirne konvencije o nadzoru nad tobakom in ta v ključnem členu 5.3 pravi, da je med interesi tobačne industrije in interesi politike javnega zdravja temeljno in nepremostljivo nasprotje. To, da predstavniki ministrstva za finance in gospodarstvo sploh nasedajo izrazito nelogičnim in lažnim argumentom tobačne industrije, je posledica pomanjkljivega znanja na tem področju, slabega dela predhodnih ministrstev za zdravje, ki niso nikoli izpeljali kakšnega izobraževanja drugih ministrstev na to temo ali javnih kampanj za širše prebivalstvo. Zdaj na tem področju izobražene ter tudi sicer napredne družbe zelo kmalu načrtujejo družbo brez tobaka, Irska z letom 2025, podobno tudi Velika Britanija, Finska, Norveška, Avstralija, Nova Zelandija,… Kdor želi razumeti celotno fascinantno in hkrati grozljivo zgodbo, si jo lahko prebere v knjigi Zlati holokavst, vodilnega poznavalca tega področja, Stanfordskega prof. Robert N. Proctorja.

  • Intervju Marko Stabej

    Dovolite mi nekaj pripomb k dopisu Znanstvenih svetov Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo.

  • Intervju: Goran Klemenčič

    V Mladini z dne 3.6.2016 je objavljen intervju z ministrom za pravosodje, mag. Goranom Klemenčičem, nekdanjim predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). V delu pogovora se mag. Klemenčič izredno lahkot-

  • Biblija: najmogočnejša knjiga na svetu?

    Kot vsi vemo, naša stara, utrujena Evropa, ki ji je Kosovel že zdavnaj napovedal ne preveč bleščečo usodo, temelji v klasični antiki in v judovsko-krščanski tradiciji. Gotovo je Biblija ena izmed ključnih zgodb, ki so v dobrem in slabem krojile našo tisočletno usodo, zato je smiselno in dobrodošlo, da se je Mladina odločila objaviti zapise ljudi, ki s to knjigo živijo vsak dan, ki jo, kar je danes recimo med običajnimi verniki skrajna redkost, tudi berejo. A so določene vsebine zbirke člankov v posebni izdaji Mladine (Biblija-najmogočnejša knjiga na svetu) vsaj v določeni meri tudi sporne. Skoraj popolno soglasje pišočih, med katerimi praktično ni slišati nobenega kritičnega glasu, še lahko odmislimo. Kar pa prav bode v oči, je rdeča nit izbora, ki jo poleg tiste v naslovu, povzema tudi udarni promocijski slogan: 'Brez te knjige ne moremo razumeti zahodne umetnosti'.

  • Če vidite policiste, raje poglejte stran

    1. K pisanju tega prispevka me je poleg članka v Mladini spodbudila tudi slika nasilnega ravnanja ljubljanskih redarjev s kolesarjem, ko je redar »zajahal« prednje kolo kolesarju in ga vlekel za jakno (prijel ga je »za kravateljc«). Brez te slike kot dokumenta bi bil, prepričan sem, na ljubljanskem sodišču za prekrške nasilnega ravnanja obsojen kolesar in ne redar. Takšne so moje odvetniške izkušnje, ko ne nazadnje policisti (za enkrat ne tudi redarji) prihajajo pričat z revolverji za pasom, sodišče pa, četudi opozorjeno, na to z ničemer ne reagira. Tako tudi sodi. In sodi, kot da ne obstaja domneva nedolžnosti in ne obstaja splošno načelo kaznovalnega prava, da je potrebno v primeru dvoma razsoditi v prid obdolženca (in dubio pro reo). Dvom na sodiščih za prekrške ne obstaja oz. dvomiti v izjave uradnih organov je prepovedano in tudi najbolj komotno.

  • Intervju: Marko Stabej

    V javnosti se je odprla polemika o predlagani spremembi zakona o visokem šolstvu, ki bi univerzam omogočila, da izvajajo del predavanj v tujem jeziku. Ob tej polemiki, ki je predvsem s strani slavistov zelo emocionalna in v medijih prikazana dokaj enostransko, bi radi izrazili javno podporo predlagani spremembi. S tem bo pravzaprav uzakonjeno naše dosedanje ravnanje, saj na doktorski stopnji že dlje časa predavamo v angleščini, če kateri od študentov ne razume slovensko. Seveda v angleščini predavajo tudi ugledni predavatelji iz tujine. Dejstvo je, da je danes mednarodni jezik znanosti angleščina. Na nacionalnih znanstvenih konferencah z mednarodno udeležbo že desetletja predavamo v angleščini, tako kot naši kolegi iz Nemčije, Japonske, Finske, Hrvaške in velike večine ostalih držav na njihovih nacionalnih srečanjih. Srž znanosti je izmenjava idej in dosežke moramo predstaviti na način, ki je razumljiv, zanimiv in jasen za najširši krog. Odlično izražanje v angleščini je predpogoj za uspešnega znanstvenika, zato je koristno omogočiti študentom, da del usposabljanja, predvsem v povezavi z najnovejšimi znanstvenimi in tehnološkimi odkritji, opravijo v angleškem jeziku.

  • Ludvik Zvonar

    10. 6. 2016  |  Pisma bralcev

    Mazanje zgodovine

    V Mladini z dne 27.5.2016 je bil objavljen prispevek dr. Boža Repeta »Mazanje zgodovine«. Na četrti strani prispevka piše: »Ludvik Zvonar, republiški svetovalec na Ministrstvu za obrambo, ena glavnih oseb v prekupčevanju z orožjem, je Krkoviču napisal...«.

  • Intervju: Zvezdan Pirtošek

    Mladina se je v zadnjih dveh tednih dvakrat dotaknila knjige Manfreda Spitzerja Digitalna demenca, enkrat v članku Jureta Trampuša in enkrat v intervjuju z dr. Zvezdanom Pirtovškom. Ne glede na to, kaj si mislimo o njegovi knjigi, dr. Spitzerju ne gre oporekati dvojega: prvič, z izjemo nekaj bombastičnih eskapad ni ničesar napisal na pamet, ampak je vsako od svojih tez podkrepil z rezultati raziskav, objavljenih v resnih znanstvenih revijah, ki jih v knjigi tudi korektno navaja. Z njim je torej mogoče polemizirati le tako, da spodbijamo rezultate teh raziskav, oziroma mu dokažemo, da jih napačno interpretira. In drugič, dr. Spitzer ni tehnofob, saj na svojih predavanjih pogosto uporablja enako tezo kot dr.Pirtovšek: z informacijami na spletu si lahko izjemno pomagamo, a le, če jih s pomočjo »celovitega, tradicionalnega znanja« znamo povezati med sabo. Da bi bila mera polna, je dr. Spitzer to tezo ilustriral z enako primerjavo kot dr. Pirtovšek (očitno zelo popularno v medicinskih krogih), namreč z razliko med zdravnikom in bolnikom, ki oba brskata po spletu po istih informacijah, a jih zaradi različnega znanja eden razume, drugi pa ne.

  • Intervju: Goran Klemenčič

    V intervjuju z ministrom Klemenčičem sem opazil tudi svoje ime. Sploh ne protestiram, le malo poskušam razložiti. Ne strinjava se o nadomestnem zaporu. Jaz trdim, da za prekrške ne bi smel biti predviden, minister pa, da bi to pomenilo spodkopavanje zaupanja v vladavino prava. Že nekaj časa marsikje v EU velja priporočilo, da se za prekrške ne izreka zaporna kazen. Neplačilo kazni za prekršek pa niti prekršek ni, pa vendar gre lahko neplačnik v zapor. V resnici le zato, da morda zastrašujemo druge potencialne neplačnike in da vzbujamo vtis pravne države. Ministrova trditev, da bo z nadomestnim zaporom globa odslužena pomeni naslednje: upnik bo prav tako ostal brez denarja, kot če zapora ne bi bilo; število zapornikov se utegne kar povečati; stroški za prestajanje kazni pa utegnejo pri marsikom presegati dolgovani znesek. Finančno je torej za državo dvojna izguba, ki jo lajša le misel na dolžnikovo zasluženo trpljenje (pa naj stane, kar hoče – pravna država nima cene!).

    " data-a-name="Dragan Petrovec, Ljubljana
    " data-c-date="10. 6. 2016">
  • Koga moti Prulček?

    Končno, po 20 letih nihanja so se stvari okoli lokala Prulček stabilizirale. Prulček je dobil dva izjemna najemnika, Iryno in njenega moža. Iryna skrbi za strežbo, mož pa načrtuje, organizira vsakodnevne koncerte žive glasbe. Iryna nas navdušuje s svojo prijaznostjo in prizadevnostjo, nič ni lepšega, kot če te kdo že po drugem obisku Prulčka spozna, te pozdravi z nasmehom in postreže z ljubeznijo. Večerni koncerti so vsi zastonj, vsak dan koncert, ki je brez vstopnine!

  • Intervju: Mejra Festić

    V 20. številki Mladine je bil objavljen intervju, v katerem viceguvernerka Banke Slovenije navaja: »V zatečenem stanju 2010 je nekaj bilo treba storiti. Ker država ni hotele bank dokapitalizirati kljub zahtevam banke Slovenije – leta 2010 je bilo 400 milijonov evrov nerealizirane dokapitalizacije za tri največje banke v pretežni državni lasti in leta 2011 490 milijonov evrov – so banke vpisovale podrejene inštrumente.«

  • Ihta

    Maja Novak, njene kolumne vedno berem s posebnim užitkom, se huduje nad sodbo ustavnega sodišča. Kot zapiše, je s to sodbo plačane prostovoljne prispevke za pokojninsko zavarovanje »zmetala skozi okno«. Naj jo potolažim, da temu ni tako – vplačani prispevki bodo prispevali k večji pokojninski dobi in višji pokojnini. Res pa je, da vplačevanje teh prispevkov ne omogoča predčasnega upokojevanja pod ugodnimi pogoji. Koliko kolumen bo »morala« še spisati do upokojitve? Tega dejansko ne ve nihče (čeprav jih je Maja Novak naračunala 780), upam le, da nas bo še dolgo razveseljevala s svojim ostrim – da uporabim njene besede – »klofanjem po tipkovnici«.

  • Elementarna poštenost

    Glede na to, da sem prvi objavil zapis Janše v časniku Svet24, se čutim dolžnega odgovoriti na del uvodnika, kjer Grega Repovž trdi, da »bezanje starih Janševih in Krkovičevih izjav« iz konteksta ni pošteno. Moj namen ni bil trganje izjave iz konteksta, temveč prikazovanje nasprotujočih izjav človeka, ki je aktivno vplival na osamosvojitvene dogodke. Iz takratne Janševe izjave je namreč povsem razvidno, da se je še kako zavedal, da je bil helikopter sestreljen pomotoma, oziroma da so pri tem naredili napako, ki jo je tudi sam obžaloval. Letos pa je pred sodiščem nekaj mesecev nazaj govoril povsem drugače in sam sebe negiral z izjavo, da je šlo za nebuloze. Očitno so takrat s sestrelitvijo storili napako, ki pa jo danes želijo prikazati v povsem drugačni luči in želijo s ponarejanjem zgodovine, celo žrtev (padlega pilota) prikazati za rablja (vojaka agresorske JNA). To ne samo, da ni pošteno, temveč je tudi namenjeno prikrajanju osamosvojitvene zgodbe in takratnih procesov. Gre za nadaljevanje poskusov nekaterih posameznikov, da se te procese privatizira in prikaže v povsem drugačni luči, njihove napake (sestrelitev je bila samo ena izmed njih), ki bi lahko terjale mnoge smrtne žrtve pa zamolči. Zato mislim, da je povsem na mestu, da se v preteklih izjavah, zapisih in dokumentih išče resnica. Bojimo se namreč lahko zgodovine, ki jo bodo narekovali oblastniki sami. K sreči imamo v Sloveniji dovolj vedoželjnih, pogumnih in hrabrih ljudi, ki so se v knjigah odločili popisati resnico, pa čeprav so s tem pogosto škodovali tudi sami sebi.

  • Elementarna poštenost

    Žalostni smo. Mladina v svojem uvodniku Elementarna poštenost z dne 27. maja 2016 strelja mimo. Tako zelo mimo, da strelja tja, kamor je 27. junija 1991 meril nekdo, ki je vojno vzel v svoje roke: v tragično žrtev. Neomikano in nepošteno je zamahovati z roko nad dogodkom sestrelitve helikopterja gazela 664 nad Rožno dolino, češ da gre nemara za razumljivo in zato celo sprejemljivo kolateralno žrtev tako imenovane desetdnevne vojne, v smislu: »Razumimo, bile so izredne razmere, bila je vojna, bilo je noro.«

  • Umazana igra

    V članku Umazana igra, ki je bil objavljen v Mladini 13. maja 2016, je navedenih več napačnih oziroma neresničnih trditev.

  • Intervju: Mejra Festić

    Intervju viceguvernerke Mejre Festić razumem predvsem kot samopromocijo za (morebitno) ponovno izvolitev prihodnje leto. Kot sama pravi, pozna teorijo in prakso, ima bogata analitično-empirična in praktična znanja, vidi sistem kot celoto in je odločna, neodvisna in stabilna osebnost. Problem takšne samohvale je predvsem v tem, da teh njenih kvalitet v času mojega mandata ni bilo opaziti. Veliko je sicer govorila o sistemskem reševanju problemov, ko pa smo jo zaprosili in zadolžili, da pripravi konkretne predloge za rešitve, je bil izplen precej pičel.

  • Odgovor na članek Koga moti Prulček

    Mestna občina Ljubljana je vsebini lokala Prulček smo zelo naklonjena in menimo, da v sklopu koncertnih ciklov pripravlja kakovosten program. Vendar pa jim po Odloku o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, lahko odobrimo le predpisan obratovalni čas, ki velja za spalna naselja.

  • Spolno je politično

    Odzivam se na komentar z naslovom Spolno je politično avtorja Slavoja Žižka, ki je bil v Mladini objavljen 22. aprila 2016.

  • Čas javkanja

    Človekove pravice morajo biti uravnotežene s človekovimi dolžnostmi, pravice enih so pa vedno omejene s pravicami drugih. Samo to je prava podlaga za družbeno pogodbo, ki z ustavo zagotavlja urejeno državo in pravično družbo.

  • Kremiraj me dobičkonosno

    Spoštovani,

  • Dvojajčna dvojčka

    Beseda v moji razpravi z Brankom Gerličem teče o konceptu sodobne socialne demokracije. Gre za politično delavsko organizacijo, ki si poizkuša zagotoviti dovolj velik vpliv na nosilce ekonomske politike in na institucije ekonomskega sistema, da delujejo s ciljem doseči čim višjo raven blaginje državljank in državljanov v nekem narodnem gospodarstvu, lahko pa tudi v širši ekonomski integraciji.

  • Joey Skaggs

    Prosim, da ga vprašate-če bo mogoče, kje on vidi MEJO - da se neha hecati - "hecati" z drugimi. Kajti ko (tudi hec prestopi mejo, postane resen in nevaren, saj postane sam svoje nasprotje ).  Vprašajte ga, ali se zaveda, kako njegove t.i. "potegavščine" lahko vplivajo na tistega, ki se heca iz njega. Ali se zaveda, da lahko sproži kepo, ki se začne kotaliti navzdol po hribu in ima lahko na koncu neslutene razsežnosti ?

  • Pripomba na članek

    V članku http://www.mladina.si/174026/sanders-slavil-18-zmago-letos-trump-ostal-edini-republikanski-kandidat/?utm_content=buffer9c3a3&utm_medium=social&utm_source=twitter.com&utm_campaign=buffer omenjate:

    Pri demokratih ima Clintonova že dovolj veliko prednost v številu delegatskih glasov za konvencijo stranke, ki bo konec junija v Philadelphiji, da je Sanders v zadnjih 13 tekmah ne more več prehiteti, četudi osvoji vse zmage. Po volitvah v Indiani ima Clintonova najmanj 2200 delegatov, Sanders okrog 1400, za zmago pa jih je potrebnih 2383.

  • Napad na srce Evrope

    Evropska skupnost osemindvajseterice je s svojimi problemi, le malo večja vaška skupnost s 500 milijoni prebivalcev: malo bogatih, približnim povprečjem srednjih, in še največ revnih; v tem zaporedju od severo-zapada vse do juga in vzhoda, ki se vsa srečuje z vedno bolj intenzivnim staranjem svojega, v svoj »american way of life« vedno bolj lažnivo uspavanega prebivalstva.

  • Dvojajčna dvojčka

    Dr. France Križanič je v svojem odgovoru na naslovni članek morda razumljivo, a vendarle neustrezno in nepremišljeno „branil“ socialno demokracijo, zlasti seveda slovensko socialno demokracijo.

  • Intervju Luka Mesec

    Luka Mesec je v svojem intervjuju povedal nekaj popolnih neresnic, ki se nanašajo na “demokratičnost, “prepire zaradi banalnih zadev”, “kolektivno vodstvo ZL” in “sestavi ZL”.

  • Zlagani učinki konkurence

    Spoštovani gospod Iztok Kos,

  • Levica in njene bolezni

    Desnica (v klasičnem smislu) se ukvarja s tem, da privilegirani sloji izkoristijo svoj položaj in si na ta račun prisvojijo (zelo) nesorazmerno veliko dobrin na račun drugih, s pomočjo neposrednega in posrednega izkoriščanja. Če nič drugega, je desnici treba priznati, da ima jasno vizijo svojih ciljev (in tudi, kot kaže, precej jasno vizijo, kako te cilje dosegati).

  • Nepotizem v Lendavi?

    V skladu s 26., 27. in 28. členom Zakona o medijih (ZMed) vam pošiljamo zahtevo za objavo popravka, ki se nanaša na članek Nepotizem v Lendavi? (Klemen Košak), ki je bil objavljen dne 22. aprila 2016.

  • Dvojajčna dvojčka

    Vlado Miheljak, kot običajno, tudi v tem prispevku odlično komentira aktualne politično strankarske razmere pri nas.

  • Dvojajčna dvojčka

    Vlado Miheljak v kolumni iz 16. letošnje številke Mladine, vljudno, a zelo ostro, razčlenjuje vlogo socialne demokracije v Sloveniji in Evropi. Če sem to oceno, ki ima sicer sama zase literarno (estetsko) vrednost, prav razumel, po Vladu Miheljaku sodobna socialna demokracija nima koncepta. Bralkam in bralcem mladine je treba vendarle povedati, da ta koncept obstoji. Poleg tradicionalnih programskih izhodišč obveznega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, brezplačne šole, aktivne politike zaposlovanja in socialne pomoči nemočnim, je v zadnjih desetletjih pridobil še aktivno vlogo države pri spodbujanju uvajanja novih tehnologij, izdelkov in podjetij v različnih oblikah sodobne razvojne politike. Če povedano prenesem v jezik različnih šol ekonomske misli, potem je prišlo do prehoda od starega Keynezijanstva v neo-Keynezijanstvo kot edini konkurenčen koncept neo-konzervativizmu (neoliberalizmu). Mislim, da bo na osnovi izkušenj s sedanjo finančno krizo socialdemokratski koncept ekonomske politike potrebno dopolniti z novim avtomatičnim stabilizatorjem (instrumentom ekonomskega sistema, ki zagotavlja zadostno povpraševanje v obdobju recesije in se nato samodejno zniža v obdobju konjunkture) – univerzalnim temeljnim dohodkom.

  • Bakanalije v senci Paname

    Bernard Nežmah se v svojem Pamfletu – ne prvič – čudi nad navideznim neujemanjem visoke podpore SDS in nizko oceno prvaka te stranke v javnomnenjskih raziskavah, tokrat na primeru Delovega Barometra. Nobenega neujemanja ni. Stranka SDS ima, ob upoštevanju neopredeljenih, stabilnih 20 odstotkov podpore. Politiki se ocenjujejo z oceno od 1 do 5. Volivec SDS Janši v anketi seveda da petico. Nevolivec SDS pa Janši, kakopak, da cvek ali kvečjemu dvojko. Vzemimo primer vzorčka petih vprašanih. Eden (20%) Janši da pet, dva enico in dva dvojko. 5+1+1+2+2=11. 11 deljeno s 5 je 2,2. Tako nizka ocena zadošča za izpad Janez Janše z lestvice dvajsetih najpopularnejših politikov. Razlog za razliko med podporo SDS in oceno njenega predsednika bi torej vendarle utegnil tičati v zakonitostih aritmetične sredine in ne morda v Murglah.

  • Levica in njene bolezni

    Glede na poročanje o drugem rednem kongresu Iniciative za demokratični socializem in o predstavi, ki jo želijo nekateri v stranki in tudi zunaj nje ustvariti o njem, se čutim dolžna podati še drug pogled na dogajanje v Krškem 9. aprila 2016.

  • V mojih očeh

    Sodnik je bil že dolgo v pokoju, ko je pivskemu omizju oznanil, da je enaka verjetnost, da boš našel stranišče v cerkvi kot pravico na sodišču. Ljudje v taki ali drugačni stiski se s tem vedno težko sprijaznijo. Vendar je bilo od nekdaj tako, da je vsaka oblast določala v urbarjih življenja zase pravice, za vse druge pa samo dolžnosti. Tako je tudi sedaj, ko se sodišča pri nas odločajo o pravicah domačih in tujih brezdomcev, da o orožarskih poslih za sedmimi vodami in devetimi gorami niti ne govorimo. Še mnogo hujše zablode pravice so na haaškem sodišču za vojne zločine, kjer sodijo obtoženim za genocid in za balkansko morijo.

  • V zagovor protisistemskemu nerganju

    Na strani 33 pod rubriko »Žive meje« N’toko v kolumni z naslovom »V zagovor protisistemskemu nerganju« med drugim zapiše: »Saj je bilo že od začetka jasno, da bo Cerarjeva vlada katastrofalna, da bo SD še naprej krokodilje leglo in da bo Mramor pač Mramor.«

  • Javna izjava

    Spodaj podpisani zgodovinarke in zgodovinarji, ki preučujemo zgodovino Primorske, smo vzeli na znanje, da je Vrhovno sodišče RS razveljavilo sodbi okrožnega in višjega sodišča v Ljubljani, ki sta Boštjana M. Turka spoznali za krivega razžalitve zgodovinarja Jožeta Pirjevca v kolumni, objavljeni v Reporterju 13. 6. 2011. S to razsodbo je Boštjan M. Turk razbremenjen krivde za očitano mu dejanje. Ob tem želimo opozoriti, da je po našem prepričanju oznaka »nenavaden tip renegatstva«, ki jo je Boštjan M. Turk uporabil za Jožeta Pirjevca, v tem primeru zgodovinsko vsaj neprimerna in žaljiva. Boštjan M. Turk je v besedilu svoje kolumne pokazal svoje nezadostno poznavanje predvojnih, vojnih in povojnih političnih razmer na Primorskem, njegova uporaba oblike priimka kot dokaza za Pirjevčevo nacionalno pripadnost oz. odpadništvo je zavajajoča in diskvalifikatorna.

  • Vsi isti, vse enako?

    Franček Drenovec je v svojem odzivu, objavljenem v pismih bralcev, podal oceno delovanja protikapitalistične levice v Sloveniji, ki jo moram na več mestih popraviti.

  • Intervju: Branko Cestnik, duhovnik

    Spoštovani,

  • Zlagani učinki konkurence

    Spoštovani gospod Butina,

  • Vsi isti, vse enako?

    Zadnjo soboto (2. aprila) sem bil v Ljubljani, pa sem šel pogledati na oba, za ta dan napovedana javna shoda.

  • Zlagani učinki konkurence

    Avtor dr. Iztok Kos pravilno ugotavlja, da je ZZZS monopsonist, vsaj kar zadeva javno zdravstvo. Vendar ne drži, da ZZZS izposluje najnižje cene zdravstvenih storitev z izkoriščanjem svojega tržnega položaja. ZZZS cene določa administrativno. Presenetljivo je, da za enako storitev ZZZS ne prizna vsem izvajalcem enake cene, nekateri izvajalci dobijo za enako storitev več denarja kot drugi. Za slovensko javno zdravstveno blagajno so najcenejše storitve zasebnih izvajalcev javnega zdravstva (koncesionarjev), ki delovne prostore in opremo kupijo iz lastnega žepa, medtem ko jo mora javnim zavodom priskrbeti država. Z vidika gospodarnosti in interesa pacientov bi bilo smiselno razmisliti, da bi ZZZS naročal storitve pri cenejših izvajalcih in tako prihranil denar za skrajšanje čakalnih vrst.

  • Oaza neumnosti

    Ameriško-slovenska gospodarska zbornica nas je zelo odmevno obvestila, da smo v nekaj zadnjih letih izgubili 13 milijard € zaradi slabega gospodarjenja podjetij v lasti države. Kot je mogoče ugotoviti na osnovi fotografij s sej te zbornice, sedijo tam ob ljudeh iz privatnega sektorja, tudi upravljavci državnega premoženja. Med udeleženci oz. člani zbornice (člani uprav in nadzornih svetov, lobistov in posrednikov) so predvsem ljudje, ki niso naklonjeni premoženju države oz. so naklonjeni neoliberalni kapitalistični praksi in torej vstopu privatnega sektorja v do sedaj, vsaj v Sloveniji, skoraj izključno javni sektor. Ponavljajoče in agresivno objavljanje člankov o potrebnosti prodaje javnega premoženja seveda ni slučajno, ampak skrbno načrtovano in podprto s strani privatnega kapitala. Možno je določiti tudi krog novinarjev in medijev, ki so nosilci takšne agitacije. V tem času so ti akterji usmerili vse svoje sile predvsem proti slovenski energetiki. Menijo, da je slabo upravljana (kar je res) in da jo je zato nujno potrebno prodati oz. sprivatizirati in da je treba ta proces začeti z njenimi najbolj profitabilnimi deli, kot so Dravske elektrarne. Takoj potem bo tudi jasno, da je vse drugo popolnoma zanič in zatorej brez cene.

  • Kdo bo lastnik Palome?

    V prejšnji številki Mladine je bilo objavljeno pismo predsednika uprave Palome Tadeja Gosaka. V njem je navedel, da sem zapisal več netočnosti v članku Kdo bo lastnik Palome?, ki je bil objavljen v Mladini številka devet. Gosak v pismu izpostavlja, da tožbe, ki jih obravnava sodišče glede skupščine Palome, niso odškodninske tožbe, ampak izpodbojne tožbe sklepa skupščine o dokapitalizaciji Palome. To je res. Še bolj natančno bi bilo, če bi rekli, da gre za izpodbojne tožbe, ki so jih mali delničarji vložili, ker trdijo, da bi uresničenje sklepov skupščine pomenilo oškodovanje Palome in malih delničarjev. Gosak izpostavlja tudi, da so predstavniki malih delničarjev, ki so vložili tožbe, tudi zastopniki Eco Investa, torej neizbranega ponudnika za dokapitalizacijo Palome. Vendar ti mali delničarji trdijo, da je bila izbira PPRS, ki je po mnenju uprave Palome in Slovenskega državnega holdinga bolj primeren za dokapitalizacijo Palome kot Eco Invest, sporna zato, ker je Ecoinvest želel plačati več kot PPRS. Med zastopanjem Eco Investa in malih delničarjev torej ni jasnega konflikta interesov, kar namiguje Gosak. Če prav razumem, to ni vse, na kar namiguje Gosak, ampak namiguje tudi, da Eco Invest ni običajen kandidat za dokapitalizacijo Palome, ampak nekdo, ki želi Palomo onemogočiti. Če je to res, bi moral Gosak med drugim pojasniti, zakaj je potem sploh povabil Eco Invest, naj odda ponudbo za dokapitalizacijo Palome.

  • Pozabljeni Auschwitz

    Za razjasnitev nekaterih netočnosti, ki jih je v članku Pozabljeni Auschwitz navedel novinar Borut Mekina, še posebej neutemeljenega očitka, da je Slovenija pri projektu pasivna, podajamo oris poteka priprav na ureditev razstavnih prostorov nekdanje Jugoslavije v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau. Projekt skupne razstave se je pričel leta 2011 z oblikovanjem delovno-strokovne koordinacije med državami naslednicami SFRJ. T. i. Mednarodna usmerjevalna skupina za vzpostavitev razstavnih prostorov držav članic nekdanje SFRJ v koncentracijskem taborišču Auschwitz Birkenau je imela pet usklajevalnih sestankov. Do sedaj so bili organizirani sestanki v Beogradu (junij 2011 in junij 2012), v Sarajevu (december 2012), v Skopju (april 2013), v Auschwitzu (julij 2013), v Zagrebu (februar 2014), zadnji sestanek te skupine pa je maja 2015 v Ljubljani gostilo Ministrstvo za kulturo RS. Projekt je sicer doslej potekal pod vodstvom beneške izpostave UNESCO v okviru skupne pobude »Kultura - most k razvoju«, saj gre pri projektu za enkratno situacijo, ko je nekoč nacionalna razstava postala mednarodna in se je bilo treba temu ustrezno prilagoditi in uskladiti. V imenu Slovenije so v projektno delo vključeni predstavniki Ministrstva za kulturo in direktorica Muzeja novejše zgodovine dr. Kaja Širok, ki pomembno strokovno prispeva k pripravi razstavnega prostora.

  • Učinek domine

    Spoštovana ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar,

  • Spoštovani,

    V izvodu številka 11 ste v uvodniku z naslovom "Eksperiment Združena levica" pisali o združevanju koalicijskih strank Združene levice(ZL)-Iniciative za demokratični socializem(IDS), Stranke za trajnostni razvoj Slovenije(TRS) in Demokratične stranke dela(DSD). V prvih dveh odstavkih predstavljate združitev kot nekaj neizbežnega, čeprav vmes tudi pravilno pojasnite, da bo stranka IDS v začetku aprila šele odločala o tem ali naj se začnejo pogajanja z drugima dvema strankama o preoblikovanju v eno stranko. Med drugim zapišete, da ZL začenja transformacijo v pravo politično stranko, transformacijo pa predstavite kot "jasno", "zelo verjetno" in "malodane že dejstvo". Napoveste tudi konec strankam in njihovim frakcijam, ki bi združitvi nasprotovale in nadaljevale samostojno politično pot.

  • Odgovor na članek Boruta Mekine Pozabljeni Auschwitz, ki ste ga objavili v Mladini dne 11. 3. 2016 na strani 10

    V skladu s 6. razdelkom Zakona o medijih prosimo, da zaradi korektne obveščenosti javnosti, objavite odgovor Ministrstva za kulturo na članek Pozabljeni Auschwitz, novinarja Boruta Mekine, ki je bil objavljen v petek, 11. 3. 2016, na str. 10.

  • Učinek domine

    V tedniku Mladina ste 11. 3. 2016, str. 19–21, objavili članek z naslovom Učinek Domine, ki zavajajoče in tendenciozno predstavlja vsebinske predloge spremenjenega Zakona o pooblastilih policije. Skladno z 42. členom Zakona o medijih zahtevamo objavo odgovora, s katerim želimo zagotoviti objektivno informiranost javnosti.

  • Spoštovani!

    Točno tako kot piše urednik Gregor Repovž. Tudi sam sem bil takoj, ko so pričeli s postavljanjem žiletk na meji,  prepričan da so le-te namenjene predvsem povzročanju strahu in stiske Slovencem.  Gre za zelo predvidljivo taktiko stopnjevanja eksistenčne stiske ljudi in pripravljanje na doseganje  stanja  "točke vodljivosti ljudstva", ko le-ti pristanejo na vse ( Pavlovov efekt). O temje pisal veliko že Noam Chomsky ( in drugi) pred desetletji.  Scenarij se odvija načrtno in vodeno v večih državah "zahodne demokracije", resnejši koraki pa so se pričeli z "domovinskim zakonom" v ZDA in se jih od takrat sistematično prenaša v Evropo. Če se le ozremo na strukturo opreme slovenske vojske lahko hitro vidimo, da je velik del njene vsebine namenjen predvsem obvladovanju množic in ne toliko obrambi države. Pod množice smo mišljeni seveda mi  Slovenci in ne kaki okupatorji.  Slednji danes prihajajo po drugih poteh.... s finančnimi triki predvsem.

  • Lada Zorn

    15. 3. 2016  |  Pisma bralcev

    Apel slovenski vladi

    Spoštovani g. dr. Miro Cerar, predsednik Vlade R Slovenije!

  • Prikaz nasprotnih dejstev

    V članku avtorja Klemna Košaka, z naslovom »Kdo bo lastnik Palome«, ki je bil 26. 3. 2016 objavljen na 12. stani v tedniku Mladina, je zapisanih več netočnih navedb, ki jih v nadaljevanju zanikamo in pojasnjujemo s podajanem točnih dejstev in informacij.

  • Presni in pečeni, En »butast« film

    Ravnateljici OŠ Tone Čufar mag. Špeli Drstvenšek in učiteljskemu zboru ter učencem se iskreno opravičujem, ker sem zmotno trdil, da niso imeli proslave za kulturni praznik. Na spletni strani šole je bogato dokumentiran njihov kulturni dan 5. 2. 2016. Kar pa se tiče filmov in njihove vzgojne funkcije v šoli ter islama in slovenskega kulturnega praznika - ostajam pri svojem.

  • Tudi ti si odgovoren za fašizacijo Slovenije

    V zadnjem času se mnogo sliši o širjenju strahu pred begunci v Sloveniji. To drži, desnica dejansko aktivno širi to vzdušje v Sloveniji in s tem nabira politične točke, vendar pa podpora nasilnim ideologijam po mojem mnenju ne izvira iz strahu temveč iz neke želje po moči, po nekem izrazu nasilja.

  • Intervju: Miro Cerar, predsednik vlade

    Spoštovani g. predsednik vlade,

  • Za otroke gre?

    V članku »Za otroke gre?« je novinar Borut Mekina korektno citiral moj komentar, v katerem pa sem napačno zapisala, da je 24 pedagoških delavcev, ki so po poročanju medijev podprli nasprotovanje nastanitvi šestih šoloobveznih otrok beguncev brez spremstva v dijaški dom v Kranju, zaposlenih na Gimnaziji Kranj. Toda omenjeni pedagoški delavci so zaposleni na Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj. Vsem prizadetim se za napako iskreno opravičujem.

  • Za otroke gre?

    Če kdaj, me je danes sram, da sem Slovenka. Pretresel me je zapis o učiteljih na Gimnaziji F. Prešerna v Kranju.

  • Presni in pečeni, En »butast« film«

    Ne morem si kaj, da ne bi dodala svojega mnenja ob ogorčenju g. Merca , ker so na OŠ Toneta Čufarja v Mariboru na kulturni dan starejši otroci ‘morali´ gledati ´butasti´ film iz islamskega sveta Zeleno kolo, režiserke Haifae Al Mansour, prvi film v celoti posnet v Saudski Arabiji, ki ga je režirala ženska. Pogumni prvenec pogumne avtorice o pogumni deklici Vadjdi, ki se upira zakoreninjeni tradiciji, želi si kolo, kot simbol mobilnosti in svobode, ki v tem filmu predstavlja simbol družbenih sprememb.

  • Presni in pečeni, En »butast« film«

    Pod zgornjim naslovom je bilo objavljeno pojasnilo, poduk, evalvacija, ne vem, kako bi se zapisano pravzaprav lahko imenovalo. Pamflet bi še najbolje ustrezalo. Odzivam se, ker je v njem omenjeno tudi moje ime.

  • Dvojni obraz katoliške cerkve

    Kako se begunska kriza s pridom lahko izkoristi v strankarske interese, nam lepo ponazarja shod jurišnikov SDS v Šenčurju.

  • Nikoli več ne bom režiral državne proslave

    Ob škandalih, ki se skoraj redno ponavljajo ob proslavah kulturnega praznika, sem vedno nekoliko zmeden in osupel. Ravno tako ob branju intervjujev in kolumen na to temo. Težko je razumeti, da je v najvišjih krogih slovenske kulture in države toliko površnih in zgrešenih pogledov na tako rekoč vsakdanje stvari. Na primer himna: letos so v vseh medijih in polemikah sedmo kitico Prešernove Zdravljice imenovali slovenska himna. Ali je res? Ne, to je tekst slovenske himne. Za himno jo naredi šele uzakonjena uglasbitev. Himna je tudi sama glasba brez teksta, in v tej obliki se jo tudi največkrat izvaja. Nikakor pa ni himna gola recitacija teh verzov. Sicer bi jih morali pri šolski obravnavi brati in poslušati stoje, ali pa bi morali biti za šolsko obravnavo prepovedani. Ve se, kaj je himna in kdaj je kaj himna. Poslušalcem devete Beethovnove simfonije ni treba vstati, ko pride na vrsto tisti del, ki je proglašen za evropsko himno, ker koncert ni himna, kakor tudi izvajanje himne ni koncert. Tega se je publika na letošnji proslavi tudi dobro zavedala, saj pevki, ki je zapela himno, niso ploskali, ploskali pa so vsem ostalim uglasbitvam sedme kitice. Pri teh v nobenem oziru ni šlo za himno, čeprav se v medijih vztrajno ponavlja, da je šlo za različne izvedbe slovenske himne. Kaj je glasbena različica himne, si vsakdo lahko ogleda na uradni strani Sveta Evrope, kjer najdemo celo vrsto priredb Ode radosti, samo v romskem melosu jih je pet.

  • Presni in pečeni, En »butast« film«

    Res je, bil sem neotesan in grob pri oznaki filma, ki ga nisem gledal.

  • Preveč in premalo omejena pravica do referenduma

    V članku Preveč in premalo omejena pravica do referenduma ste zapisali citiram "Da so bila opozorila upravičena, je pokazal že prvi referendum, izpeljan po novih pravilih, referendum o izenačitvi pravic heteroseksualnih in homoseksualnih parov."

  • Zala Rihar

    24. 2. 2016  |  Pisma bralcev

    Gangnam Style

    Zadnje čase sem v zelo senzibilnem obdobju-čisto verjetno je, da me zezajo hormoni. V družini sestra velja za odličnega intelektualnega pisca vsebin, pa sem se kljub svojem pomanjkanju samozavesti na tem področju odločila, da ta članek pa res komentiram oziroma si ne prislužujem te časti, da ga prekomentiram (kdo pa sem jaz ?!?), vendar le podprem pisca (N"Toko) in revijo Mladina, ki me posredno od staršev spremlja že od malih nog. Nerodno mi je, da sem ta članek zasledila šele zdaj (kot vem, je bil objavljen leta 2014).

  • Jasna Murgel

    Študirala sem mednarodno pravo varstva človekovih pravic in iz tega področja tudi doktorirala in menim, da se je na naraščajoči sovražni govor, tudi na spletu, treba odzvati in se izreči proti njemu, saj je ena od oblik diskriminacije. Država je skladno z mednarodnimi zavezami dolžna ukrepati, da se diskriminacija ustavi in prepreči. Državni zbor mora poskrbeti za ustrezno zakonodajo, ki bo to omogočala. Predvsem pa je pomembno, da se na tej, najvišji državni ravni državljanom sporoči, da je sovražni govor nedopusten in da državni zbor, najvišji demokratični organ, zastopa takšno mnenje.

  • Popravek in opravičilo

    Spodajpodpisani Mladinin hišni karikaturist skrušeno priznavam, da sem izjavo župana Občine Vitanje po nemarnem neobjektivno, tendenciozno in zavajajoče interpretiral in zato objavljam uradni popravek kakor sledi:

  • Izjava tedna

    V skladu z Zakonom o medijih (Zmed, uradno prečiščeno besedilo, Ur. l., št. 110/2006, 6. oddelek: Pravica do popravka ali odgovora), prosim za objavo popravka oziroma pojasnila/odgovora na objavljen prispevek v MLADINI št. 5, 5. 2. 2016, na strani 13, v rubriki Izjava tedna.

  • Teden

    Gledali smo proslavo in pri tem tudi uživali. Zato so zaslužni vsi izvajalci letošnje podelitve nagrad in tudi sami nagrajenci, ki so bili predstavljeni na svojstven, dostojanstven način. Zamisel, da so del programa izvajali tujci, ki žive v Sloveniji je bila izvedena na izredno visoki umet-

  • Brez revizije

    V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani so prejšnji teden v Pismi bralcev želeli obelodaniti dogajanje, ki se je nanašalo na razlago dogodkov obelodanjenih v članku »Brez revizije«. V študentski organizaciji navajajo, da večina poslancev ni zavrnila pobude poslanca Študentske Iskre Jureta Novaka. Zapisano ne drži. Večina poslancev ni želela podpisati pobude za uvrstitev točke na dnevni red. Novak je nato razloge zakaj ŠOU potrebuje revizorja poskušal predstaviti pod točko razno, vendar je dobršen del poslancev potrdil proceduralni predlog vodje poslanske skupine Povezani Matica Markoviča. Novaku so s sklepom odvzeli besedo, zaključili točko razno in tudi sejo Študentskega zbora. Večina poslancev je torej zelo jasno zavrnila debato in seznanitev s problemom (ne)imenovanja revizorja ŠOU.

  • Učitelji

    Učiteljica sem postala kot študentka glasbe, ko mi je bilo 19 let. Poučevala sem tako na osnovni šoli, kot v glasbeni. Tu in tam se je vsakih nekaj let našel nekdo, ki je trdil, da učitelji premalo delamo. Pa so nam naložili še nekaj birokratskega posla in niso opazili, da je manj časa ostalo za delo z otroci izven šolskih obveznosti, ki je bilo posledica učiteljeve želje po delu z otroci in redko, gotovo pa premalo nagrajeno. Ena najlepših nagrad, ki sem jih prejela, so bile ravnateljeve solze na šolski prireditvi, ko je na osnovni šoli igral klavirski trio dveh učencev in učiteljice.

  • Brez revizije

    V članku “Brez revizije” novinarja Martina Kovača je zapisano, da je poslanec Jure Novak “poslance prosil za uvrstitev revizije poslovanja ŠOU med točke dnevnega reda, saj je želel predstaviti sume o poslovnih nepravilnostih. Predlog je večina zavrnila.” Večina poslancev ni zavrnila predloga za uvrstitev revizije poslovanja ŠOU med točke dnevnega reda, temveč poslancu Juretu Novaku ni uspelo zbrati dovolj podpisov, ki so potrebni za proceduralni sklep. Poslanec bi lahko uvrstil točko na dnevni red z zahtevkom za uvrstitev točke na dnevni red seje, ki ga lahko vloži vsak študentski poslanec ali zainteresirana javnost pri predsedniku študentskega zbora; ta mora nato v skladu z akti uvrstiti točko na dnevni red v roku 30 dni. Omenjeni poslanec se je namesto standardnega postopka odločil za izredno sredstvo za uvrstitev prednostne točke na dnevni red, za kar bi moral zbrati podpise najmanj desetih poslancev. Ker mu podpisov do seje ni uspelo zbrati, je predsednik zbora ni mogel uvrstiti na dnevni red seje, zato zbor o tem ni mogel razpravljati - posledično se o njem ni glasovalo, torej študentski poslanci predloga niso mogli niti potrditi niti zavrniti.

  • Igraj slovensko!

    Po spremembi zakona o medijih bo moral radio med 6. in 19. uro predvajati 60 % celodnevnega deleža slovenske glasbe. Govorci so omenjali, kako bo ta ukrep spodbujal slovensko narodno zavest. Še več: pohvalili so se, kako je sprejetje omenjenega zakona tudi rezultat visoke narodne zavesti izvoljenih predstavnikov ljudstva.

  • »Kuzla lažniva«

    Človek se včasih v dobri veri in neobveščeno lahko znajde na mestu ali v skupini ljudi, kjer po obveščenem premisleku raje ne bi bil. Predvsem zato ne, ker bi drugi ljudje lahko že zgolj njegovo prisotnost točno tam razumeli kot tiho pritrjevanje nečemu, čemur on sam ne pritrjuje ali kot priznavanje legitimnosti tistemu, čemur sam ne želi priznati legitimnosti. Na primer določenim stališčem, izjavam, besedam, prepričanjem ipd. Če bi v času javne prireditve ob izboru psevdonajvplivnejših pravnikov 2016 vedel, kakšne izraze je soudeležena pravnica in odvetnica javno namenjala določenim skupinam ljudi ali posameznikom glede na njihove osebne lastnosti ali okoliščine, tudi novinarki in pripadnikom islamske vere, bi z izjavo o tem protestno zapustil dogodek.

  • Napad na ministrico, drugič

    V članku z naslovom »Napad na ministrico, drugič«, ki je bil objavljen v prvi letošnji številki Mladine sem napačno navedel, da Slavica Mencinger v strateškem svetu za področje zdravstvene in babiške nege zastopa Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege. Slavica Mencinger je članica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije ter podpredsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Za napako se iskreno opravičujem.

  • »Domoljubni prostovoljci«

    Prva misel poprečnega Slovenca ob besedi Kolorado, je vsekakor progasto-zlatorumeni krompirjevi škodljivec, ki je prispel v naše kraje leta 1946 in bil prvič opažen na Krškem polju, v neposredni bližini največjega vojaškega objekta v Sloveniji.

  • Jamranje

    Demonstranti nosijo transparente z napisi zato, da bi jih videli tisti, ki jih ne slišijo. Izgleda, da jih premier posnema, a nima sreče. Slovenc sem - ne pomeni nič, saj nismo več nacionalne barve, temveč finančne evrobarve. Če premier ne jamra - pa jamramo državljani. Rešitve iščejo ugankarji, znanstveniki in zadolženi - ljudje volimo tiste, ki prinašajo rešitve, ne raziskovalce. Sam bi predlagal transparent: “Sem uresničevalec vaših interesov. Ne jamrajte. Ponujam rešitve.” Toda vesti o vladi se vse bolj pomikajo v kroniko. Prizadeti smo vsi. Celo smešnemu ne sledi smeh, temveč skrb. Ne znajo ali ne zmorejo? Janša, Pahor, Bratovškova, zdaj Cerar. Zakaj je Janša tako samodestruktiven? Pahor tako samovšečen in nebogljen? Zakaj je bila Bratovškova tako poslušna tujini? Zakaj postaja spoštovani, uravnoteženi in učeni Cerar tako politično vitek? Zakaj so tako upogljivi navzven in slabega političnega zdravja? Mediji poudarjajo, da se podobno dogaja tudi drugod, a obstaja tudi slovenska specifika. Sam jo vidim v notranjem in zunanjem krogu neoliberalnega smoga.

  • Sam svoj grobar

    Na koncu sicer zanimivega članka “Sam svoj grobar” Borut Mekina navaja razloge zakaj bi moral odstopiti finančni minister Dušan Mramor.

  • Odziv na napad na simbol muslimanske skupnosti v Sloveniji

    V Društvu novinarjev Slovenije v zadnjih tednih zaznavamo porast nestrpnosti in žaljive obravnave pripadnikov muslimanske verske skupnosti v nekaterih slovenskih medijih. Pojav najostreje obsojamo, saj je namenjen razpihovanju sovraštva in nabiranju političnih točk v času tako imenovane begunske krize na račun manjšin. V DNS pozivamo tako novinarje kot bralce, poslušalce in gledalce, da so pri branju, poslušanju ali gledanju vsebin o „muslimanski nevarnosti“, ki da grozi Evropi, in podobnih ekscesih, razumni in kritični. V politično in še kako drugače pregretih časih je najpomembneje ne nasedati stereotipom in dokazano neresničnim informacijam, saj v nasprotnem primeru pristanemo na sodelovanje pri širjenju panike in strahu, iz katerega določeni krogi kujejo politične in druge dobičke.

  • Odziv na napad na simbol muslimanske skupnosti v Sloveniji

    Svinjske glave in razlitje krvi po gradbišču Islamskega kulturnega centra v Ljubljani nedvomno spadajo med dejanja spodbujanja verskega sovraštva in nestrpnosti. Gre za napad na manjšinsko versko skupnost, ki ji je bila pravica do verskega objekta v Sloveniji odrekana več desetletij in je zato še danes verske obrede primorana opravljati v najetih zasebnih objektih in celo v športnih dvoranah. Napad zato razumemo kot zastraševanje manjšinske verske skupnosti, kar je še posebej zaskrbljujoče v okoliščinah naraščajočega protimuslimanskega razpoloženja tudi širše v Evropi. Od odgovornih zahtevamo resno obravnavo in jasen odziv, da so tovrstna dejanja v Republiki Sloveniji kazensko pregonljiva. Ob tem poudarjamo, da ne gre zgolj za vandalizem, ampak za dejanje, ki ima jasen simbolni pomen napada na muslimansko skupnost. Od hujskaških besed in sovražnega govora, ki se razširja v medijih, na političnem prizorišču in na družbenih omrežjih, smo s tem prešli k dejanjem. Za to dejanje so posredno odgovorni tudi tisti mediji, ki so spodbujali nestrpnost do muslimank in muslimanov v Sloveniji in še posebej do gradnje džamije. Zgodovina nas uči, da so sovražne besede pogosto predhodnica sovražnim dejanjem. Zato pozivamo politične akterje, medije, civilno družbo in splošno javnost k skupnemu prizadevanju za strpno, spoštljivo in kulturno izražanje stališč in pogledov, ter k opuščanju in zavračanju vsakršnega delovanja, ki bi lahko slovensko družbo pahnilo v val neobvladljivega sovraštva do muslimank in muslimanov.

  • 2015

    Nisem sicer mikro niti makro ekonomist, vendar mi je najdražja meni oseba zaupala vodenje družinskih financ. In ker sem vpet v globalni prostor, četudi sem sedaj omejen z žičnato ograjo, tudi včasih pogledam, kaj menijo o naši konkurenčnosti po svetu. Konkurenčnost je namreč v kapitalizmu zelo pomembna beseda.

  • Oživljeni fašizem

    Od lani nas je namreč strah Grkov, beguncev, muslimanov, severnjakov in Hrvatov. Grkov zato, ker so leni in ne delajo nič, goljufajo državo in hočejo, da jih mi, pošteni slovenski delavci podpiramo. Da je ogorčenje še večje, lahko povlečemo vzporednico med njimi in našo Združeno Levico a.k.a komunajzerji. Takimi novodobnimi, ki so še hujši kot uni ta stari jugoslovanski, ker tej kritizirajo kapitalizem, prosti trg in ZDA, imajo ganz liberalne vrednote in sočutja ne vidijo kot šibkosti.

  • Dean Lipovac

    18. 1. 2016  |  Pisma bralcev

    Predolg jezik in premalo logičnega razmišljanja

    Kako lahko članek, ustvarjen s strani ugledne doktorice in profesorice psihologije, temelji predvsem na hevrističnih pristopih k razumevanju sveta, ob tem, da se v istem članku sama zavzema za znanstveni vidik? Slednje je veliko bližje paradoksu (pa vseeno ni), kot primer, ki ga spodaj navaja avtorica.

  • Država na žaru

    Nastop predsednika republike Boruta Pahorja na dogodku z naslovom »Na žaru«, ki se je zgodil v Ljubljani, 8. januarja 2016, je po mnenju Društva SRP navadna žalitev funkcije predsednika države in vsega tistega, kar pooseblja tako funkcijo. Nastopati klovnovsko, kot to počne naš predsednik republike, je brez primere ter žalitev funkcije, ki jo opravlja. S tem in drugimi klovnovskimi početji ter neprimernim obnašanjem v številnih situacijah žali državljane te države. Pokojni dr. Franc Bučar je jasno povedal, da nam manjka državljanske sposobnosti v tej državi. Tipičen primer take pomanjkljive sposobnosti je prav naš predsednik države. Namesto, da bi se ukvarjal s državnimi posli, se ukvarja s trivialnimi in za predsednika nespodobnim zadevami. Če že obiskuje novorojenčke, bi mu nekdo lahko povedal, da se z rožami ne vstopa v prostor, kjer so novorojenci. To, da si dovoljuje »pljuvati« po sebi je seveda najprej njegov oseben problem, stvari pa se bistveno spremenijo, ko je to povezano s funkcijo predsednika, ki jo g. Pahor opravlja, z ravnanjem pa ponižuje iz dneva v dan. Ko je treba zavzeti državniško držo o pomembnih vprašanjih pa od predsednika ne dobimo drugega kot meglo in nedorečenost ter nekakšen poskus biti všečen vsem. Tako res ne gre.

  • Država na žaru

    Čeprav bi marsikdo porekel, da je zasebna pravica Boruta Pahorja, da nastopa na javnih prireditvah ali televizijskih oddajah po svoji presoji, velja temu oporekati: biti predsednik republike ni zasebna stvar in kot takšen mora biti g. Pahor podvržen strogi presoji volivcev kot prvi državnik, ki simbolično navzven predstavlja državo, na vsakem svojem koraku.

  • Spet

    V uvodniku z naslovom »Spet« avtorja Grege Repovža (Mladina, 18.12.2015) so bile zapisane številne neresnice in insinuacije, zato na podlagi pravice do popravka objavljenega besedila po 26. členu Zakona o medijih zahtevamo, da se objavi popravek, ki vam ga posredujemo v nadaljevanju kot tudi v priponki.

  • Zaposleni na univerzi v Ljubljani in univerzi v Mariboru: doc. dr. Amon - Prodnik Jernej, doc. dr. Belušič Gregor, prof. dr. Berovič Marin, prof. dr. Bešter Rogač Marija, prof. dr. Blažič Milena Mileva, prof. dr. Bohanec Borut, izr. prof. dr. Burcar Lilijana , doc. dr. Butala Matej, izr. prof. dr. Cigić Blaž, izr. prof. dr. Cvetko Vah Karin, asist. dr. Čehovin Luka, prof. dr. Čufar Katarina, asist. dr. Dogša Iztok, doc. dr. Dolenc Koce Jasna, izr. prof. dr. Dolžan David, prof. dr. Dolžan Vita, prof. dr. Dovč Peter, dr. Dragoš Srečo, prof. dr. Drobne Damjana, prof. dr. Drobnič - Košorok Marinka, doc. dr. Fišer Cene, asistent Gaber Aljaž, izr. prof. dr. Gaberščik Alenka, izr. prof. dr. Germ Mateja, doc. dr. Glavan Gordana, izr. prof. dr. Golja Petra, doc. dr. Gostinčar Cene, prof. dr. Gunde - Cimerman Nina, znan. sod. dr. Hočevar Mateja, prof. dr. Horvat Simon, prof. dr. Javornik Branka, izr. prof. dr. Jelenc Krašovec Sabina, doc. dr. Jež Brezavšček Brina, zasl. prof. dr. Jogan Maca, prof. dr. Jurc Maja, prof. dr. Klemenčič Matej, prof. dr. Kogej Ksenija, prof. dr. Kostanjšek Rok, doc. dr. Kovačič Gorazd, prof. dr. Kreft Lev, doc. dr. Kristan Matej, prof. dr. Kump Sonja, prof. dr. Lenarčič Brigita, izr. prof. dr. Lesar Irena, prof. dr. Leštan Domen, asist. dr. Lojk Jasna, prof. dr. Maček Peter, prof. dr. Majdič Gregor, prof. dr. Mandić - Mulec Ines, prof. dr. Marinčič Marko, prof. dr. Marinšek - Logar Romana, doc. dr. Mažgon Jasna, doc. dr. Mencin Čeplak Metka, prof. dr. Milisav - Ribarič Irina, Nabergoj Tjaša, prof. dr. Narat Mojca, viš. znan. sod. dr. Opara Krašovec Urša, prof. dr. Osterc Gregor, asistent Ostrc Tadej, prof. dr. Pavliha Marko, viš. znan. sod. dr. Pavlin Mojca, doc. dr. Pavšelj Nataša, izr. prof. dr. Petrič Gregor, izr. prof. dr. Petrovič Uroš, prof. dr. Pintar Marina, prof. dr. Plemenitaš Ana, prof. dr. Potočnik Primož, doc. dr. Prevorčnik Simona, prof. dr. Rogelj Irena, prof. dr. Sepčič Kristina, izr. prof. dr. Simonič Peter, dr. Skočaj Matej, prof. dr. Starčič Erjavec Marjanca, prof. dr. Stopar David, doc. dr. Šarac Bojan, izr. prof. dr. Šteh Barbara, prof. dr. Štihec Jože, prof. dr. Štrus Jasna, pom. Tajnika Štupar - Potočnik Marija, doc. dr. Trošt Sedej Tadeja, doc. dr. Urbas Raša, doc. dr. Vengust Modest, prof. dr. Veranič Peter, prof. dr. Vidmar Horvat Ksenija, mlada raziskovalka Vidmar Tjaša, asist. dr. Vrhovski Mohorič Mojca, doc. dr. Zadnikar Darij, asist. dr. Zajc Jožica, mladi raziskovalec Zima Matej, prof. dr. Žgur Bertok Darja, Čelofiga Bojan, doc. dr. Čuš Babič Nenad, doc. dr. Godina Vuk Vesna, izr. prof. dr. Klampfer Friderik, mag. Licardo Marta, mladi raziskovalec Lipuš Alen, izr. prof. dr. Mencinger Matej, doc. dr. Praprotnik Brdnik Anita, prof. dr. Rebolj Danijel, doc. dr. Repolusk Samo, izr. prof. dr. Šraml Matjaž, izr. prof. dr. Vezjak Boris, mag. Zorič Zdenko, doc. dr. Zupan Simon.

    15. 1. 2016  |  Mladina 2  |  Pisma bralcev

    Izjava zaradi krnitve ugleda univerze

    Zaposleni na Univerzi v Ljubljani smo skrajno zaskrbljeni zaradi dejanj nekaterih vodilnih posameznikov in posameznic, ki krnijo integriteto univerze ter njen družbeni ugled. Še posebej nas skrbi, da vodstvo Univerze pojavov, ki so moralno-etično skrajno sporni in/ali celo neskladni z zakonsko ureditvijo, ne razrešuje pravočasno in na primeren način. Opravičevanje nezakonitih izplačil dodatkov, podpora psevdoznanstvenih projektov, zlorabe položaja vodilnih in vodstvenih funkcij, opuščanje dolžnega ravnanja, nespoštovanje konkurenčne prepovedi in plagiatorstvo je le nekaj nedavnih najodmevnejših primerov, ki mečejo slabo luč na vse zaposlene, torej tudi na tiste, ki ravnajo skladno s temeljnimi akademskimi vrednotami in delujejo družbeno odgovorno.

  • Požigi takšni in drugačni

    Z mešanico nejevere in zgroženosti sem prebral članek Klemna Košaka „Prava desnica“ (24. 12. 2015) – o civilizacijskih dosežkih Bernarda Brščiča, ki bi menda radi tekmovali z onimi nedavnimi iz Murgel. O samem Brščiču bržčas ne kaže zgubljati besed: gospod si resno obravnavo zasluži kje drugje kot v dnevnem tisku. Bolj zaskrbljujoče, če že ne grozljivo je nekaj drugega: da se je izbruh tako primitivnega, če že ne patološkega mračnjaštva zgodil v knjižnici, se pravi v prostoru, ki naj bi tradicionalno predstavljal eno izmed tistih čedalje redkejših zatočišč razsvetljenega, odprtega, civiliziranega duha.

  • Tv-prodaja

    Že desetletja se dogaja, da najpomembnejši slovenski medij, RTV Slovenija, za Silvestrovo pa tudi ob drugih podobnih priložnostih, v TV Dnevniku o pripravah oziroma poteku praznovanja s terena poroča dosledno le iz Ljubljane, Maribora in Kopra.

  • Intervju: Milan Kučan

    V zadnji lanski številki Mladine je bil zanimiv intervju z bivšim predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom. V intervjuju je nekdanji predsednik mimogrede, kot zgolj pragmatično, »ošvrknil« delo slovenske vlade v mandatu 2008 – 2012.

  • Intervju: Milan Kučan

    Prvi predsednik nam sicer malce odstre v pogled v razmere, ki so v času njegovega mandata obremenjevale enot-

  • Apokaliptično opozorilo

    Toliko prostaštva, kot so ga izkazali zažigalci knjige v Murglah, v 21. stoletju ni bilo mogoče predvideti. Celo navzoča policista sta otrpnila. Zlo in strup v najvišjem koncentratu položita vsakogar.

  • Dragi zdravniki!

    Mladino spremljam že mnoga leta. Že iz časov SFRJ, preko osamosvojitve in ves čas slovenske samostojnosti. In ker mi zdravstvo „reže“ kruh, seveda z velikim zanimanjem spremljam vsako objavljeno „drobtinico“ iz problematike zdravstva, objavljeno v vašem/našem tedniku. In vedno znova ugotavljam, da pri izbiri novinarjev, ki o problematiki pišejo, nimate ravno srečne roke. Kar se pa na drugih področjih (po mojem mnenju) ne pozna tako zelo in so zadeve zelo kvalitetno „pokrite“.

  • Soočenje

    Zadnji referendumski izid je pokazal kar nekaj pretresljivih stvari. Prvič, pokazal je, da je slovenska desnica z intenzivno podporo RKC zmožna mobilizirati dovoljšen del populacije, da lahko zavrne katerikoli zakon. To je dobro vzeti na znanje, saj ta referendum, ki se dotika pravic manjšine, zagotovo ne bo zadnji, izključeni niso niti referendumi, ki bi posegli v že priborjene pravice, kot je npr. pravica do splava ipd. Nobenega zagotovila namreč ni, da Varuh slovenske Ustave, Ustavno sodišče RS, ne bi ponovno odpovedalo. Poleg tega je referendum pokazal, da je isti desnici s konstantnim zavestnim nižanjem diskurza v politiki ter nivoja splošnega komuniciranja uspelo, da je velik del državljanov popolnoma izgubil zanimanje za politiko, saj se jim je ta popolnoma zagabila. Kako tudi ne, saj so se v zadnjih letih na ekonomskem področju sprejemali zgolj ukrepi, ki ljudi silijo v odvisnost od prostega trga in odhod v tujino ter ustvarjajo občutek brezizhodnosti. Država ni bila sposobna zavarovati interesa njenih državljanov, ampak zgolj privatnega kapitala ter posameznikov, ki so javni denar v duhu podjetništva in denacionalizacije transferirali na zasebne račune.

  • Izjava za javnost Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Univerze v Ljubljani

    V soboto, 19. decembra 2015, je v Ljubljani skupina predstavnikov Zveze slovenskih domoljubov inscenirala sežig knjige dr. Boža Repeta Milan Kučan, prvi predsednik.

  • Spoštovano uredništvo!

    Prebral sem članek Delati bo treba precej dalj od upokojitvene starosti in se odločil, da se enkrat le oglasim. Enainštirideset (41!) let sem plačeval prispevke za pokojnino in pridno so se zbirali na računih pokojninskega sklada bivše in nove države. Bilo  jih je že nominalno dovolj za normalno uživanje v dneh upokojitve. Pri pridnem obračanju denarja pa bi se morala vsota še (kot je bilo tako lepo slišati frazni košček stavkov: oplemenititi, ji ustvariti »dodano vrednost«, jo vložiti v donosne dejavnosti, itd.) povečati. Tudi moji generacijsko primerljivi zaposleni so počeli enako. Ni bilo skrbi, da nebi imeli dovolj lastnih sredstev za življenje po šestdesetem.

  • Za otroke jim gre, mar ne?

    »Seks z nekom ki ga imaš rad, je druga najboljša stvar na svetu«, je babica Maud nekoč rekla vnuku Waliju.

  • Policisti, mandarini in gozdovi

    Spoštovani,

  • Apokaliptično opozorilo

    Prebivalci Slovenije zmotno mislimo, da so ograje iz britvic, ki jih država postavlja tudi tam, kjer beguncev ni, - Kolpa, Dragonja - tam zaradi beguncev. Namenjene so nam, prebivalcem Slovenije. Tako kot je Pahor kot premijer utiral pot na oblast dr. Ivanu Janši, in bil za to nagrajen s položajem predsednika države, saj ga je izvolila desnica, tudi Cerar deluje v skladu z zahtevami istega politika in v smeri njegove Druge republike ali pa Noriškega kraljestva, kakor vam drago. Ograje iz britvic so del izpolnitve njegovih zahtev. Ograjena Slovenija. Ograjena nam. Mi ujeti znotraj nje. Mi, ujetniki dr. Ivana Janše. In v bodočnosti s Cerarjem kot predsednikom države. Za nagrado. Nemogoče? V Sloveniji je vse mogoče, najbolj pa tisto, kar se zdi nemogoče.

  • Tanja Marcijan

    17. 12. 2015  |  Pisma bralcev

    Spoštovani!

    Prebrala sem vaš članek o žrtvah med živalmi pa tudi o vseh ostalih posledicah, ki jih prinaša bodeča žica, pa ne le pri nas. Pretreslo me je. Kajti ograje so vedno bile in bodo odraz nestrpnosti in neumestnega strahu. Zato sem proti bodečim žicam, ograjam. Prava rešitev je začetek pogajanj za pravičen mir v Siriji, Jemnu in še kje.To bo tudi ustavilo begunski val. Kajti treba je vedeti, da ti ljudje bežijo pred grozotami vojne in jim je treba pomagati.

  • Žižek v snegu

    Resno obravnavanje predloga zakona o prepovedi burk Janeza Janše, se meni zdi neresno. Saj tudi sam predlog ni resen, saj ni nastal z namenom, da bi reševal kak realen problem, ampak z namenom, da bi SDS pridobila kakega novega simpatizerja ali volivca. Janša dobro ve, da s tem predlogom ne bo zgubil nobenega zdajšnjega simpatizerja, jih pa bo, glede na trenutno begunsko in teroristično situacijo, veliko pridobil. In tudi v naprej ve, da zakon ne bo sprejet.

  • Kako so vojno pripeljali na naše obale

    V Parizu se je zgodil hud zločin, ko so teroristi ubili več kot 100 ljudi in mnoge ranili. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država (IS), ki ji je zaradi tega francoski predsednik Hollande napovedal vojno.

  • 11. 12. 2015  |  Mladina 50  |  Pisma bralcev

    Javno pismo

    Predsedstvo Slovenskega sociološkega društva se je v preteklosti že večkrat javno izreklo v prid popolni izenačitvi pravic in obveznosti zakonskih skupnosti. Tudi sedaj se iz istih razlogov zavzemamo ZA uveljavitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki ga je na predlog skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim poslancem dr. Matejem T. Vatovcem (ZL) Državni zbor sprejel 3. marca 2015, in bo predmet referendumskega odločanja 20. decembra letos.

  • Ministrov manever

    Vlada je v novembru v proceduro poslala predlog za povišanje meje za vstop v tretji dohodninski razred iz sedanjih 18.960,28 na 20.400 €, ki jo imenuje »mini« davčna reforma. S tem naj bi razbremenili najbolj produktivni del prebivalstva, oziroma razbremenili srednji razred, ki je davčno preveč obremenjen. Obenem se pojavlja ideja, da bi bilo potrebno v Sloveniji zopet vzpostaviti srednji sloj prebivalstva, ki ga potrebuje potrošniška družba. Srednji sloj je bil v nastajanju v najboljših letih po osamosvojitvi, ko smo se v Sloveniji v prvem navalu nekako ubranili napadu brutalnega neoliberalizma. Vendar je bil kasneje nastanek srednjega sloja v nastajanju zatrt, ko je neoliberalizem dobil prosto pot tudi v Sloveniji. Pa poglejmo kaj prinaša opevana razbremenitev in seveda komu.

  • Neposredna demokracija

    V zadnji številki Mladine ste med novicami tedna objavili pod naslovom Neposredna demokracija tudi prispevek o pilotnem projektu participatornega proračuna v mariborski mestni četrti Radvanje. V sicer pravilno poudarjenem zapisu, da gre za pilotni projekt neposredne demokracije, ste na koncu zapisali, da se je referenduma udeležilo le 652 Radvanjčanov, kar predstavlja 11-odstotno volilno udeležbo. Radi bi opozorili, da ni šlo za referendum, kjer se odloča za ali proti, temveč za glasovanje, kateri predlagani projekti (predlagali so jih krajani) imajo med Radvanjčani največjo podporo. Izglasovali so torej prioritetno listo projektov, ki jo je do vrednosti 100.000 EUR mestna občina dolžna uvrstiti v proračun za leto 2016 in jih seveda v tem letu tudi izvesti.

  • doc. dr. Eva Boštjančič, red. prof. dr. Valentin Bucik, asist. dr. Sana Čoderl Dobnik, doc. dr. Urška Fekonja Peklaj, Tina Golob, red. prof. dr. Darja Kobal Grum, Katarina Kocbek, Nives Kolarič, asist. dr. Luka Komidar, asist. dr. Renata Marčič, red. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, red. prof. dr. Vlado Miheljak, red. prof. dr. Sonja Pečjak, izr. prof . dr. Anja Podlesek, asist. Vida Ana Politakis, Mojca Poredoš, MR, izr. prof. dr. Melita Puklek Levpušček, izr. prof. dr. Grega Repovš, asist. Anka Slana, izr. prof. dr. Matija Svetina, red. prof. dr. Maja Zupančič, doc. dr. Gregor Žvelc
    Izjavi se pridružujejo tudi našteti člani in članice oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani:
    red. prof. dr. Karin Bakračevič Vukman, asist. Marina Horvat, izr. prof. dr. Katja Košir, doc. dr. Bojan Musil, asist. Anja Pahor, doc. dr. Sara Tement, Urša Černič, asist. dr. Katja Jeznik, izr. prof. dr. Sabina Jelenc Krašovec, doc. dr. Andreja Hočevar, red. prof. dr. Robi Kroflič, red. prof. dr. Mojca Kovač Šebart, red. prof. dr. Sonja Kump, doc. dr. Nives Ličen, asist. Danijela Makovec Radovan, doc. dr. Jasna Mažgon, doc. dr. Petra Mrvar, red. prof. dr. Janko Muršak, asist. dr. Vesna Podgornik, Nevenka Princes, izr. prof. dr. Marko Radovan, izr. prof. dr. Klara Skubic Ermenc, izr. prof. dr. Damijan Štefanc, izr. prof. dr. Barbara Šteh, asist. dr. Marjeta Šarič, Tanja Šulak, izr. prof.dr. Tadej Vidmar

    4. 12. 2015  |  Mladina 49  |  Pisma bralcev

    Izjava članov in članic Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v zvezi z razpravo o referendumu

    Podpisani člani in članice Sveta oddelka za psihologijo FF UL izražamo podporo ZZZDR, ki zakonsko zvezo opredeljuje kot skupnost dveh oseb ter tako prinaša enake pravne, ekonomske in socialne posledice za istospolne partnerske skupnosti kot jih ima zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola. ZZZDR po našem mnenju tako ureja položaj istospolnih partnerjev, ki živijo v tovrstnih skupnostih, vendar so zaradi svoje spolne usmerjenosti brez ustrezne pravne ureditve obravnavani diskriminatorno in nepravično. Rešitev, ki jo zakona prinaša, prispeva k večji ekonomski in socialni varnosti ter tudi večjemu psihosocialnemu blagostanju skupine ljudi, ki je pogosto, tudi javno in s strani različnih političnih in socialnih skupin, neenakopravno obravnavana. Poleg tega, da zakon zagotavlja enako obravnavno raznospolnih in istospolnih parov, hkrati ureja tudi pravice in položaj otrok, ki že sedaj živijo v skupnostih istospolnih partnerjev. Ugotovitve številnih psiholoških raziskav zadnjih štirideset let kažejo, da pogoje za zdrav psihološki razvoj otroka enako učinkovito kot tradicionalne družine zagotavljajo tudi družine z enim staršem, dopolnjene družine, razširjene družine in družine z istospolno usmerjenima staršema. Spolna usmerjenost staršev nima pomembnega učinka na otrokov razvoj, pri otrocih iz istospolnih družin raziskave niso ugotovile pogostejših duševnih motenj ali drugih psihosocialnih težav. Prav tako za otroke z istospolno usmerjenima staršema ne obstaja večja verjetnost, da bi bili istospolno usmerjeni ali da bi imeli težave s spolno identiteto. Izsledki opravljenih psiholoških raziskav izpostavljajo pomen drugih psiholoških dejavnikov družine za otrokov razvoj, kot so občutljivost, skrb, toplina in odzivnost staršev na otrokove potrebe, ki zagotavljajo vzpostavljanje varne navezanosti otroka na starše; pozitivni medosebni odnosi med člani družine; nudenje ustreznih spodbud otrokovemu razvoju. Zato razumemo omenjeno zakonsko ureditev kot pozitiven družbeni dejavnik, ki prispeva k večjemu občutku varnosti, vključenosti in sprejetosti tako parov kot tudi otrok, ki živijo v istospolnih partnerskih skupnostih, ali ki živijo v družinah z enim staršem, dopolnjenih družinah ali razširjenih družinah.

  • Misijonarji miru

    V Mladini je avtor članka Gregor Repovž navedel trditev, ki ne drži. Navedba, da slovenska cerkev ne obstaja, ni točna. Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja je edina avtohtona cerkev na Slovenskem. Vse ostale vere bi morale v Sloveniji imeti enak status kot ga imajo Hofer, Lidl, Spar ali Leclerc. Oseba, ki v medijih predstavlja RKC, večkrat v javnosti resnično uporablja izraz slovenska rimskokatoliška cerkev. Ta navedek bi bil točen, če bi katoliška cerkev bila ustanovljena v zaselku Rim v Beli krajini blizu Adlešičev, vendar temu ni tako, zato se ta izraz ne bi smel uporabljati.

  • Intervju, dr. Tadej Troha

    Z veseljem sem prebral intervju dr. Tadeja Trohe v zadnji Mladini. Čeprav se z marsičem, kar dr. Tadej Troha navaja v svojem intervjuju, strinjam, se moram odzvati tudi na pisanje, ki se tiče neposredno mene oz. mojega dela kot predsednika Državnega zbora. Žal mi je, da dr. Tadej Troha svojih interpretacij mojega odnosa do aktualne begunske problematike ni preveril pri meni, saj bi potem verjetno lažje in bolj objektivno ocenjeval moja dejanja in tudi moja izvajanja. Ne glede na to, pa moram poudariti, da me še bolj žalosti, da je dr. Tadej Troha moje vodenje Državnega zbora označil kot »oholo držo«, pri tem pa navedel nek, iz konteksta vzet detajl. Če bi želel sliko mojega odnosa s političnimi strankami v Državnem zboru prikazati takšno, kot v resnici je, tega gotovo ne bi storil. A ker ne želim polemizirati o tem, kako kdo vidi svet, bi dr. Tadeja Troha le opozoril na njegove netočne navedbe, da naj bi imel »povsem nedopusten, pokroviteljski odnos do poslancev Združene levice« ter da mene in moje »Združena levica preprosto moti«. Navedbe, ki sem jih citiral, so zavajajoče, netočne ter škodljive – do mene in tudi do Poslanske skupine Združena levica. Namreč, nič od povedanega ne drži, saj tako s Poslansko skupino Združene levice kot z drugimi poslanskimi skupinami sodelujem dobro. Prepričan sem, da vam bodo enako povedale tudi same poslanske skupine. Je pa res, da moram kot predsednik Državnega zbora imeti enake kriterije za vse. To, verjamem, bi razumel tudi dr. Tadej Troha, če bi namesto trganja detajlov iz konteksta, vedno vzel v obravnavo celoten kontekst. Zato bom drugič bolj vesel, če bo dr. Tadej Troha, preden bo dajal kakršnekoli neosnovane vrednostne sodbe, podatke in detajle o meni te preveril pri meni. Od tam dalje pa bo vsekakor imel to, čemur so stari Rimljani rekli scientia est libertas . Sicer pa ga ob priliki z veseljem vabim na kavo (in kvalitetno debato).

  • Podpisi: Manca Jurca, Teja Bakše, Laura Radešič, Emy Poljanšek, Mateja Mlinarič, Melisa Baranja, Katja Melavc, Emina Kamerić, Špela Breceljnik, Kaja Bat, Tjaša Štrekelj, Katarina Stanič, Angelika Čeh, Katja Malus, Teja Mervar, Kaja Plavčak, Andreja Ošlaj, Marija Lampe, Sabina Sejfić, Tjaša Franko,Nuša Černe, Katja Gartnar, Monika Kmetec, Domen Pokorn, Lea Gregorka, Tina Lapajne, Maja Gorjanec, Tina Črne, Tjaša Tušek, Barbara Zlatnar, Lara Mestnik, Nina Karmelj, Špela Potokar, Janja Lenartič, Lara Sedej, Natalija Čepin, Saša Kristan, Andrej Miklavčič, Tomo Novosel, Pika Potočnik, Sanja Galonja, Maja Doler, Nataša Gartnar, Zala Falež, Petra Tekavc, Tjaša Dolgan, Urška Mikolič, Iris Dežman, doc. dr. Jelka Zorn, Nina Černe, Anja Petrič, Kaja Deržič, Lara Železen, Aneja Čeh, Ines Zorec, Špela Modic, Nea Černigoj, Patricija Vidonja, Natalija Štern, Mojca Šoba, Klavdija Koražija, Maja Grum, Aleš Žnidar, Petra Jalšovec, Ana Dobrajc, Vida Fućak, Tamara Kovačevič, Urška Remic, Lorena Jenšterle, Katja Kolarič, Maja Poljak, Tina Mirošič, Michelle Risman, Katja Rogan, Vanja Švajger, Urška Janc, Miha Divjak, Neža Stegovec,Eva Medved, Sara Rodman, Irena Grmek, Maša Žugelj, Ana Pančur, Špela Selan, Sabina Zajec, Peter Srebrnič, Tadeja Simčič, red. prof. dr. Darja Zaviršek, Katja Dragan, Silvija Roman, Ema Lavric, Lea Rojec, Laura Orel, Ana Nekić, Nika Bizalj, Tajda Markeš, Hanah Karba, Rebeka Govek, Nika Stefanišin, Jošt Cafuta Maček, Kristina Majcen, Dino Černivec, Gašper Ločičnik, Tina Čuk, Anja Koren, Katarina Bogataj, Tina Šendlinger, Vida Vincek, Vlasta Potočnik, Manca Kravanja, Anita Kodila, Jelka Šušmelj, Tina Marš, Matic Podgrajšek, Maruša Smolič, Melisa Spruk, Petra Žalik, Tjaša Kozorog, Nina Pozelnik, Mihaela Kukolj, Darja Caserman, Maja Likar, Maja Grden, Jerneja Kopavnik, Ines Mulec, Anja Brežnik,Darja Brglez, Mateja Vončina, Barbara Ambrožič, Neža Barle, Laura Fajković, Meri Rožac, Tea Martinović, doc.dr. Mojca Urek, Martina Stojnić, Anže Trček, Pavla Mrkun, Ana Špan, Manca Posega, Nastja Kikec, Megi Kogoj, Simona Nahtigal, Sara Lavtižar, Lili Zupančič, Aida Hajdarević, Maja Hodošček, Anja Zeko, Nika Vukša, As. Natalija Djoković …

    27. 11. 2015  |  Mladina 48  |  Pisma bralcev

    Javno pojasnilo o domnevni zlorabi fakultetnega prostora v primeru bližajočega se referenduma

    Spoštovani!

  • 20. 11. 2015  |  Pisma bralcev

    Bodeča žica ob reki Kolpi

    Želela bi opozorit na ozko zamejen pogled izjave RIC-a, pospeševalca podjetništva in turizma. Proti ograji so navedli le dva argumenta, naravovarstveni je bil, sodeč iz članka, ki izjavo povzema, le bežno omenjen, medtem ko je bil temeljni argument proti ograji podan na dolgo in široko; ker (zagotovo to predstavlja realen problem) bo škodila turistični podobi dokaj zaostale regije. Nič pa ni bilo rečeno o največjem problemu: da je postavljanje režeče meje indikator tega, da tudi ta vlada pušča begunce umirat na poti, da se jih s takim odnosom v celoti prepušča trgovini z ljudmi in, če se jih preusmerja na morebiti še bolj rasistične točke v nekaterih bližnjih državah, se jih izpostavlja usmerjenemu nasilju skrajno desničarskih nacističnih skupin. Predvsem pa so zaprte meje pokazatelj, da drsimo vse globlje v globalno (pravo, ne hladno) vojno stanje. Izjava RIC-a je torej lahko resnična, a je preozko zamejena (ozko omejena), v kateri bistveno umanjka. In ravno z manjkajočim pokaže na odnos (preštevilnih) državljanov, tudi institucij do begunskega vprašanja, to je neempatičen odnos. Kar je seveda (žal) za pričakovati, ko pa mainstreamovski mediji z begunci vodijo vojno in jih prikazujejo kot vojsko, ki maršira nad nas z mačetami, koranom in pametnim telefonom. Pozor, nekateri izmed njih imajo celo zemljevid Evrope z označenimi mejnimi prehodi! Obenem je državljanom vseeno, če država drsi v militarizacijo. Na Avaazu je že nekaj dni odprta peticija z naslovom "Slovenia: For the immediate removal of wire fences on the border with Croatia"; do tega trenutka so se zbrali le 304 ljudje, podpisniki. In ko je ljudem kao vseeno, začno reproducirati ideologijo skrajne desnice, ker je ne zaznajo in mislijo, da je to njihovo "spontano" legitimno mnenje. No, neempatičnost, ignoranca, sejanje strahu in sovraštva so seveda del iste agende - skrajne desnice, ki v tem trenutku dominira tako v parlamentu, kakor v velikih medijskih hišah, upam pa, da ne tudi na ulici, četudi se vse več pročelij po Ljubljani spreminja v grafiten izbruh (neo)nacizma.

  • Misijonarji miru

    Ob branju prispevka g. Repovža v današnji številki Mladine Misijonarji miru sem opazil nekaj posplošitev glede katoliške Cerkve v Sloveniji. Želel bi si, da se moje opozorilo objavi na običajnem mestu v naslednji številki, saj sem prepričan, da nisem edini zvest bralec Mladine, ki se šteje med pripadnike obravnavane institucije.

  • Varuhi meje

    V članku Varuhi meji je zapisano, da avstrijski in nemški vojaki med delom z begunci niso oboroženi. Zapis ni najbolj natančen, nemški vojaki res niso oboroženi, medtem avstrijski vojaki nosijo pištole.

  • Varuhi meje

    Kadar pišem o čemerkoli, še zlasti pa pri ustavnopravnih vprašanjih, skušam biti jasen in precizen. Zato prosim za tole korekturo navedbe v članku Jureta Trampuša „Varuhi meje“, ki bi jo bralci lahko razumeli kot sklicevanje na moje stališče. Napisano je bilo takole: „Spremenjeni člen zakona o obrambi je tako luknjičast in nedosleden, da bi hitro, kot trdi Matevž Krivic, padel na ustavnem sodišču.“ Res trdim, da bi ta zakon moral takoj pasti na ustavnem sodišču (zato sem Radiu Študent tudi pomagal napisati predlog varuhinji človekovih pravic, naj ona, ki edina to more, poda tako zahtevo ustavnemu sodišču) - nikakor pa ne trdim, da je zakon „luknjičast in nedosleden“. Nasprotno, v svoji očitni in grobi protiustavnosti je popolnoma jasen in dosleden, zato njegova hitra razveljavitev pred ustavnim sodiščem ne bi smela biti niti malo vprašljiva. Vprašanje je le, ali bodo pri varuhinji zmogli ta korak. Ko bo naslednjo soboto, upam, tole v Mladini objavljeno, bo to že znano. Svojo odločitev o tem so namreč s tega tedna (ko to pišem) preložili na naslednji teden.

  • S pištolo v zapor

    V tedniku Mladina je bil dne 6. 11. 2015 na 11. strani objavljen članek z naslovom »S pištolo v zapor«, h kateremu je potrebno dodatno pojasnilo, saj je interpretacija odgovora Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij v pričujočem članku zavajajoča.

  • Marš smrti

    Predsednik države je, če povzamemo s predsednikovega portala, v državnem zboru »podal mnenje o aktualni imigrantski problematiki«.

  • Mehka moč

    Na 43 strani (drugi stolpec) 44. številke Mladine dr. Bogomir Kovač piše, da je po recesiji 2009 slovenski razvojni model razpadel, saj Slovenija ni prenesla kaotične deindustrializacije. Pri tem je treba dodati, da se je slovenski izvoz blaga in storitev od 2009 do 2014 povečal na 14 % višjo raven kot med svetovno konjunkturo 2008, da je to predstavljalo 3.3 milijarde evrov ali 9 % našega BDP spodbude povpraševanja gospodarski rasti in je prevladalo nad učinki prorecesijske ekonomske politike treh zaporednih slovenskih vlad. Poglavitni dejavnik rasti izvoza so bili izboljšani kvalitativni faktorji gospodarjenja zlasti povečane investicije v raziskave in razvoj (R&D). Te so spodbujale olajšave pri davku od dohodka pravnih oseb ter sredstva različnih državnih razvojnih skladov financiranih pretežno iz proračuna EU in po standardih evropske razvojne politike. V celoti vzeto so slovenske investicije v R&D naraščale do 2013. Zadnji podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so se 2014 znižale za 5 % (na 890 milijonov evrov ali 2,4 % BDP). Vzrok je v upadanju državnih sredstev za ta namen. Od zadnjega leta delovanja socialdemokratske vlade (2011) do 2014 so se sredstva države za financiranje R&D zmanjšala za 88 milijonov evrov (za 31 %, skoraj za tretjino). Gre za trend v nepravo smer oziroma postopno odpravljanje tistega dosežka slovenske razvojne politike, zaradi katerega imamo rast izvoza in povratek rasti BDP kljub restriktivni monetarni in fiskalni politiki.

  • Javno pismo

    V sredo 28. oktobra sem bil med 7:40 in 19:00 uro v Dobovi, v t.i. Sprejemnem centru za begunce, ki je bil lociran v nekdanjih prostorih podjetja Beti, v vlogi prostovoljca. Namesto sanitetne enote, ki bi jo človek pričakoval ob tovrstnih razmerah, so bili tam prisotni pripadniki enote Slovenske vojske, ki je opremljena in izurjena izključno za namene posredovanja ob množičnih kršitvah javnega reda in miru. Oboroženi so bili z avtomatskim orožjem in opremljeni z zaščitnimi sredstvi (ščiti in čeladami) ter gumijevkami. V prostorih so bili razporejeni tudi pripadniki Posebne policijske enote, ki so ravno tako usposobljeni za posredovanje ob množičnih kršitvah javnega reda in miru. S tako izrazito izpostavljenimi enotami za razbijanje nasilnih izgredov, se humanitarna kriza ne rešuje, temveč se problem mistifikacije in stigmatizacije ljudi poglablja in ustrahuje celotno javnost. Omenjene enote vsekakor so potrebne za zagotavljanje morebitnih množičnih kršitev javnega reda in miru, vendar bi morale biti postavljene v drugi plan, v ozadje posemezne ‘vstopne točke’ na administrativni meji med dvema državama. V ospredje bi demokratični koordinatorji ljudske volje - ki bi jim morali svetovati svetovalci, katerih delovanje bi moralo vedno temeljiti na človekovih pravicah - poslali usposobljen kader za človeku dostojno obravnavo slehernega človeka. In nikakor ne izvajati represije, ko gre za humanitarno krizo tako velikih razsežnosti. Kaj je botrovalo in kaj botruje tej Evropski krizi, boste prebrali kasneje.

  • Mladina, št. 42

    Dr. Lučka Kajfež Bogataj je v intervjuju za 42. številko Mladine (16. 10. 2015) sporočila, da ne pogreša Službe vlade RS za podnebne spremembe, vsaj takšne ne, kakršna je po njeni oceni bila, preden jo je leta 2012 razpustila nova Janševa vlada. V zvezi z vlogo in pristojnostmi te službe je bilo že v času njenega nastajanja in delovanja kar nekaj nesporazumov in nerazumevanja tako med politiki kot med že uveljavljenimi podnebnimi strokovnjaki in uradniki. Lučka Kajfež dobro povzema tovrstne očitke – od kadrovske podhranjenosti in pomanjkanja pristojnosti in domnevne povezanosti z okoljskim resorjem. Po njenem mnenju pri podnebnih spremembah ne gre za okoljsko zadevo, zato bi takšna služba spadala pod ministrstvo za gospodarstvo. Če že lahko pritegnem marsikateri oceni Lučke Kajfež v zvezi s stanjem v Sloveniji na področju ukvarjanja s podnebnimi spremembami, pa se ne morem strinjati s statusom, ki naj bi jo imela podnebna politika v družbi in zato tudi ne z ukinitvijo vladne službe za podnebne spremembe.

  • Uvodnik: Boste streljali?

    Begunci, ki prihajajo v Slovenijo, so posledica vojne, pri kateri je sodelovala tudi naša država. S podpisom Vilenske izjave smo bili soudeleženi pri zločinu nad suvereno državo, sodelovali pa smo tudi pri oboroževanju in urjenju vojakov, ki so se zaradi kriminalnega početja ameriške vojske in njenih zaveznic iz zavezniških milic množično preselili v vojsko Islamske države. Ker je bilo tako kot v Iraku neuspešno tudi naše sodelovanje v Afganistanu, se moramo zavedati, da smo v vojne, pred katerimi so ljudje zdaj pribežali tudi do Slovenije, vložili kar nekaj proračunskega denarja. Zato je toliko bolj nedopustno in sramotno, da zdaj, ko so posledice tudi naše zgrešene državne politike prišle v obliki nesrečnih ljudi, ki jim je bil tudi z našim denarjem uničen dom, ne najdemo denarja, s katerim bi jim omogočili spodobno in človeka vredno bivanje pri nas. Če Miro Cerar nima poguma, da vsa sredstva, ki jih še vedno vlagamo v oboroževanje in s tem nadaljevanje vojn za naravne vire in dobiček, v katero so Slovenijo zapletli njegovi predhodniki, bi moral kot politik, ki je prišel na oblast z obljubami etične politike, pri priči odstopit.

  • 1. 11. 2015  |  Pisma bralcev

    Slaven Kalebić Ljubljana

    Pozdravljeni,

  • Plenjenje do razlastitve

    V prispevku »Plenjenje do razlastitve« avtorica Urša Marn predstavlja svoje videnje posledic, ki jih bo ob uveljavitvi prinesel Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjev (ZNVP-1).

  • Odziv Pedagoškega inštituta na poročilo tehnične misije Mednarodnega denarnega sklada

    Pedagoški inštitut se odziva na poročilo tehnične misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v katerem le-ta predlaga različne ukrepe na področju varčevanja v slovenskem šolskem sistemu, ki med drugim vključujejo tudi povečanje števila učencev na učitelja in optimizacijo mreže šol. Poročilo izpostavlja še relativno visok delež BDP-ja, ki ga Slovenija vlaga v izobraževanje (tj. 4. najvišji delež med članicami EU), povečevanje zaposlovanja v izobraževanju od leta 2000 naprej kljub zmanjšanju števila učencev ter veliko število majhnih šol.

  • Andrej Poznič

    23. 10. 2015  |  Pisma bralcev

    Konservativna revolucija za zeleno mizo

    Vsa čast dekletom, ki so se v Ustavnem sodišču uprla večinskemu mnenju, vendar se mi zdi, da je v tej ustanovi čas za veliko radikalnejše poteze: za odstop drugače mislečih in za javno priznanje, da si je del ustavnih sodnikov, očitno večinski, zadal politični cilj, ki nima nobene zveze s poslanstvom Ustavnega sodišča, ki je izrazito protidemokratičen in najverjetneje globoko protiustaven – konservativna revolucija. Tisto, kar nikakor ne uspe na volitvah, poskušajo doseči za (oziroma pod) zeleno mizo. Pri tem imajo ustavni sodniki najmanj dva mogočna zaveznika: javno TVSLO in slovensko RKC, in pa političnega botra, ki jim ga je, resnici na ljubo, nastavil glas ljudstva: predsednika republike, Boruta Pahorja. Ta si je kot osrednji cilj svojega mandata očitno zastavil razgradnjo še zadnjih branikov ustavnosti, zakonitosti, transparentnosti in, konec koncev, dostojnosti delovanja javne sfere slovenske družbe, med drugim tudi samega inštituta predsedstva države.

  • Peticija za javno televizijo, ki bo vredna svoje javnosti

    Naša publika, obnašanje, vrednote, tehnologije, medijski trgi in družba kot celota se ves čas spreminjajo. Zato v vodstvu RTV Slovenija pozdravljamo vsako mnenje in pripombo javnosti, ki jih prejmemo. Zavedamo se, da je lahko velika večina le teh upravičenih, veliko pa je tudi takšnih, vezanih na subjektivno mnenje, preference in življenjske situacije posameznikov, predvsem pa nas opominjajo na to, da je naše občinstvo raznoliko in kritično. Pomagajo nam strmeti k še boljšemu delu, boljšim programom, oddajam in prispevkom. Če želimo postati in ostati nepogrešljiv javni medij tudi v prihodnjih letih, moramo že danes delovati tako, da nam bo to tudi uspelo. V luči odprtega dialoga zato dobronamerno sprejemamo tudi Peticijo za javno televizijo dr. Rastka Močnika s somišljeniki.

  • Jazz Slovenia 2015: Čas za improvizacijo

    Spoštovani gospod Smerkol,

  • Intervju: Miha Turšič

    Zaradi korektne obveščenosti javnosti posredujemo pojasnila ministrstva za kulturo k zgoraj navedenim člankom. Presenečeni smo, ker pisci člankov resničnosti svojih navedb sploh niso preverjali (intervju »Razsvetljeni politiki so znanost in umetnost omogočali, omejeni politiki so ju uničevali« avtorja Jureta Trampuša (Mladina, 9. 10. 2015, str. 36), javna pisma ob gladovni stavki Mihe Turšiča avtorjev dr. Mladena Dolarja in dr. Jožeta Vogrinca (Mladina, 16. 10. 2015, str. 4) ter članek O mišji luknji, avtorja Jureta Trampuša (Mladina, 16. 10. 2015, str. 7).

  • Javno pismo ob gladovni stavki Mihe Turšiča

    Napisala bom svojo zgodbo o tem, kako se me je Ksevt dotaknil. Sem samo učiteljica glasbe, stara 80 let. Imela pa sem očeta, ki je nama z bratom namesto pravljice za lahko noč prebiral Pavla Kunaverja knjigo »Potovanje po vesolju«. Oče je umrl leta 1945 v Dachauu, ko mi je bilo 10 let. Seveda sem imela težave s sošolkami, ki mi niso verjele, da je zemlja okrogla in pleše okrog sonca. V gimnaziji me je učil prof. Pavel Kunaver, ki je vodil tudi številne krožke, med njimi astronomskega. Vse življenje sem prebirala in poslušala novice iz vesolja. Pred dvema letoma pa sem imela priložnost obiskati Vitanje. Na ogledu nas je vodil gospod Živadinov. Vse skupaj, vsebina in razlaga sta mi pustila nepozaben vtis. Izlet je vodil prof. Jurij Kunaver.

  • Diletantski župan

    »Mestna občina Celje želi v zvezi s prispevkom »Diletantski župan«, ki je bil v Mladini objavljen 9. oktobra 2015, pojasniti nekatera dejstva.

  • Javno pismo ob gladovni stavki Mihe Turšiča

    Ne maram podpisovati peticij in pisati pisem javne podpore, pa vendar to počnem. Počutim se bedno, da moram prositi za nekaj, kar je samoumevno. Da moram učeno razlagati in se podpisovati z dr v upanju, da bo oblastnika vsaj sram, če že razumeti noče.

  • Javno pismo ob gladovni stavki Mihe Turšiča

    KSEVT je monument, ki vzbuja entuziazem. Ne le moj, naš, slovenski, entuziazem se globalno širi po Evropi in po svetu. Z entuziazmom navdaja že samo dejstvo, da KSEVT sploh stoji, da je bil postavljen v teh pritlehnih in maloumnih časih nenehnega krčenja in rezanja, da ga je bilo mogoče zgraditi na podlagi navdušujoče vizije in neizmerne energije nekaj posameznikov, da je postavil program, ki presega vso lokalno zamejenost, sega preko običajne samobitnostne nacionalne naravnanosti slovenske kulture in ki, dobesedno, sega do zvezd. Šele kultura, ki je zmožna seči preko same sebe, je lahko zares kultura.

  • Intervju: Dr. Orest Jarh

    Novinar Mladine Staš Zgonik je sogovornika dr. Oresta Jarha, nekdanjega direktorja Tehniškega muzeja Slovenije (TMS), vprašal ali je v Beogradu kakšen predmet, za katerega bi bili sami pripravljeni zamenjati katerega od avtomobilov. »Najbolj me žulijo ostanki Rusjanovega letala. A jih zelo težko zahtevamo nazaj, ker se je usodni polet zgodil tam,« je odgovoril nekdanji direktor TMS.

  • Kaj smo se naučili?

    Ker stokrat ponovljena laž postane resnica (če je ljudem všeč, pa že prej), naj še enkrat ponovim, kar večini Slovencev očitno ni všeč, a zato ni nič manj res: Janša ni bil oproščen (pardon - „primer zastaran“!) zato, ker bi bilo zanesljivo ugotovljeno, da obljube podkupnine ni sprejel (resnico o tem zanesljivo vesta le on sam in pokojni Zagožen), ampak zato, ker mu nasprotnega, torej očitanega kaznivega dejanja, tožilstvo ni moglo ali znalo dokazati. Zlasti ameriški, pa tudi nemški in drugi tožilci trikrat premislijo, preden ženejo nekoga s prešibkimi dokazi pred sodišče, ker je od prehudih napak pri tem odvisna njihova služba in nadaljnja kariera - če bi koga obtožili, ne da bi kakršenkoli dokaz sploh imeli, bi bilo pa, ko bi se to na sodišču izkazalo, njihove službe in kariere sploh v trenutku konec.

  • Pravica do napake

    Nikar ne mlatimo kar počez po našem zdravstvu, ker s tem uničujemo medsebojno zaupanje še tam, kjer ga najbolj potrebujemo!

  • Uvodnik: TV Slovenija

    Z zanimanjem sem prebral uvodnik g. Repovža o razmerah v TV Slovenija. Z glavnimi poudarki vsebine se povsem strinjam, kot bivši dolgoletni sodelavec te inštitucije pa menim, da so dejanske razmere v JZ RTV S še veliko bolj problematične .

  • Jazz Slovenia 2015: Čas za improvizacijo

    V 32. številki Mladine se je vašemu ocenjevalcu glasbenih edicij Veljku Njegovanu zapisala dezinformacija, ki jo je potrebno odpraviti.

  • Vlado Miheljak: Javna hiša RTV

    Spoštovani kolega Miheljak, nekoliko sem presenečen nad formo objave Tvojega odgovora; objavil si kolumno, na celi strani, odgovoril sem Ti v pismih bralcev, Tvoj odgovor pa je uvrščen kot nova, vpadljiva kolumna, četudi na strani Pisem bralcev. Vse skupaj je videti kot polemika med oblastnikom in navadnim smrtnikom, oblastnik s topom, anonimus s fračo. Zna biti, da Ti s tem nimaš nič, da gre zgolj za uredniški standard oziroma dizajn, a vseeno; morda se boš ob tem spomnil podobnih dopisovanj v starih časih, v Delu in še kje, ki so morala biti po volji takratnih političnih veljakov.

  • Pravice

    Spoštovana ga. Maja Novak, s kolumno Pravice ste me spet navdušili in enmlčk spodnesli. Kriva je moja nečimrnost: namreč, tako ste zadeli s tistim „nedokazano nekrivi“ in „nedokazano ne krivi“ (What the fuck is That, bi skozi zobe iztisnil chef Ramsay), ker mi je že nekajkrat prišel na misel „oče naroda“ Janez Stanovnik, ki je v svojem času v nabasani Linhartovi dvorani CD krasno definiral „stanje“ (v državi) s prispodobo: Ženska ne more biti malo noseča - je ali pa ni.

  • Populistično

    Ob prispevku Populistično dr. Sreča Dragoša sem ob omembi možnosti javne polemike slišala, da naj to strokovnjaki razčistimo med štirimi očmi. Zdi se, da nekateri ljudje ne razumejo, da namen naših polemik ni, da prepričamo drug drugega, pač pa da javnosti prikažemo različne vidike oz. možnost različnih pogledov na situacijo. V tem smislu (p)odpiram širšo razpravo (in ne toliko žongliranja s številkami) med strokovnjaki, ki jo omenja dr. Tine Stanovnik v Mladini 4.9.2015. In če začnem pri njem: trdi, da ostaja ključni problem revščine brezposelnost, da je tveganje revščine šestkrat večje v gospodinjstvu, kjer ni polno zaposlenih. Tudi po moje je srž problema tu – a krivca za to vidim v sedanjem sistemu socialne varnosti, ki ga v tej obliki dr. Tine Stanovnik, kot eden njegovih pomembnejših tvorcev, dosledno zagovarja. Tudi tu je uporabna metafora Kavelj 22: 1) če si iz družine, kjer je kdo polno zaposlen, naš sistem socialne varnosti deluje, drugače pa ne. 2) V Sloveniji pa imamo še vedno več kot 110.000 brezposelnih, in zadnjih 8 let večinoma na razpolago manj kot 10.00 prostih delovnih mest na leto. Tu lahko dodatno samo še razpredamo o tem, kakšna so ta delovna mesta: o tem, da se je delež začasnih zaposlitev (16,5%) v skupnem številu zaposlitev v letu 2014 spet povečal, in da delež začasnih zaposlitev med mladimi (15–24 let) ostaja najvišji v EU. 3) In potem nekateri pač vztrajajo, da je to problem trga dela, in ne problem sistema socialnega varstva. Ali res? Ali ni tako, da bi sistem socialne varnosti moral biti učinkovit v družbi kot je, ne pa v takšni kot je bila ali kot bi si želeli, da bi bila. Mi sedaj prehajamo v postindustrijsko, ‘dvopetinsko’ družbo oz. družbi, kjer kalkulacije konkurenčnosti spremlja ‘jobless growth’. Dejansko je sedanji sistem socialne varnosti v tem trenutku mogoče zagovarja le, če se obenem zagovarja tudi sistem polne zaposlenosti. Ta pa je v naši družbi trenutno dosegljiv izključno s politiko krajšanja delovnega časa. Komplementarna in bolj ambiciozna rešitev sprememba sistema socialne varnosti, ki ob manjšanju revščine meri tudi na več svobodo, več podjetništva, manj korupcije, manj bolezni, manj šikaniranja in manj strahu v družbi pa je, seveda, uvedba Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), ki je ljudem zagotovljen, ne glede na to, ali delajo ali ne, s kom živijo in koliko imajo premoženja.

  • Vlado Miheljak: Javna hiša RTV

    Spoštovanemu Ladu Ambrožiču sem dolžan odgovoriti na njegov odziv na mojo kolumno o javni hiši RTV (4. 9. 2014). S kolegom Ambrožičem sicer nimam »odprtih vprašanj«, v zgodbo o zadnjih čistkah na RTVS pa sem ga vpletel, ker na položaju varuha gledalčevih pravic preveč medlo spremlja dogajanje. Njegov odziv na mojo kolumno je še dodatno utrdil to mojo oceno. Namreč, Lado Ambrožič mi piše, da »zadeva«, o kateri pišem, ni ravno kršitev gledalčevih pravic. Če čistke, kot iz izjave v izjavo, iz nespretnega pojasnila v še bolj nespretno pojasnilo vse bolj razkrivajo Biziljeva, Rebernikova, Filli, niso kršitev gledalčevih pravic, potem res ne vem, kaj je. In tudi v svojem pismu vidi spoštovani Lado Ambrožič problem zgolj v načinu komuniciranja (pač, da so premeščeni in odpuščeni izvedeli za svojo usodo iz tiskanih medijev, ne pa od odgovornih urednikov). Do samih premestitev in prenehanja honorarnih razmerij se kolega Ambrožič ne opredeli jasno in glasno, kot se od varuha pričakuje. Prav tako se ne opredeli, kaj pomeni prihod »serijskega kršitelja etičnega kodeksa« Travna v »prenovitveno ekipo« na javno televizijo.

  • Vlado Miheljak: Javna hiša RTV

    V polemiko med Miheljakom in Ambrožičem bi posegel s svojim prepričanjem, da razlika med njunima stališčema ni tako velika, kot se zdi po prvih polemičnih tonih.

  • Doba meritev

    Spoštovani,

  • Intervju: Dimitrij Rupel

    Dimitrij Rupel je nedvomno zanimiva osebnost. Vsake toliko sproži kakšno afero, o kateri poročajo mediji, udrihanje po njem pa je potem stvar nekakšne politične korektnosti. Sam temu hvalabogu nisem nikoli nasedal, toda afera Grah je sodu izbila dno. Pustimo zdaj ugibanje, ali je Ruplova amnezija v nedavnem intervjuju zaigrana ali ne. Gre za dogodek (ki mu ni v čast) izpred devetih let in dveh mesecev, torej je navsezadnje lahko tudi pristna. Ne spomni se več, »o Grahu nima[m] pojma«.

  • N’toko: Umetnost in resničnost

    Precej pesimistično intonirani kolumni pod zgornjim naslovom bi sam dodal še nekaj pesimizma. Avtor se v njej sprašuje, ali ima umetnost sploh kak učinek na družbene razmere v katerih deluje in o katerih govori. Zanima ga predvsem tako imenovana angažirana umetnost oziroma glasba. Naj kar takoj povem svoje mnenje: angažirana umetnost nima na družbene razmere ali ljudi prav nobenega neposrednega učinka. Poznamo sicer socialno književnost in slikarstvo, ki razgaljata določene družbene razmere, a imata učinek le na tisto občinstvo, ki je zanje že samo občutljivo. Poznamo pesmi upora, ki so sestavni del tega upora, a ga ne zanetijo. Te pesmi in glasba praviloma nastanejo med tem, ko je upor že v teku. Partizanske pesmice so pomagale dvigovati bojno moralo pri tistih, ki so jo itak že imeli. Glasba sužnjev in zatiranih pa ima najpogosteje vlogo tolažbe in samopomilovanja.

  • Vlado Miheljak: Javna hiša RTV

    Cenjeni kolega Miheljak,

  • Populistično?

    Dr. Tine Stanovnik pravi, da ne drži moja navedba, da se sredstva za socialno zaščito v Sloveniji (kot % BDP) krčijo, po njegovem se vztrajno povečujejo. Pri tem dr. Stanovnik verjetno misli na podatke v zvezi z odstotnim deležem, ki se primerja glede na celoto izdatkov države. Tu ima prav, v Sloveniji se ti izdatki povečujejo (Eurostat), to se dogaja v večini ostalih držav, a tudi tu je treba dodati, da je to naše povečanje manjše kot ga beleži povprečje EU (28). Isto seveda velja za trend v absolutnih zneskih. Vendar to ni dokaz, da moja opozorila ne držijo. Če pogledate zadnje podatke OECD o tem, kako se je spreminjala struktura državnih izdatkov na področju socialne zaščite (pokojnine + nezaposleni) med letoma 2007 in 2013, potem je očiten tale trend: med tridesetimi državami (poleg evropskih še Avstralija, ZDA, in J. Koreja) je daleč največje krčenje od vseh v omenjenem obdobju zabeležila prav Slovenija (za -4,9), šele daleč na drugem mestu sta Grčija in Nemčija (-1,3), medtem ko beleži povprečje vseh tridesetih držav porast (+1,9). Če v istem viru pogledamo za iste države gibanje strukture izdatkov v istem obdobju ‘07/13 za ožje področje socialne zaščite, to je za socialne prejemke (= v zaščiti najpomembnejša kategorija), dobimo spet enako sliko: nedosegljiva rekorderka v največjem zmanjšanju omenjenih sredstev je spet Slovenija (- 5,8), šele daleč na drugem mestu sta Grčija (-1,7) in Madžarska (-1,5), sledita pa samo še dve državi, ki sta zmanjšali sredstva, Nemčija (-0,7) in Švica (-0,4), vseh ostalih 25 držav pa beleži pozitiven trend (povprečje: +2,0). Kaj iz tega sledi? Če bi Slovenija imela pred krizo prenapihnjeno socialno državo in previsoke socialne transferje ali pa bi jih imela vsaj malce nad povprečjem EU ali vsaj malce nad povprečjem OECD ali vsaj malce nad povprečjem držav s primerljivim BDP, potem bi Stanovnikova teza o tem slovitem »makroekonomskem šoku«, ki da je kriv za omenjene neugodne trende, malce pridobila na teži. A nič od tega ni res. Tudi pred ekonomsko krizo, torej v obdobju največje konjunkture med 2005 in 2008, se je v Sloveniji odstotni delež (BDP) za socialno zaščito zmanjšal, medtem ko se je povečal delež revnih (bili smo peti v EU po zvišanju revščine med ‘07/08 v EU, ki je v povprečju uspela zmanjšati ta delež). Mimogrede: seveda je ravno obraten trend pri povečevanju deleža BDP za ekonomske dejavnosti, tu smo vseskozi v evropski špici, pred, vmes in po ekonomski krizi. In kako bo dr. Stanovnik z »makroekonomskim šokom« pojasnil predvideno delitev BDP za socialni sektor danes, ko smo spet po ekonomski konjunkturi med prvimi v EU? Sklicevati se pri tem na relativno nizko neenakost pri nas je tudi zelo relativno. Res je dohodkovna neenakost nizka, a bistvena je premoženjska, za katero velja obratno. In tudi prva (dohodninska) se povečuje po obeh kriterijih (80/20, Ginijev koef.), kar dr. Stanovnik dobro ve. Vse skupaj pa ni tako enoznačno povezano z revščino, kot se namiguje. Nikakor ne drži, da bi morebitno zmanjšanje odstotka revnih samodejno zmanjšalo tudi dohodkovno neenakost, kot ne drži niti obratno, kar dokazuje vrsta drugih držav; v tem kontekstu sem omenil Češko. Z ugovorom, da si Češka to lahko privošči, ker ni doživela »makroekonomskega šoka«, se pač ne da pokriti njegovega primera Švedske, ki beleži negativne trende pri revščini, saj Švedska ni doživela »makroekonomskega šoka«. Poleg tega ravno Švedska ni dokaz Stanovnikove teze, da hitra rast revščine, kot pravi, »ni nekaj posebnega«. Nasprotno, ravno Švedska je dokaz, da je hitro povečanje revščine nekaj posebnega. Kajti druge skandinavske države tolikšnega trenda nimajo. Takšnega porasta tudi večina evropskih držav nima, čeprav so doživele famozni makro »šok«, a niso povečale revščine za tak odstotek kot mi, nekateri so jo uspeli za enak odstotek celo zmanjšati, vključno s šokirano Grčijo.

  • Javna sredstva za katoliške maše

    Očitno nekateri dojemajo ustavno načelo »ločitve cerkve in države« še vedno v duhu totalitarnih časov in povsem drugače kot v ustaljenih demokratičnih državah. Mešana krovna komisija Rimskokatoliške cerkve in Vlade Republike Slovenije je že leta 1996 ugotovila, da je bilo to načelo, ki je bilo zapisano v ustavo leta 1946, v času komunističnega režima »razumljeno predvsem v negativnem smislu izločitve cerkve iz javnega življenja«. Takrat je oblast izključevala duhovnike, redovnike in vernike iz javnega življenja, preprečevala je birme, procesije in sploh vsako javno manifestacijo vernosti na Slovenskem, obenem pa je podpirala močno protiversko in proticerkveno propagando. S tem so bili verniki drugorazredni državljani. V tej tradiciji je razumeti članek Petra Petrovčiča.

  • Smo že iz krize?

    V članku Urše Marn »Smo že iz krize?« (str. 26 v 35. številki letošnje Mladine) je zapisan stavek: »Primarni proračunski primanjkljaj, pri katerem je izločena cikličnost, je aprila letos glede na april lani prvič po dolgih letih znašal +0,3 odstotka BDP-ja, se pravi, da smo dosegli celo presežek. « Primarni proračunski primanjkljaj ali presežek izračunamo tako, da od javnofinančnih odhodkov odštejemo izdatke za obresti. Tu ni izločena ciklična komponenta primanjkljaja. Slovenki problem je, da imamo strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki ga ne bomo odpravili z gospodarsko rastjo.

  • Populistično?

    Sicer zelo poglobljeni prispevki g. Dragoša in ostalih avtorjev o revščini, ki se širi po Sloveniji, so povsem prezrli doneske novega (zadnjega) pokojninskega zakona na tem področju.

  • Populistično?

    Celovita in podrobna polemika z dr. Srečom Dragošem, avtorjem udarnega prispevka (»Populistično?«) v Mladini z dne 28. avgusta, bi zagotovo vzela preveč prostora, bi pa širša razprava med strokovnjaki bila zelo zaželena. Mene je presenetilo dejstvo, da je v celotnem, sicer obsežnem, prispevku, zelo malo dokaznega materiala za trditve dr. Dragoša o hitrem slabšanju socioekonomskega položaja prebivalstva v Sloveniji. Poleg tega se je nemogoče izogniti občutku, da gre v njegovem prispevku za izrazito in selektivno poudarjanje določenih negativnih trendov ter nestrinjanje z določenimi rešitvami v sistemu socialnega varstva. Manjka primerjalna analiza – tudi statističnih podatkov, ter »kontekst«, v katerem so se dogajale spremembe v sistemu socialnega varstva.

  • Deseti krog pekla

    »…moj point je, da nismo pozabili kako biti človek človeku, ampak da tega že v osnovi nikoli ni bilo, z redkimi izjemami. Ampak, da je v krvi, da si nekaj egoista, da preživiš. Naši predniki so lovci in borci in niso lepo sprejemali prišlekov. To ostaja. Koliko komu, je druga reč. Samo hotela sem napisat še tak vidik. Ker jih je več. Ljudje različno doživljajo zadeve, imajo različne poglede. Ja, saj, jaz bi tudi marsikoga sprejela, mu pokazala delo in knjigo in ga naučila slovensko.«

  • Slavoj Žižek: Grška apokalipsa

    Ob vsem spoštovanju avtorja pogojno problematiziram trditev: “Motiv pripravljenosti za izredno trpljenje je nasploh skrajno problematičen”. Trditev gre jemati v kontekstu odsvetovanja radikalnih izbir v zgodovinskem trenutku, ki Grkom nalaga strpnost in taktiziranje znotraj s strani globalnega kapitala zastavljenega okvirja, sicer utegnejo zdrsniti na raven denimo Kube.

  • 21. 8. 2015  |  Mladina 34  |  Pisma bralcev

    Sila za neoliberalne spremembe

    Spoštovani,

  • Knjiga: S puško in knjigo

    Zastavljam si vprašanje, ali se je Nežmah s svojimi pamfleti tako zastrupil, da v rubriki Kultura ni več zmožen niti trezno pogledati resnici v oči in povedati bistvo sporočila nove knjige Boža Repeta, S puško in knjigo? Njegovih pamfletov že dolgo ne berem, analize knjig pa, in sem se oglašal že doslej ko sem opazil, da je »ponarejal« avtorje, zlasti tiste, ki opisujejo zgodovinska dogajanja. Prav to počne tudi sedaj kar lahko zazna vsak, ki je bral knjigo ali zelo poglobljen intervju z avtorjem. Nežmah v svojem komentarju poskuša ignorirati osnovne ugotovitve in zgodovinske utemeljitve avtorja zaradi česar je sploh napisal to knjigo; Partizanstvu v Sloveniji je v času NOB, ob vseh anomalijah, le uspelo s puško in knjigo iz naroda hlapcev narediti narod junakov, torej, za spremembo slovenskega narodnega značaja je šlo. Repe je utemeljil tudi, da ni bilo stvarnih razlogov za nevarne delitve ljudi v boju proti okupatorjem, pri tem je jasno opredelil za katero strukturo kolaboracije gre. Morda najbolj pomembna utemeljitev pa je, da je Hitler popolnoma zavračal Slovence kot narod, kar stare politične elite iz katoliškega in liberalnega tabora niso niti zaznale! Ti, in drugi uspehi OF in celotne NOB so trn v peti Nežmaha, zato avtorju na navidez vljuden način podtika primere »partizanskih zločinov«, češ, da v knjigi niso raziskani. Repe dobro ve, da če bi se zgodovine lotil po njegovi želji, bi Nežmah takoj postavil nova vprašanja, družno servirana od različnih možin, zverov, grimsov, janšev, dežmanov, griesserjev itn, ki namesto, da bi skupaj gradili novo Slovenijo tudi na izjemni energiji in ustvarjalnosti Narodnosvobodilnega boja slovenskega naroda, le iščejo način kako to razvrednotiti. V zalogi imajo nova in nova vprašanja do končne zmage, podobno kot so dosegli ustaši in četniki in na ta način za več generacij zanetili sovraštvo med sabo in med hrvaškim in srbskim ljudstvom. V slovenskem primeru je zadevo najbolj enostavno definiral dr.Boštjan M. Zupančič v enem stavku v Večeru: »Če je župnik rekel, je vsa vas šla v domobrance.« Organizacija partizanskega gibanja pa je šla skozi trnovo pot, od človeka, do človeka, od vasi do vasi, od gozda do gozda, s puško in knjigo v roki, do močne vojaške, kulturne in politične organizacije do svobodne države. Zato vsa ta brezplodna podtikanja ustvarjajo le nove delitve, za kar bi poljski pisatelj Ignacy Karpowicz rekel, da gre za stik grafomanije z duševno zaostalostjo. Vendar bodimo realni, Nežmah ni dvorni norec, je doktor znanosti, lahko piše v MLADINI in je toliko bolj odgovoren za svoje besede.

  • Zakaj je nastop izraelskih filharmonikov nesprejemljiv dogodek?

    24. avgusta letos bo v Ljubljani nastopil Izraelski filharmonični orkester. Propagiranje državne ideologije in politike preko kulture, je vedno bil sestavni del zunanje politike držav. Izraelski filharmonični orkester tako lahko razumemo zgolj kot predstavnika svoje države, s katero se tudi odkrito identificira. Ob različnih priložnostih so namreč igrali tudi pripadnikom izraelskih obrambnih sil in jim izrazili svojo podporo.

  • Najboljša soseda

    Politike in širšo javnost na obeh straneh slovensko-hrvaške meje želim spomniti na nekaj dejstev, ki bi morala biti upoštevana pri določanju meje med Slovenijo in Hrvaško, ko je govor o meji na morju in o »katastru pri Dragonji«. S to besedno zvezo je namreč prejšnji slovenski arbiter med objavljenim prisluškovanim pogovorom s prav tako odstopljeno agentko imenoval slovensko ozemlje ob levem bregu Dragonje, katero si je leta 1991 prilastila Hrvaška.

  • Najboljša soseda

    Spoštovani g. minister,

  • Ne spomeniku?

    V Državnem zboru so že drugič obravnavali sprejetje zakona z enako vsebino glede dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev. Spraševali so se, kako zagotoviti finančna sredstva, vendar ni bilo dokončne odločitve.

  • Nekoč lovci, danes plen

    V zanimivem članku Urše Marn »Nekoč lovci, danes plen« dobi bralec občutek, da pri nas trg kapitala deluje normalno, le da določeni gospodarski subjekti iz Hrvaške na njem nastopajo z nepričakovano velikimi (glede na gospodarsko stanje na Hrvaškem) vložki. Za razumevanje procesa pa je treba vendarle upoštevati, da so sedanji prevzemi podjetij v Sloveniji posledica delovanja dobro organiziranih lobijev iz tujine. Pri tem se nekateri subjekti s Hrvaške vključujejo v širši kontekst. Ta pa je, po moji oceni, naslednji:

  • Podporni delavci

    V članku Podporni delavci, ki je bil objavljen v 31. številki Mladine, sem zapisal, da lahko poslovni sekretarji v javnem sektorju v teoriji napredujejo do 26. plačnega razreda, a se v praksi vsi upokojujejo v 21. plačnem razredu. Pravilno bi bilo reči, da lahko poslovni sekretarji v teoriji napredujejo do 31. plačnega razreda, a se v praksi vsi upokojujejo v 26. plačnem razredu. Za napako se opravičujem.

  • Bernard Nežmah: Pamflet

    Spoštovani,

  • Komu zvoni knjiga

    Kratko zgodovinarjevo osebno premišljevanje tri desetletja pozneje.

  • Nova doba

    Kljub manjšim spremembam v statusu marihuane, v smislu dekriminalizacije, je to še vedno prepovedana droga v 192 izmed 196 svetovnih držav. Po branju članka Nova doba iz revije Spiegel bi mislili, da je razmerje obratno. Na nekatera pravilna dejstva članek sklene napačne zaključke - kot da legalizacija marihuane ne bi imela nepredvidljivih zdravstvenih in socialnih posledic. Te so le opombe na koncu, ki ne vplivajo na sporočilo članka. Zdravila morajo v kliničnih raziskavah dokazati učinkovitost, varnost in kakovost. Pričakovana korist zdravil mora krepko presegati tveganja; strogo se ločuje med zdravljenjem in rekreativnim drogiranjem. JAZMP v 2015 ni prejela nobene vloge za registracijo zdravila z vsebnostjo THC. Članek nekritično hvali hitro vstopanje kanabinoidov v telo pri kajenju marihuane, kaj pa rakotvorne sestavine dima? Poznate zdravilo s 50 rakotvornimi snovmi; takšno, ki bi se uporabljalo s kajenjem? Vsako zdravilo definira farmacevtska oblika, zdravilna učinkovina, mehanizem delovanja, terapevtska indikacija in med temi je potrebno razlikovati. Ne glede na podtikanja o farmacevtski industriji, je to regulirana panoga, katerih temelj so klinične raziskave. Nikjer tudi nisem našel pozitivnega stališča do legalizacije marihuane katerekoli profesionalne zdravniške organizacije. Jasno ji nasprotujeta tudi ameriški in kanadski združenji zdravnikov. Strokovnjaka FDA K. Sabeta citiram v članku v majski številki revije ZZS Isis: ‘’Tobačna industrija je 80 let lagala o škodljivosti kajenja in ciljala na otroke, kar še vedno počne, zakaj bi bilo pri marihuani drugače?’’ Vtis poročanja medijev pri nas je žal drugačen. Članek Nova doba v zaključku naredi logično napako: legalizacija, zvečana dostopnost ter oglaševanje - naj ne bi zvečali rabe. Kakšno sprenevedanje! Članek droge naivno primerja. Alkohol je resda rekreativna droga, vendar povzroča tudi težke socialne in zdravstvene posledice; hkrati ni ustrezna primerjava. Propagandistični članki za legalizacijo marihuane se primerjavi kajenja tobaka in marihuane izogibajo, čeprav je bolj logična. V obeh primerih gre za isti način uporabe s hitrim učinkom - za kajenje; večina poleg marihuane hkrati kadi tobak. Pozitiven del članka iz Spiegla je, da navede, da je največji delež zasvojenih prav pri kajenju tobaka, večji celo od heroina. Zamolči pa podatek, da se z marihuano že manipulira, da se je vsebnost THC v zaplenjenih vzorcih marihuane v ZDA od 1980 do danes iz 4% povečala na 15%, ter da se ne ve, kako bo industrija z izdelkom v prihodnje manipulirala, da bi povečala zasvojenost. Pri tobaku so te manipulacije za povečanje zasvojljivosti privedle do tega, da po novih raziskavah kar 2/3 kadilcev umre izključno zaradi te zasvojenosti; tako je cigareta postala, po vodilnem strokovnjaku tega področja, Stanfordskem profesorju zgodovine Proctorju: najsmrtonosnejši izdelek v zgodovini človeštva. Pri kajenju tobaka je relativno malo akutnih zastrupitev (marihuana naj ne bi povzročila nobene žrtve?!), saj kronične posledice prevladujejo – kot pri kajenju marihuane. Ali med drugim več kot 15 vrst raka, KOPB, kapi, infarktov, itd., oz. več kot 3600 mrtvih letno zaradi kajenja tobaka v Sloveniji (33x več kot v prometu) niso skrajno resne in upoštevanja vredne posledice? Ali rabimo nov izjemno škodljiv izdelek kot tobak, ali ni zasvojenost med glavnimi problemi našega časa? Resnica na področju drog je v letu 2015 takšna: v naprednih državah - Avstraliji, NZ, VB, Finski, Franciji, ipd. – je konec organiziranega tobaka že na obzorju. Evropa je žal najslabša regija, zlasti vzhod in jugo-vzhod. Vedno več držav ima načrtovano letnico končanja prodaje tobaka, npr. Nova Zelandija z letom 2025, prav tako evropske države, po katerih se zgledujemo. Na nivoju SZO je dosežen konsenz, konvencijo FCTC od 2005 je podpisalo več članic ZN kot katerokoli drugo resolucijo - 180. Direktorica SZO M. Chan že nekaj let načrtuje konec tobaka in, kot prva pri nas, fenomenalna ministrica za zdravje M. Kolar Celarc se prav tako zavzema za družbo brez tobaka. Edino pravilno glede na zdravstvene, socialne, okoljske in druge posledice tobaka; o tem je potrebno poročati, to je Nova doba! Kampanja za legalizacijo marihuane je odvračanje pozornosti in delovanje v napačno smer, zaradi najbolj neetičnih korporacij. Redki strokovnjaki, ki podpirajo legalizacijo marihuane in posledično zanesljivo povečanje njene rabe, po moji vednosti ne razkrivajo finančnih interesov. Prof. Proctor je pojasnil, kako je prišlo do zanikanja škodljivih posledic kajenja tobaka. To ne bi bilo mogoče brez podkupljenih ali zavedenih znanstvenikov – dokazi so javni, povzema jih fantastično dokumentirana knjiga Golden holocaust. Raziskave finančnih ozadij pri marihuani so izjemno zanimive, a žal nimamo dovolj raziskovalnega novinarstva in urednikov tipa A. Rusbridger, da bi dobili vpogled v ozadje propagande za legalizacijo marihuane.

  • Čudne zahteve

    Državni uradnik na ministrstvu za kulturo Velko Glaner mi v pismu, objavljenem v Mladini št. 30, očita ali kar podtika, da sem »napačno navedel« ključna dejstva iz zdaj že precej »slavnega« dopisa, s katerim omenjeno ministrstvo javnim zavodom s področja kulture prepoveduje sklepanje pogodb z osebami, ki so ali bi lahko bile v kakršnem koli sorodstvenem ali družinskem razmerju z zaposlenimi v javnih zavodih. Glanerjev očitek se sklicuje na kritični komentar, ki sem ga pod naslovom Arbeitsverbot objavil 4. julija v Dnevnikovem objektivu. Obtožbo zavračam, kajti prav ničesar v svoji kolumni nisem navajal napačno. Ker je v mlinu očitno treba povedati dvakrat, prepisujem zloglasni del dopisa od črke do črke še enkrat: »Avtorskih in podjemnih pogodb javni zavod, v skladu s tem splošnim soglasjem, ne sme sklepati s svojimi zaposlenimi niti z njihovimi družinskimi člani (zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre (ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu ali ne) in osebe, ki z zaposlenimi živijo v skupnem gospodinjstvu ali zunajzakonski skupnosti). (…) Dijak oz. študent [ki želi honorarno delati v javnem zavodu], v skladu s tem splošnim soglasjem, ne sme biti družinski član zaposlenega v javnem zavodu.« Tako piše in tako sem dopis citiral tudi že prvič. Nikjer pa ne najdem stavka, s katerim bi ministrstvo kaj »izrecno poudarilo«, ali kjer bi bilo »jasno zapisano, da ministrstvo nikakor ne prepoveduje dela sorodnikov«, kot trdi mag. Glaner. Njegov dopis (ki ga je v izdatno širši verziji pred tem priobčil tudi že v Dnevnikovem Objektivu) je nespretna in gostobesedna naknadna interpretacija smešnega birokratskega izdelka, polna moralno politične demagogije, s katero bi se ministrstvo za kulturo z zapletenim birokratskim zamegljevanjem ter izumljanjem vedno novih in novih »soglasij« zdaj rado izvleklo iz nedvomne blamaže, v katero se je zapletlo z zloglasnim dokumentom. (Mimogrede, naj si še jaz privoščim en oklepaj: kaj pa vse tete in slavni strici iz ozadij, kaj pa nečakinje in nemara tudi nečaki; so vnukinje in vnuki že odrešeni te strašne fatve? Bo moral direktor gledališča ukrepati že preventivno in prositi za soglasje, da lahko še spi s svojo ženo, kajti potomec, ki bi ga spočela, bi se v življenju kaj lahko odločil za gledališki poklic in ostal brez službe? Norčujemo se lahko v nedogled, toda kaj drugega nam sploh še preostane?) V normalnih demokratičnih razmerah bi se sodelovanje ministrstva za kulturo pri oblikovanju kadrovske politike javnih zavodov moralo končati v najzgodnejši fazi načelnih opredelitev. Vse, kar temu sledi, bi morala biti (in po zakonu tudi je!) stvar avtonomnega odločanja (in ne le odgovornosti) vodstev zavodov, v katerih sedijo dovolj kompetentni in odgovorni ljudje, ki ne potrebujejo moralno političnih podukov in karikature totalitarnega nadzora. Nobenih soglasij, ne splošnih ne posamičnih, tu ne bi smelo biti, saj niso nič drugega kot grob poseg v avtonomijo (samo)upravljanja in vodenja na področju kulture, v skrajni konsekvenci tudi potencialen poseg v svobodo umetniškega ustvarjanja. Množico zakonov, ki mimo ustavnih standardov zdaj »urejajo« ta vprašanja in na katere se sklicuje dopis, bi bilo treba odpraviti, ne pa fabricirati še novih. V tem je bistvo moje kritike, ki ga uradnik službe za odnose z javnostmi MK Glaner ne želi, noče ali morda ne zna prebrati. Te dni se prebijam skozi izjemno zanimivo knjigo dveh nemških družbenih teoretikov in kritikov Markusa Metza in Georga Seeßlena z naslovom Blödmaschinen. Die Fabrikation der Stupidität (»Stroji za poneumljanje. Fabriciranje stupidnosti«; prevod je približen). Nekdanje temelje družbenih razmerij in sistemov, kot so vednost, znanje, etična merila, umetniška svoboda, svoboda posameznika itd., je sodobni kapitalizem nadomestil s »stroji za poneumljanje«, ki jih avtorja prepoznavata v medijih, množični proizvodnji popularne kulture, marketinških strategijah, političnih diskurzih, izdelkih za množično potrošnjo itd., itd., tega je veliko, vso fenomenologijo poneumljanja evidentirata in precej duhovito analizirata na več kot 800 straneh. Ni težko uganiti, da služijo »stroji za poneumljanje« tako za fasciniranje množic kot za njihovo nadzorovanje, se pravi za vladanje. Po analogiji bi lahko zaključili, da se tudi slovensko ministrstvo za kulturo (skupaj z nekaterimi drugimi državnimi uradi) v zadnjem času vse bolj spreminja v nekakšno Blödkanzlei, v kanclijo za fabriciranje stupidnosti, pa seveda za nadziranje »polja« in tlačanov, ki tam še garajo. Kljub vsemu.

  • Sir Richard J. Roberts

    Sir Richard J. Roberts je za epohalna spoznanja izpred 38 let prejel pred dvanajstimi leti Nobelovo nagrado in mu je naša alma mater pravkar po pravici podelila častni doktorat. V priznavanju njegovega pomena pa bi mu najiskreneje svetoval, da razmisli o nekaterih tezah svojega predavanja in ne zmanjšuje svojega ugleda s pisanjem čustvene knjige o domnevnem „zločinu proti človeštvu“, kar naj bi bilo nasprotovanje pospešenemu uvajanju gensko spremenjenih rastlin. Sir Roberts sicer priznava, da je npr. firma Monsanto samopašno pogoltna, toda meni, da je takih firm samo nekaj malega, drugim pa izreka priznanje. V genski tehnologiji, ki je njegovo primarno področje, pa argumentira presenetljivo mehanicistično: zamenjavo gena v rastlini primerja z zamenjavo delov med avtomobili: „uplinjač iz rolls-roycea vgradimo v volkswagna“(!). Problem gensko spremenjenih rastlin je pač ta, da so rastline organizmi in da bi bila še primerjava z računalniki huda simplifikacija. Proti staremu mehanicizmu je nastopal vitalizem, ki je (brez pametne razlage, vendar upravičeno) opozarjal na posebnost življenja in kazal na sofisticirani proces, kako rastlina v svojem razvoju programirano oblikuje denimo dolge in kratke poganjke, liste, korenine, da o cvetu in plodu niti ne govorimo. Pri živalih so stvari še bolj zapletene. Spor med mehanicisti in vitalisti je učinkovito zaključil pred sredo 20. stoletja Ludwig von Berthalanffy z „organizmično teorijo“, ob kateri so se pozneje navdihovali avtorji „sistemske teorije“. Življenje poteka kot bivanje organizmov, opraviti imamo s procesom procesov. Kako delujejo naravno dani organizmi, se je uravnotežilo v okoljih; že prenos v drugo okolje lahko rastlino spremeni v invazivko. Po izkušnji, ko je gospa guvernerjeva v Avstraliji odvrgla kaktus, ki je postal grd, nato pa so rabili desetletja, preden so uvozili insekta, ki je invazivko omejil, so invazivke postale tema za načrtne akcije zatiranja. Kako se bo obnašala gensko spremenjena rastlina, torej drugačen organizem, ni že kar naprej jasno, tako da je previdnost res „mati porcelanaste sklede“. Ali bi „zlati riž“ res lahko čudežno odpravil prehranske bolezni otrok, ki jih je povzročilo industrijsko luščenje riža, ne vem, ni pa neverjetno, da bi prinesel težke milijarde kaki trans-

  • Intervju Karl Erjavec, zunanji minister

    Intervju z aktualnim zunanjim ministrom zagotovo kaže na njegove dolgoletne izkušnje v politiki. Brez dvoma se zna neposrednemu odgovoru tudi diplomatsko izogniti, kar je vidno tudi pri intervjuju s tako odličnim novinarjem kot je Borut Mekina.

  • Čudne zahteve

    Spoštovani,

  • O škofovi odgovornosti

    Spoštovano uredništvo tednika Mladina!

  • O škofovi odgovornosti

    Polemika o vlogi in delovanju škofa Rožmana v času medvojne okupacije je z vključitvijo dr. Tamare Griesser - Pečar precej zvodenela, še več, očitno je, da so na obeh straneh prevladali argumenti ad hominem. Najbrž predvsem zato, ker je Dr. Griesser - Pečar že v svojem prvem oglašanju eksplicitno zavrnila vsebinsko razpravo, češ da ne bo »ponovno razpravljala o vlogi škofa Rožmana«, ker da je njegovo delovanje med vojno »temeljito raziskano, objavljeni so ključni dokumenti« (19. 6.).

  • Kdo je tu nelegitimen?

    Marko Apih je sicer, domnevam, pravni laik, vendar pa je nedvomno dovolj inteligenten, da bi lahko tudi brez pravne izobrazbe brez težav razumel, kako hude napake so redna sodišča zagrešila v zadevi Patria - samo če bi to hotel in bi se potrudil pazljivo prebrati odločbo Ustavnega sodišča o tem. Ali pa moje poljudno napisane komentarje o njej - toda kaj, ko mu gredo ti še bolj na živce kot sama odločba.

  • Ne stari Evropi

    Grčija je pred bankrotom, ker ne more vrniti svojega dolga. Dolžna je skoraj dvakrat več, kot na leto ustvari. Kdor pozna obrestno obrestni račun ve, da tega dolga ni mogoče vrniti, na kar je že pred časom opozoril dr. Tajnikar, profesor na ekonomski fakulteti. In kaj nam je storiti? Mrcvariti Grčijo še naprej, čeprav je dala že praktično vse, kar je lahko? Imajo 25 % brezposelnost, 60 % mladih je brez dela, 2 milijona Grkov živi pod pragom revščine.

  • Škofova vloga

    Dr. Tamara Griesser-Pečar v pismu te številke Mladine navede Blumenwitzov del stavka iz njegove knjige Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946), str. 146: ‘’pravno načelo, priznano v mednarodnem pravu, načelo samoohranitve, ki zajema tudi pravico v sili, pravico do samoobrambe in pravico do samopomoči’’.

  • Kdo je tu nelegitimen?

    Razlog razveljavitve sodbe in vrnitve mandata »po krivem« obsojenemu, »za demokracijo nepogrešljivemu« Ivanu, naj razumemo takole: sodniki se ne smejo vtikati v to, kar jim tožilci položijo na krožnik, ne smejo videti več, niti tega ne, kar bi jih sicer prepričalo v obtožbi. Tako bi »kontaminirali« postopek; če tožilec naročilo Patrii za izplačilo predujma ni kvalificiral kot pristajanje na podkupnino (»trditveno breme«), tega pač »ni bilo«. Lahko je šlo samo za naključen spodrsljaj, a sodniki v načelu ostajajo prejemniki pošiljke, spis tožilcev lahko zavrnejo ali obravnavajo zgolj takšnega kot je. Nad nezadostno poantiranimi kazenskimi ovadbami si je dovoljeno/zaželeno umiti roke. Sterilno čista pravni postopek in avtoriteta ustavnega prava sta najvišji vrednoti.

  • Dokler hudič ne izve, da smo mrtvi

    V zadnji št. Mladine je v pismih bralcev dr. France Križanič zapisal: »Katerikoli del javnega sektorja pogledamo, povsod so razmere tako kritične, da je funkcioniranje ogroženo.« Ker je trditev pavšalna, zavaja (čeprav ni napačna). S takšnimi trditvami se zamegljuje dejstvo, da so med deli javnega sektorja daleč najbolj kritične razmere v sektorju socialnega varstva. Takšne podhranjenosti pri deležu zaposlenih (glede na povprečje EU), kot velja v socialnem varstvu, ne srečamo v nobenem drugem sektorju javnih storitev slovenske države. Na drugem mestu kadrovske podhranjenosti je sektor zdravstva, v vseh ostalih sektorjih je stanje bistveno manj kritično od socialnega (Eurostat, Umar). Ob tem razpadanju socialne države je treba poudariti še naslednje - specifično slovenske – inovacije, ki jih drugi sektorji niso bili deležni, medtem ko so za socialno varstvo samoumevni:

  • O škofovi odgovornosti

    Dr. Pečarjeva se sklicuje na polresnico, da je »domobranstvo pomožna policijska enota popolnoma v skladu z mednarodnim pravo« hkrati pa ošvrkne Repeta, da je prikrojil mednarodno pravo. Sklicuje se tudi na naročeno in dobro plačano knjigo D. Blumenwitza.

  • O škofovi odgovornosti

    V potekajočemu razpravljanju v zadnjih treh številkah Mladine o vlogi škofa Rožmana bi kazalo upoštevati tudi njegove aktivnosti v tujini po tem, ko se je izmaknil »komunistični« roki pravice. Gre za dejstva, ki dodatno osvetljujejo njegovo pripadnost naci-fašistični ideologiji. Kot navaja argentinski zgodovinar in novinar Uki Goni v knjigi Resnična Odesa, je v letu 1948 Rožman pomagal ustašem, da so prišli do naropanega denarja na švicarskih računih v višini kar okoli 200 milijonov švicarskih frankov. Citiram po angleški izdaji knjige (Goni, Uki. The Real Odessa. London, New York: Granta Books, 2002, str. 210 – 211), ki jo imam trenutno pri roki, knjiga pa je bila tudi prevedena v slovenski jezik l. 2006. »Občutljivo operacijo so zaupali slovenskemu škofu Grigoriju Rožmanu, notoričnemu antisemitu in vojnemu zločincu. Kljub dobro utemeljenim razlogom za Rožmanovo izročitev po begu v Avstrijo ob koncu vojne, Jugoslavija ni mogla premagati kombiniranega zavračanja Vatikana, Velike Britanije in ZDA, da bi izročile tako visokega cerkvenega dostojanstvenika komunistom. V družbi drugega vojnega zločinca, škofa Katoliške akcije Ivana Šarića, je Rožman ’inkognito’ potoval v Bern«. Goni nadalje navaja, da so ustaši ukradeno zlato po visokih črnoborzijanskih cenah pretopili v dolarje in nekaj spravili tudi v svoje žepe, ker so za pomoč ’beguncem s katoliškega območja’ namenili zgolj znesek po veliko nižjem uradnem tečaju za zlato. Goni še navaja arhive ameriške obveščevalne službe: »Rožman potuje v Bern, da bi poskrbel za ta denar. Denar je v švicarski banki in načrtuje, da bo večino tega denarja poslal v Italijo in od tam ustašem v Argentino«. Če kdo dvomi o Rožmanovi vlogi v slovenski kolaboraciji med vojno, se iz teh verodostojnih navedkov lahko prepriča, da se je le-ta nadaljevala tudi po vojni z drugimi kolaborantskimi skupinami – v danem primeru z ustaši. O kaki skesanosti zaradi podpore okupatorju torej najbrž res ni mogoče govoriti.

  • Dokler hudič ne izve, da smo mrtvi

    V 26. številki Mladine je Marcel Štefančič, jr. duhovito analiziral odnose v Evropski uniji in na 36. strani, v odstavku s podnaslovom »Strašne posledice političnih odločitev«, napisal naslednjo trditev:

  • Trivializacija TV Slovenija

    Spoštovani Jure Trampuš,

  • Privatizirano ustavno sodišče

    Skušnjava ob laični primerjavi avstrijskega sojenja Riedlu in slovenskega sojenja Janši je bila očitno prevelika, da se tudi dva drugače odlična Mladinina novinarja (Borut Mekina in Peter Petrovčič) ne bi spustila v pisanje, ki mu strokovno nista bila kos. Kako neodgovorni so politično (»antijanševsko«) motivirani medijski napadi na ustavno sodišče, ker si je drznilo zaradi hudih kršitev zakonitosti razveljaviti Janševo skrajno defektno obsodbo, opozarjam že dolgo. Tu avtorja sicer nista zašla v zasmehovanje in blatenje ustavnega sodišča kot doslej mnogi drugi, a so zato njuni pravno zgrešeni očitki v nekem smislu še bolj nesprejemljivi, ker skušajo ustvariti vtis strokovnega obračuna z nestrokovnim (projanševsko »privatiziranim«) ustavnim sodiščem. Zato se kot bivši ustavni sodnik čutim dolžnega ostro protestirati proti tako neodgovornemu odnosu do ustavnega sodišča.

  • Škofova vloga

    Dr. Božo Repe je za zgodovinsko stroko izredno presenetljivo reagiral na zahtevo dr. Borisa Mlakarja, da naj Jure Trampuš za svoje trditve o škofu Gregoriju Rožmanu predloži dokaze. Namesto, da bi kot zgodovinar podprl tako zahtevo, saj je zvestoba dejstvom za zgodovinarja zavezujoča, je napovedal, da bo Mlakar„moral temeljito premisliti o svojem življenjskem delu“. Bralcu je dal hkrati vedeti, da Mlakar kot zgodovinar ni naredil ravno veliko, saj naj bi se »vse življenje v glavnem ukvarjal z domobranstvom« in objavil o tem kot »vrhunec več desetletnega dela« dve knjigi, ki sta bili hkrati magisterij in doktorat. Te trditve niso samo nenavadne, ampak delajo kolegu Mlakarju veliko krivico. Mlakar je izredno dober zgodovinar in po moji oceni daleč presega svojega kritika. Napisal ni samo omenjeni knjigi, ki sta temeljni za razumevanje dogajanja med drugo svetovno vojno na Slovenskem, temveč številne poglobljene prispevke, tudi monografije, npr. Tragedijo na Cerknem. In dobro raziskane monografije, ki temeljijo na arhivskem gradivu, potrebujejo svoj čas – tudi včasih desetletja.

  • Zakaj, Miro?

    Najhujša histerija okrog prodaje Telekoma se izteka; kost je oglodana do te mere, da je zanimanje že vsega site javnosti zanjo upadlo. Toda v vročici križanja stališč v tej štoriji je ostalo prezrto nekaj, kar predstavlja, če je resnično, neprimerno hujšo manifestacijo naše servilne popustljivosti neoliberalističnim ukazom EU in njene birokracije.

  • Zakaj, Miro?

    Leto 2013, ko sem vodila slovensko vlado in ko smo sprejemali odločitve o sanaciji slovenskih bank, ni oddaljeno več stoletij, da bi lahko upravičili dejstvo, da smo očitno pozabili na to, v kakšni situaciji smo se takrat nahajali. Med uredniki slovenskih medijev skorajda ni bilo nikogar, ki ne bi prejel klica katerega izmed tujih kolegov ali bežnih znancev, ki je želel vedeti, kdaj bo Slovenija bankrotirala in kdaj bo v državo vkorakala trojka. Na določeni točki namreč ni bilo več vprašanje, ali bomo dobili to neželeno »pomoč«, temveč, kdaj jo bomo dobili. Vendar smo z jasnim načrtom preprečili situacijo, v kateri se danes na primer nahaja Grčija. Situacijo, v kateri je vlada samo orodje za izpolnjevanje ukrepov, navedenem na seznamu opravil, ki jih je potrebno opraviti po naročilu tujih institucij.

  • Kdo je tu nelegitimen

    »V članku z naslovom »Kdo je tu nelegitimen?« je novinar Peter Petrovčič zapisal, da je leta 2011 Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da je koruptivno ravnala notranja ministrica Katarina Kresal.

  • Okupirana Ljubljana

    13. maj (1941) je brez dvoma primeren datum za spravni praznik. Dogodki na ta dan vsebujejo stvarnost slovensko govorečega zahodnega Balkana.

  • Pamflet: Kontaminiran jezik

    Amerikanec iz Amerike je v vsakdanjem razumevanju obiskovalec iz ZDA. Ni pa nujno, lahko je Kubanec, Kolumbijec, Kanadčan ... skratka iz katerekoli države Severne, Srednje ali Južne Amerike. Beseda »Amerikanec« ima ožji in širši pomen.

  • Kdo je tu nelegitimen?

    Trinajst članov društva SRP v svojem pismu v prejšnji številki Mladine z uporabo strokovnega besednjaka zavaja laične bralce s strokovno povsem zgrešenimi stališči. Poglejmo samo glavne nove neresnice in pravne nesmisle, ki so si jih privoščili tokrat (po dveh podobnih pismih svojega »Odbora za zaščito pravosodja«, objavljenih drugje).

  • Paradiranje s tragedijo

    Spoštovani,

  • Ali res hočemo biti le provinca bogatih?

    Spoštovani,

  • Kdo je tu nelegitimen?

    Najpomembnejši branik pravne države je pravosodje. Seveda je tudi v pravosodju veliko težav in slabosti. Mnogokrat je premalo učinkovitosti in v nekaterih zahtevnih postopkih, posebej na področju gospodarskega kriminala, nezadostne usposobljenosti organov pregona in sodišč. Vzroki temu, da se sodni procesi ne sklenejo v razumnem roku, so tudi v postopkovni zakonodaji, ki omogoča obstrukcijo postopka (izogibanje vročitvi pošte, neudeležba na procesnih dogodkih, zdravniška »potrdila«, »službena zadržanost«, pokvarjen akumulator, neupravičene zahteve po izločitvi sodnikov in dokazov …) s strani storilcev kaznivih dejanj in nekaterih »prizadevnih« odvetnikov. Seveda pa učinkovitost sodnih postopkov ne sme znižati doseženega standarda človekovih pravic in svoboščin! Za dolgo trajanje postopkov so bili zaslužni v nekaterih konkretnih primerih (trgovina z orožjem, Patria …) tudi organi pregona, ki so pod vplivom politike zavlačevali postopke (»založena« depeša, neaktivnost prejšnjega vodstva tožilstva …). V zadnjem času se je pravosodje odločno lotilo tudi kriminala „belih ovratnikov“ in ne zgolj preganjanja „kurjih tatov“. Takoj, ko so pravosodni mlini začeli obravnavati korupcijo, kazniva dejanja pri »lastninjenju«, različne zlorabe uradnega ali službenega položaja, finančne malverzacije ter brskati po davčnih oazah itd., so se pojavili nebrzdani napadi na pravosodje: od »linča« s strani ulice in nekaterih medijev do najetih »pravnih strokovnjakov«, pa tudi s strani dela politike v parlamentu in zunaj njega – z namenom: Nižji kot bo ugled pravosodja, manjša bo v očeh javnosti verodostojnost obtožb in obsodb storilcev kaznivih dejanj.

  • #Kolaboracija je kul!

    Spoštovani,

  • Pamflet: Okupirana Ljubljana

    Spoštovani,

  • V prid Janši

    Kazenski pravniki nimajo pojma, tudi Bavcon ne. Masleša mora odstopiti, to je jasno. Janša ni imel privilegiranega položaja, pred mano, bogom in ustavnim sodiščem so vsi enaki. Testen se je šalil, ko je rekel, da je sodba ustavnega sodišča o Patrii gnil kompromis. Vse je jasno in dokazano, saj sem napisal, da je dokazano. Naj se zgodi (moja) pravica, tudi če propade svet. Urbi et orbi, Matevž Krivic, Sp. Pirniče.

  • # Kolaboracija je kul!

    V zadnji številki je vaša revija objavila članek Jureta Trampuša pod zgornjim naslovom. Nobeno besedilo, kaj šele izpod peresa časnikarja ni in tudi ne more biti takega značaja, da se ga ne bi dalo dopolniti, popraviti in kar je še podobnih možnih potez. Zato se v to ne nameravam spuščati, imel pa bi vendarle eno prošnjo, ker se mi zdi, da zadeva pomemben segment našega obravnavanja zgodovine druge svetovne vojne. Namreč, na strani 39 ste objavili fotografijo krste s posmrtnimi ostanki škofa Rožmana, ob kateri ste pripisali, da so slovenska sodišča pred leti pravno rehabilitirala škofa dr. Gregorija Rožmana, »ki je bil neposredno odgovoren za nastanek domobranstva«. Moja prošnja zadeva prav slednjo trditev; pred leti sem se namreč sam kar precej ukvarjal z zgodovino domobranstva in na podlagi zbrane dokumentacije sam do take ugotovitve nisem prišel. Očitno razpolaga pisec z novimi ali drugačnimi dokumenti oziroma viri, da je lahko tako zapisal. V svojem in v imenu zainteresirane javnosti ga naprošam, če lahko te vire bolj podrobno predstavi oziroma utemelji trditev, o kateri je beseda. Z lepimi pozdravi.

  • Dva leva: Obletnica konca vojne

    Cerkvena gospoda po svojih zablodah vedno oznanja, da Satan zmaguje nad dobrimi nameni in poštenimi ljudmi, zato je toliko gorja na tem svetu. Hudobni in pretkani Satan se menda lahko prikazuje v angelski lepoti in neizmerni dobroti, da ljudi preslepi in zapelje na svojo pot, jih zlorabi po svoji volji in za svoje zahrbtne namene, nato jih pa zavrže. Kljub vsem težkim zgodovinskim izkušnjam mu še vedno uspeva, ker naivni ljudje preveč gledajo navzgor, zato ne spregledajo pritlehnih namenov Satana. Zapeljani verjetno zato še po sedmih desetletjih ne priznajo svoje krivde za hudobije in zločine.

  • V prid Janši

    Kako Lorenci vztraja pri podtikanju, naj bi mu bil jaz nekaj podtaknil, je res že kar smešno - če koga to še zanima, naj si pač sam prebere za nazaj, kako je v resnici bilo. Za spoznanje resnice o sojenjih v zadevi Patria so seveda mnogo pomembnejša Lorencijeva prav neverjetna zavajanja o tem. Najprej vztraja pri (zavajajoči) trditvi, da bi ustavno sodišče pred svojim odločanjem moralo prebrati 22.000 strani sodnega spisa, „če je o zadevi razsojalo vsebinsko, ne samo s stališča zakonitosti“. Toda ni - vse tri sodbe je razveljavilo samo „s stališča zakonitosti“. Kako hudo se tu moti prof. Bavcon, ko trdi nekaj drugega (a še vedno ne tako, kot to prikraja ali narobe razume Lorenci!), sem pojasnil že v sobotni prilogi Dela v svojem odgovoru prof. Bavconu. Če se Lorenci (ali kdorkoli drug) na ustavno in kazensko pravo razume bolje od naju s prof. Bavconom in lahko moje argumente strokovno zavrne ali izpodbija, naj to naredi. Če strokovni spor med ustavnim sodiščem in profesorji kazenskega prava laik Lorenci „presoja“ tako, da je prof. Bavcon zanj avtoriteta za kazensko pravo, je tudi s tem pokazal, koliko razume o ustavnem pravu.

  • Poziv proti sprejemu Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin

    Podpisniki poziva, slovenski znanstveniki, člani znanstvenih odborov za delo z GSO v zaprtih in odprtih sistemih ter drugi strokovnjaki s tega področja (podpisniki), nasprotujemo pobudi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vladi Republike Slovenije predlaga zakon, ki bi omejil pridelavo gensko spremenjenih rastlin (GSR) v Sloveniji. Slovenija, kot ena redkih evropskih držav, že ima zelo omejujoč »Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami«. Zato menimo, da je sprejem še enega zakona, ki bi urejal tako rekoč isto področje, nepotreben. Določbe zakona, ki se sicer nanašajo na omejevanje pridelave GSR, delujejo zavajajoče na potrošnika, ker se ne nanašajo na uporabo gensko spremenjenih rastlin v prehrani.

  • Popravek

    V članku „Naša voda korporacijam“ sem med drugim primerjal tudi cene storitev oskrbe s pitno vodo v občinah, kjer službo opravljajo profitabilno in kjer to opravljajo neprofitno. Za primer sem podal tudi občino Murska Sobota. Zapisal sem, da znaša vodarina v tej občini 0,35 evra na kubični meter. Ta podatek, ki sem ga pridobil iz registra, ki ga vodijo na ministrstvu, ni točen. V Murski Soboti dejansko plačujejo 0,5 evra na kubični meter. Kar je sicer še vedno za okrog 30 odstotkov nižje kot v primerljivih občinah, kjer to službo opravljajo profitabilno. Za napako se opravičujem.

  • V prid Janši

    O podtikanju naj bo z moje strani dovolj. Krivic se pač drži metode: dokazano je, ker sem rekel, da sem dokazal. Bralcem, ki se jim to ljubi, naj pogledajo na začetek najinega dopisovanja in presodijo.

  • Pamflet: Okupirana Ljubljana

    V svojem zadnjem pamfletu z naslovom Okupirana Ljubljana si je Bernard Nežmah med drugim v zvezi z okupacijo Ljubljane med drugo svetovno vojno zastavil retorično vprašanje „A kaj je pomenila okupacija?“ In takoj pojasnil: „V prvi vrsti so meščani izgubili pravico do prostega gibanja in odločanja o javnih zadevah.“ To preprosto definicijo vojne je seveda postavil predvsem zato, da je v nadaljevanju lahko vse skupaj primerjal z danšnjim stanjem v prestolnici in tako ponovno obračunaval z županom Jankovićem (sploh bi se po vzoru Cicera in Katiline Nežmahovi pamfleti morali imenovati „Štirje govori proti Jankoviću“). Saj ne da se z njegovo oceno Jankovićevega ravnanja in njegovih nenehnih gradbenih posegov izključno v najožji center prestolnice ne bi strinjal, a se v to ne bom spuščal, ker omenjeni gospod ni moj župan.

  • Samospoštovanje

    Z začetek naj spomnim, da se 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP) nanaša tudi na Slovence na Avstrijskem Štajerskem, ki se jih v razpravah o ADP, žal, v glavnem ne omenja.

  • Sezona lova

    Ker bo zadeva Patria vse do konca avgusta 2015 štela za nerazsojeno, si kot aktivni sodnik ne smem dovoliti komentarja njene vsebine, še posebej, ker zadevnih rednih sodb nisem prebral. Čutim pa dolžnost pozdraviti odločbo Ustavnega sodišča RS kot eno izmed najbolj pretehtanih, argumentiranih sodnih odločb v zadnjem času, ki zdrži vse strokovne primerjave s svetovnimi standardi, kar je za tako majhno državo velikega pomena. Za razliko od avtorja prispevka se ne bom spuščal v politične konotacije ali v obrambo oziroma napadanje posameznikov oziroma njihovih stališč; za vpete v zadevni kontekst mi namreč ni kaj dosti mar, jih večinoma ne poznam, v mojem prostem času ne zasedajo veliko prostora. Potrebno pa mi je spregovoriti kot dobronamernemu delu stroke.

  • V prid Janši, Sezona lova

    Kako se Janko Lorenci izmika priznanju, da mi že ves čas podtika, prav po otročje, da naj bi mu jaz nekaj podtaknil, sem pojasnil že zadnjič - nima smisla ponavljati. Označi me za oholega, češ da sem se bahal, da so moje oči „najbolj vešče pravniške oči“ pri nas - ko dokažem, da si je to izmislil, tega niti ne obžaluje, kaj šele, da bi se za obrekovanje opravičil - namesto tega raje nadaljuje v starem stilu. O tem je res škoda nadaljnjih besed.

  • Kočljivi gospodar Zemlje

    Malce mi je že neprijetno, ko spet hvalim dobro kolumno J. Lorencija. Čutim pač veliko zadovoljstvo, ko berem človeka, ki razume kontekst časa in me njegova znanja /razmišljanja le še dodatno obogatijo in potrdijo v (tudi mojem) razumevanju sveta. To je daleč nad mediji, ki lajnajo vsakdanjost in favorizirajo aktualno politiko in bolj ali manj pristajajo na nakazano slabšalno smer človeštva in Slovenije. Recimo ne pritiskajo z vsemi močmi proti dviganju glave Hitlerjevega nacizma v vseh mnogoterih pojavnih oblikah. Tudi pri nas se ta ista ideologija z vsem pompom dogaja, vodilno pri tem pa je Ustavno sodišče. Pa, če gre zgolj za ljubi kruhek medijev, mi je vsaj še razumljivo, ne pa sprejemljivo, resno strah pa me je, da se večina pišočih, govorečih ne zaveda tega, kar pravi Lorenci v kolumni, »prevedem«: Človek, kočljivi gospodar Zelje.

  • Čas za sojenje

    Povod za to polemiko je kolumna,v kateri sem zapisal, da ustavnega sodišča ne spoštujem, da pa je treba njegove odločitve upoštevati, sicer bi zavladala kaos in brezvladje. To piše črno na belem. Krivic se je nato ostro spravil na to moje mnenje o US, me oštel, da se tako grdo, brez spoštovanja o njem ne sme pisati, zraven pa mi podtaknil, da jaz ne bi upošteval (bil za izvrševanje) odločb US.

  • Intervju: Katarina Bergant

    Na pogovor z dr. Katarino Bergant, se je v pismih odzval pravnomočno obsojeni bivši poslanec Zoran Thaler, ki zaključuje, da sodišče v moji osebi „ni bilo sposobno ločevati med medijskim, političnim in pravnim nivojem zadeve“ in, da „se je odločilo presojati v skladu z medijskim pričakovanjem in drhalsko miselnostjo spletnih forumov.“

  • Narod modrih

    O slovenski tragediji in duhu (sodobnega) časa spregovori tudi Cankarjev Jerman v Hlapcih: „Ali veš, da se ukvarjam z zgodovino slovenskega naroda? ... Zdaj pregledujem zgodovino protireformacije. Takrat so v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, druga polovica pa je pobegnila. Kar je ostalo, je bila smrdljiva drhál. In mi smo vnuki svojih dedov.“

  • Pazi(n), proračun!

    Spoštovani g. Marjan Horvat!

  • Intervju: Katarina Bergant

    G. Peter Petrovčič v intervjuju z dr. Katarino Bergant, okrožno državno tožilko in strokovnjakinjo za kazensko-pravne vidike delovanja preiskovalnih novinarjev, kot ponavadi izpostavi relevantna vprašanja iz labirinta naše kazensko pravne stvarnosti.

  • Čas za sojenje

    Očitno si tudi Janko Lorenci, vsaj v tejle polemiki, ne more kaj, da takrat, ko mu zmanjka argumentov o resničnem predmetu polemike, ne bi še on uporabil že tisočkrat uporabljenega polemičnega trika: speljati pozornost bralcev kam drugam. Zadnjič sem natančno analiziral njegovo „drobno goljufijo“ (izmikanje priznanju lastnih, zapisanih besed), zdaj pa na mojo argumentirano zavrnitev njegovih trditev, da sem mu nekaj podtaknil, zapiše samo še: „Pa mi je podtaknil.“ Kot v prepiru med otroki: „Pa si, pa si, pa si!“

  • Množična kršitev

    S tem pismom se odzivam na članek »Množična kršitev«, ki je bil dne 10. 4. 2015 objavljen na triindvajseti strani vašega tednika. Zmotil me je predvsem zaključek članka, v katerem avtor ugotovi, da »razsodbe novinarskega častnega razsodišča pač niso tako vplivne, kot bi morale biti,« in s tem cilja na brezzobo novinarsko častno razsodišče.

  • Maja Novak: Rešimo kite, mamuta in MK!

    Pri vprašanju, če gre za utemeljeno dilemo ali pot v pekel, kot ga zastavlja draga kolegica Maja Novak, se bom zadržal samo ob razglabljanju o MK, saj o kitih in mamutih precej premalo vem.

  • Sumljivi poobedki

    V odgovoru na članek »Sumljivi obedi« (Mladina, št. 14, 3. 4. 2015) direktor ŠOU v Ljubljani in direktor Zavoda Študentska menza s svojimi dragocenimi pojasnili zgolj potrjujeta temeljno namero članka. Študentska menza je dokaz, kako se prepletajo javno poslanstvo študentske organizacije s poslovnimi interesi zasebnikov. Ta »banalnost zla«, za legitimno politično krinko ŠOU skriva legalno pokritje študentskega biznisa, kjer se prelivata denar in moč brez pravega javnega nadzora.

  • Vlado Miheljak: Pretočnica

    Paranoidne projekcije v teorijo zarote so očitno naravni sopotnik, pravzaprav zaveznik politikov. Ni sicer jasno ali postanejo politični osebki paranoidni, ker oz. ko vstopijo v politiko ali pa v njo vstopajo, ker so takšni. Paranoidni. To lahko preverjamo pri strankah, ki so postavile (politično) nove nove obraze na ogled. Nove, ki delujejo kot stari: užaljeno, nanašalno. SMC je prepričana, da se je godi krivica, ker so brez popustov observirani in za svoje zdrse kritizirani. Prav tako tudi Združena levica in njene članice. Res je, da stranke desnega političnega pola dobivajo brezrezervno in nekritično podporo in maksimalne popuste pri ocenjevalcih iz desne hemisfere, a na levici na takšen luksuz pač ne morejo računati. Ko spomniš, da je TRS kot konstitutivna stranka Združene levice imela še na predzadnjih volitvah težave z levo samoumestitvijo, so užaljeni. Ko opozoriš, da ni prav posrečeno groziti, da bo prišel čas, ko bodo ljudska sodišča bruhala ogenj, so seveda tudi užaljeni. Ko pripomniš, da je zvezda pomladanskega prestopnega roka na levici, Violeta Tomić, reagirala primitivno, z nacionalističnimi stereotipi zgolj zato, ker jo neka avtorica, ki živi in ustvarja onkraj Kolpe, terja za poravnavo dolga, se odzove na pričakovani način. Namesto, da bi ali spokorjeno povedala, da zdrs obžaluje ali nedvoumno demantirala besede, ki da so ji bile položena v usta, se zateče v paranoidne konstrukcije o fantomskih povezavah in posledičnih motivih podpisanega z neko izvenparlamentarno grupacijo na levici. Ne bi se spuščal v detajle dolžniško upniškega razmerja, čeprav je bilo po pisanju upnice “domače poslovanje” dogovorno in vzajemno ter da je bil tak tudi končni pobot oz. poravnava dolga. Tisto, kar je zavržno, je reakcija Tomićeve, ki je, ko ji je upnica potrkala na poslansko vest in za to vest odmerjeno plačo, za časopis Finance povedala: “V Sloveniji se vse fakture plačujejo na podlagi izstavljenih računov, če kdo misli, da bomo plačevali na roko, razmišlja balkansko. … Zgleda, da pač nekdo, ki živi južno od Kolpe, tega ne razume.” Ko sem ob ekspresnem preskoku podpredsednice DSD Tomićeve na funkcijo predsednice TRS na to spomnil, mi je v odgovoru navedla, da je bila njena resnična izjava bistveno drugačna: “Očitno v njenem svetu poslujejo drugače”. Ni kaj, če drži slednje, potem so jo Finance grdo zmanipulirale. In če so jo zmanipulirale, je odgovorna političarka odločno demantirala izjavo? Ne, Nikakor. Na FB (ne v zadevnem časopisu!), je zapisala, da ji je “žal, da je časopis Finance navedel, da naj bi izjavila, da se je ga. Rudan odzvala „Balkansko”. Izjava je bila narobe razumljena in izvzeta iz konteksta.”. Kakšna akrobacija pa je zdaj to? Ni kategorično zatrdila, da so si Finance to izjavo izmislile, ponaredile in zahtevala popravek, ampak, da ji je žal, da so jo navedle(?!). Žal ti je lahko tudi, ko kdo navede resnične, a neprijetne izjave. In kajpak je izjava izvzeta iz konteksta, še pripomni. Kakšnega konteksta pa? V katerem drugem kontekstu je stigma balkanskega razmišljanja ljudi onkraj Kolpe sprejemljiva?

  • Čas za sojenje

    Dopisovanje z gospodom Krivicem postaja naporno. Gospod očitno misli: kdor ima zadnjo besedo, ima tudi prav. In piše naprej. In še naprej zanika, da mi je podtaknil, da jaz ne bi upošteval odločitev ustavnega sodišča (US). Pa mi je podtaknil. Tokrat še bolj poudarjeno govori tudi o potrebnem spoštovanju sodišč.

  • Ne drugi, ampak slepi tir?

    V Mladini št. 13 pod člankom z naslovom »Ne drugi, ampak slepi tir?« mag. Tomaž Ogrin iz Ljubljane podaja vrsto vprašanj na gradnjo II. železniškega tira med Divačo in Koprom.

  • Sumljivi obedi

    Zavod Študentska menza je zasebni zavod, ki je bil leta 2013 ustanovljen s strani ŠOU v Ljubljani z namenom zagotavljanja zdrave, kakovostne in cenovno dostopne študentske prehrane. Posebno skrb zavod namenja socialno ogroženim študentom, katerih število iz leta v leto narašča, s tem pa narašča tudi število študentov, ki nimajo dovolj denarja, da bi si lahko zagotovili vsaj en topel obrok dnevno. Študentska menza je s svojim delovanjem pričela v letu 2014 in je med študenti zelo dobro sprejeta. V menzi Indeks je bilo v letu 2014 pripravljenih kar 88.000 študentskih obrokov. Porabniki sredstev ŠOU v Ljubljani, ki jih ta namenja v proračunu za leto 2015 v višini 105.000 EUR za prehrano študentov v Študentski menzi, so tako izključno študentje. Prostori na Kersnikovi 6 v Ljubljani, ki lastniško pripadajo ŠOU v Ljubljani, so se zaradi tega projekta namenili v uporabo Študentski menzi. Nihče ni nikogar preganjal iz prostorov, gre za strateško odločitev ŠOU v Ljubljani. Namen Študentske menze, ki ima seveda omejene kapacitete in sredstva, ni rušiti tržnih cen, ampak zagotoviti študentom, ki si v času študija žal ne morejo privoščiti obedovanja v vsaki restavraciji, zdrav in topel obrok.

  • Vlado Miheljak: Pretočnica

    Lucidne kolumne Vlada Miheljaka sem vedno rada brala. Pravzaprav jih še vedno, čeprav se mu zapišejo pritlehni zdrsi praviloma vselej, kadar gre za Združeno levico ali katerikoli njen del. TRS in DSD ga mučita, odkar se nista želela solidarnostno pretočiti v neko Miheljaku bližnjo stranko, ki se je za državnozborske volitve povezala s SD, saj je po besedah njenega ugledno pretočnega prvaka iskala vlak za državni zbor, in ji je SD kot lokomotiva vzbujala več upanja kot Združena levica. Na koncu je njegova protežiranka zgrešila ciljno postajo in mimogrede presenetljivo učinkovito sesula svojo solidarno gostiteljico - vlačilko, navzlic domnevnemu obvladovanju narcisizma malih razlik. Pa bodimo pošteni. Pretok med strankami Združene levice je za okolje mnogo manj nevaren, kot je bil pretok kadra LDS v njegovo stranko.

  • Dežela družinskih tragedij

    Policist v Celju je po naključju ustavil šoferja, ki je prevažal truplo svoje žene. Dobili smo novo (katero že po vrsti?) »družinsko tragedijo«. Ne kaže, da bi novinarji kdaj reflektirali, kaj z uporabo tega izraza pravzaprav sporočajo javnosti, žalujočim in kaj povzročitelju zločina. Pri tem ne pomnim, da bi umor v drugačnih okoliščinah poimenovali »tragedija«, po drugi plati pa je pomenljivo tudi, da se prav nobenemu novinarju ni zdelo primerno poimenovati »tragedija« poskus umora s sekiro, ki ga je nad možem zagrešila bojda pretirano ljubosumna žena. Umoru žene ali partnerke torej ne glede na nesporno kriminalnost dejanja po mnenju poročevalcev ne gre odrekati »tragičnosti« – storilec je namreč daleč najpogosteje partner, ki ubije svojo partnerko, ženo oz. bivšo partnerko. V spregi s šovinističnim diskurzom na spletnih forumih in družabnih omrežjih, ki je hkrati odraz in dejavnik reproduciranja stanja in vzorcev razmišljanja, je, ko gre za vprašanje nasilja, to zares ubijalska kombinacija.

  • Ne drugi, ampak slepi tir?

    V pismu mag. Klemen Ponikvar, Slovenske železnice, Prometni institut Ljubljana komentira članek geografa Gašperja Kleča iz 12. številke Mladine. V tem komentarju najbolj izpade, ne kilometri, ampak navedba, da so hitrosti tovornih vlakov med vožnjo v povprečju okrog 70 km/h. Pred leti sem bil na prostorski konferenci o 2. tiru v Sežani. Predstavljen je bil projekt 2. tira za hitrosti do 160 km/h. Na moje vprašanje, ali bodo tako hitro vozili tudi tovorni vlaki, je bil odgovor, da oni pa 75 km/h. To se sklada s podatkom mag. Ponikvarja. Neodgovorjeno pa je ostalo vprašanje, zakaj pa potem proga za 160 km/h. Prosim mag. Ponikvarja za odgovor. Da je načrtovanje 2. tira za potniški promet s 160 km/h nesmiselno, je menda jasno. Ampak uradna video predstavitev 2. tira kaže ravno potniški vlak. Zakaj zavajanje? Logistika posameznika iz krajev ob obali do Divače je smiselna le po avtocesti. Razen, če bi se na primer 300 delavcev vsak dan vozilo iz Kopra v Divačo in nazaj, v službe (ki jih še dolgo ne bo) in nikamor drugam. Pa še tem bi bil prihod na peron bolj zamuden, kot, če od doma sedejo v avto in se odpeljejo direktno v Divačo. Po delu pa v bližnjo trgovino, naložijo v avto in nazaj direktno do doma.

  • Ne drugi, ampak slepi tir?

    Pozdravljeni,

  • Čas za sojenje

    Mladina, št. 07

  • Nalezljivost

    V kolumni Janka Lorencija z naslovom Nalezljivost, kjer primerja Slovenijo z Grčijo, se je avtorju kljub realistični diagnozi zapisala trditev, ki jo je treba močno relativizirati. Kolumnist pravi, da je grška Siriza »zmagala zaradi obupne splošne stiske in do gnusa gnile domače politike. Pri nas je kriza plitvejša, politika pa kljub vsemu še ni na tako slabem glasu.« To je idealiziranje slovenskih razmer. Res je grški delež revnega prebivalstva večji od slovenskega, a trendi in ukrepi v zvezi z revščino so v Sloveniji slabši kot v Grčiji. V zadnjih meritvah (Eurostat) je Slovenija zabeležila neslaven rekord: med letoma 2012 in 2013 smo glede hitrosti oz. velikosti potiskanja prebivalstva pod prag revščine postali celo drugi v Evropi (hujša od nas je bila zgolj še Litva), medtem ko so evropske države ravnale obratno, v povprečju so zmanjšale delež revnih. Grčija ga sicer ni zmanjšala, a ga kljub »trojki« tudi ni povečala, medtem ko je, denimo, Španija – druga največja evropska bolnica - v istem času revščino zmanjšala za dvakrat toliko, kot smo jo pri nas povečali. Celo že v obdobju debelih krav, torej na vrhuncu največje gospodarske konjunkture v letih 2007/08, je Slovenija delež revnih prav tako povečala in se med vsemi EU-državami tudi takrat uvrstila na visoko (peto) mesto po velikosti tega škandaloznega pridelka, medtem ko je Grčija takrat uspela revščino nekoliko zmanjšati in to za natančno enak odstotek, kot se je povprečno zmanjšala tudi v vsej Evropi. Ne pozabimo, da se danes Grčija konfrontira z EU prav v imenu zmanjšanja revščine in je v tej zvezi sprejela tudi že prve zakonske ukrepe. Skratka, po omenjenih trendih in konkretnih ukrepih ravna Slovenija nasprotno od Grčije, čeprav bi jo morali imeti za zgled. In ne pozabimo, ignoranca do revnih (in ostalih družbenih margin) je za Slovenijo značilna brez izjeme tako v kriznih kot konjunkturnih časih, torej neodvisno od ekonomije.

  • Javno pismo

    Spoštovani predsednik vlade, dr. Miro Cerar!

  • Kazenska ovadba proti nekdanjemu veleposlaniku v Parizu Janezu Šumradi je bila zavržena

    Mladina je svojo raziskovalno novinarsko pozornost trikrat (11. 11. 2011, 1. 6. 2012 in 20. 7. 2012) namenila delovanju veleposlaništva RS v Parizu v času mandata veleposlanika dr. Janeza Šumrade (2006-2010). Med drugim je pisala o menda odkritih in številnih »nepravilnostih« v delovanju veleposlaništva ter o pariškem stanovanju, ki naj bi si ga dr. Šumrada in njegova soproga »omislila ... z denarjem državnega proračuna. Šumrada naj bi za odplačevanje posojil trošil denar, ki ga je dobil od zunanjega ministrstva za najem rezidence – skupaj naj bi šlo za približno 350 tisoč evrov.«

  • Nadzor nad Sazasom?

    V članku »Nadzor nad Sazasom?«, ki je bil objavljen 13. marca 2015, na strani 13 revije Mladina, avtor Peter Petrovčič nesorazmerno in populistično obravnava novelo avtorske zakonodaje (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) in celotni prispevek, vključno z naslovom, gradi na nepreverjenih in neobjektivnih dejstvih. Združenje SAZAS oz. »Sazas« uporabi, kot da je edina kolektivna organizacija, ki se jo zadevajo predlagane spremembe avtorske zakonodaje. Avtor prispevka si ni pridobil stališča Združenja SAZAS o obravnavani tematiki in nikakor ni stopil v stik z nami. Tak novinarjev pristop je povzročil zavajanje avtorjev in javnosti.

  • Intervju: Dr. Gorazd Kovačič

    Z večino stališč dr. Kovačiča se strinjam, čeprav v novih predlogih ZViS vidim tudi nekatere dobre možnosti, da se sistemsko reši vprašanje nesorazmernih AH, konkretno, v izstopu iz sistema javnih uslužbencev (profesorji nismo uradniki!) in nadomeščanju AH (in vseh ostalih dodatkov) z jasno omejenimi stimulacijami. A se po drugi strani strinjam, da so mnoga druga izhodišča za novi ZViS nesprejemljiva (npr. začasnost zaposlitev). Toda k pisanju me je spodbodel predvsem zadnji odgovor dr. Kovačiča, ki je očitna posledica »pokvarjenega telefona«, prevečkrat in napačno posredovanega, slišanega in reinterpretiranega opisa stanja na Univerzi v Mariboru. V mislih imam stavek »Na mariborski univerzi imajo nekateri profesorski naziv, a predavajo 28 ur na teden za le devetsto evrov neto plače, ker je fakulteta v času rektorja Dušana Rebolja znižala obračunsko vrednost ure.« Že v nekem drugem sestavku, v Večeru, je avtorica dr. Vuk Godina pavšalno trdila, da je »Rebolj uvedel povečano izkoriščanje zaposlenih delavcev na univerzi in neplačevanje njihovega dela«. Gre za podobno napačno trditev, zato, podobno kot njej, odgovarjam tudi dr. Kovačiču:

  • Čas za sojenje

    Gospod Krivic drobno goljufa še naprej. Na vse načine motovili in napeljuje na svoj mlin moje besede, da je fraze o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča vedno teže poslušati. Hkrati sem zelo jasno zapisal, da je treba odločitve tega sodišča upoštevati, sicer bi zavladala kaos in brezvladje. Torej sem napravil dovolj jasno razliko med spoštovati in upoštevati, izvršiti itd. Pravni pouk za mojega spoštovanega sobesednika: glagol spoštovati ima pač več pomenov. Beseda spoštovati v pomenu ceniti, imeti do koga spoštljiv odnos, se mi v zvezi z ustavnim sodiščem v tej zasedbi zdi neprimerna. No, Krivic se dela, da distinkcije ni in s kopičenjem citatov, samocitatov (zelo so mu pri srcu) in svojimi razlagami tega, kar sem mu repliciral, žene svoje – da jaz odločitev US ne bi upošteval. Človek pač, ki se rad oglaša, hoče vedno imeti prav in si mora zato kdaj pomagati tudi z domišljijo, zavajanjem ali indičnimi mnenji. Najbrž ne zato, ker je bil nekoč sam ustavni sodnik.

  • 13. 3. 2015  |  Mladina 11  |  Pisma bralcev

    Obkrožite svojo vero

    Tekst, v katerem kolumnist N’toko piše o vlogi religije in njenega domnevnega nasprotja, ateizma, v sodobni potrošniški civilizaciji, ima gotovo nekaj dobrih točk, a jih po mojem mnenju kazijo slabo domišljena argumentacija in sklepi.

  • V kletki

    Prebiranje kolumn ni kratkočasna zadeva. Njihova funkcija je daleč od tega, da bi bralca zabavala, saj njihovi avtorji vedno opozarjajo na aktualne družbene probleme in pri tem izkazujejo močno osebno noto do obravnavane teme. Včasih se z njimi strinjamo, včasih pa tudi ne. Obravnavajo problematiko, ki nam je bližje ali pa se nas sploh ne dotakne.

  • Čas za sojenje

    Pri Janku Lorenciju že zelo dolgo, vsaj trideset let, visoko cenim celo vrsto velikih kvalitet njegovega pisanja in razmišljanja - tega, da se moji kritiki njegovega zadnjega pisanja o ustavnem sodišču skuša izmakniti tako, da je eni od svojih misli, ki sem jo kritiziral, naknadno skušal odvzeti ost, pa gotovo ne morem ceniti. Če se v kolumni, kjer napadeš ustavno sodišče kot „politikantsko“ in „kužno delujoče“, hkrati obregneš ob frazo „odločitev US bomo spoštovali“, bi rad videl bralca, ki je to razumel kaj bistveno drugače kot jaz. Avtor pravi, da je bila moja interpretacija tega njegovega stavka samovoljna in zlonamerna - in da on v resnici misli, da je odločitve US treba „upoštevati“ (!?) - „sicer bi zavladala kaos in brezvladje“. Morda res, če jih res niti upoštevali ne bi (če bi jih torej drugi državni organi kar ignorirali) - toda v najini polemiki je šlo za nekaj več od golega upoštevanja. To je - hote ali nehote - potrdil Lorenci sam, ko je v svojem odzivu na mojo kritiko napisal takole: „Res pa je fraze o spoštovanju vedno teže poslušati. Bodisi zato, ker so tisti, ki jih izrekajo, sami nevredni spoštovanja, ali pa zato, ker gre za problematične ali škodljive odločitve US.“ Seveda so odločitve kateregakoli iz ljudi sestavljenega organa lahko problematične in tudi škodljive. Tisti, ki o njih tako mislijo, jih zato lahko kritizirajo - pogoj za minimalno družbeno kohezijo (in zato tudi ustavna zahteva!) pa je spoštovanje (tj. izvrševanje - ne odobravanje!) zakonito sprejetih in izvršljivih odločitev pristojnih državnih organov. Še zlasti tistih zadnjih, najvišjih, s posebnimi ustavnimi pristojnostmi, ki so jim z ustavo podeljene prav zaradi ohranjanja minimalne družbene kohezije - da družba ne zapade v anomijo ali, z Lorencijevimi besedami, „v kaos in brezvladje“.

  • Ljubljanske škrbine

    Spoštovani,

  • Predolge noge in prekratka znanost

    Polemičen zapis, ki ga je v zadnji številki Mladine podpisala petdeseterica posameznic in posameznikov z logov naše družboslovne in humanistične inteligence je nedvomno v marsičem upravičeno kritičen do zapisanih trditev novinarke Dnevnika Anite Vošnjak, ki je v svojem članku povzela predavanje dr. Simone Fišer Kralj, raziskovalke na Inštitu Jovana Hadžija ZRC SAZU z naslovom »Vsem moškim so všeč dolge noge«. Kot biolog si zapisane trditve vseeno upam videti in razumeti nekoliko drugače od podpisanih petdesetih, ne da bi hotel eksplicitno stopiti v bran novinarki ali raziskovalki, ki ju niti ne poznam.

  • Kaj išče mama v zakonodaji?

    Ob predlogu novele zakona o zakonski zvezi so se spet prebudili nasprotniki; spet mahajo s „tradicionalno definicijo družine“, v kateri sta nosilni figuri „oče in mama“. To je ideološka manipulacija. V zakonodaji in sploh v uradni rabi je ime za moškega starša oče, za ženskega starša pa mati. Dalje, govorimo o očetovstvu in očetovski skrbi ter o materinstvu in materinski skrbi. Na tej ravni ni „mame“ in morda „maminstva“. Pač pa je mama in mamica ljubkovalna beseda, tako kot ata, papa, očka. Kdor ustvarja asimetričen par, daje poudarek na čustveno nabito „mamo“ in s tem manipulura s čustvi publike.

  • Guvernerjeve sence

    Spoštovani,

  • Intervju dr. Stanka Setnikar Cankar

    V mojem pismu ni več neresničnih navedb, kot je zapisala gospa Nataša Gerkeš, pač pa samo ena: na ministrstvu res ni 1800 zaposlenih, pač pa »samo« 517 ljudi. Povedano drugače, za kakšnih 15 do 20 osnovnih šol! Razkošje, ki ima zoprne in škodljive posledice, saj so to skoraj ali pretežno vse javni uslužbenci, ki branijo svoja delovna mesta s tem, da si izmišljajo delo zase in seveda predvsem za druge … No, koliko je zaposlenih s pogodbami, brez katerih se ne da nič računalniškega, na primer, o tem ne bomo izvedeli nič. Tudi o vrednosti teh pogodb nič (mogoče bi bilo za strošek manjkajočih zaposlenih v mojem navedku). Da pa se da prešteti vse tiste na ministrstvu, ki hodijo med delovnim časom na jogo v posebej določen prostor v stavbi ministrstva. Bi povedali kaj o teh zaposlitvah?

  • Prosti sedež

    Človek, kot je Krivic, ki druge nenehno poučuje o poštenosti, načelnosti, strokovnosti itd., ne bi smel drobno goljufati. V svojem prispevku se najbolj obregne ob moj stavek: »Zato je vedno teže poslušati frazo: odločitev US bomo spoštovali.« Takoj nato pravi, da jaz (J.L.) odločitev ustavnih sodnikov ne bi spoštoval.

  • Apel za prost vstop v muzeje in galerije

    Pri nas smo, za bistveno razliko od drugod, že kar sprijaznjeni, da je gneča v galerijah le ob otvoritvah, kjer je morda bolj pomembno biti opažen, kot pa dejansko konzumirati razstavljeno. Kasneje pa na iste razstave zaide le še peščica obiskovalcev in kak organiziran ogled. S tem naj bi se financer, ministrstvo za kulturo in tudi galerije in muzeji nekako kar sprijaznili. Še zlasti, ko je za kulturo denarja vedno manj. nihče pa se pri tem ne vpraša, kolikšen je pri tem resnični kvantitativni in kvalitativni izplen za družbo kot celoto. Sedanji, dva ali trikratni prosti vstop na leto, tega problema ne more rešiti Z zavistjo opazujejo naši kulturni menedžerji kulturnejša okolja velikih evropskih in severnoameriških mest, kjer pred muzeji z odmevnimi in plačljivimi razstavami nastajajo tudi večurne čakajoče vrste obiskovalcev.

  • Prosti sedež

    Z Vladom Miheljakom sva si v pogledih na družbo in politiko že dolgo zelo blizu - se pa včasih ob kakšnem vprašanju tudi polemično spopadeva. Tokrat (glej najino polemiko ob njegovi kolumni v lanski št. 51-52) se nisva, kot sam pravilno poudarja, glede Janše - zanj je Miheljak odlično napisal, „da si ne zasluži takšnega luksuza, da bi mu krivično ali pristransko sodili“. O tem, ali so mu redni sodniki ta nezasluženi luksuz vendarle omogočili, torej, ali so ga obsodili nezakonito (kot mislim sam), ustavno sodišče kot zadnja domača instanca še ni odločila. Toda v času tik pred to odločitvijo se (poleg mnogih drugih) oglasi tudi Miheljak in kategorično zapiše, da „ustavnih sodnikov ne usmerja črka zakonov in ustave, ampak neka druga motivacija“ in da si zato, pazite, „od ustavnega sodišča ne gre obetati nič, kakorkoli bo že v prihodnje presojalo“!

  • Intervju: dr. Stanka Setnikar Cankar

    V Mladini ste 6. februarja 2015 objavili odziv ravnatelja OŠ Prule Dušana Merca na intervju z ministrico dr. Stanislavo Setnikar Cankar. V pismu je več neresničnih navedb.

  • Se bojim

    Moj nemški prijatelj Henner Müller Holtz iz Heidelberga, profesor angleške književnosti, pisatelj in fotograf, duhovit in luciden mož, žal pokojni, mi je pred kakimi tridesetimi leti med klatenjem po heidelberških študentskih pivnicah, rekel tole: »The next war we might win, I am afraid.« (V naslednji vojni bi lahko mi zmagali, se bojim).

  • Peticija Preprečimo razprodajo

    K razvnetemu boju podpisnikov peticij proti privatizaciji in razprodaji ter oni za privatizacijo državnega premoženja bi bilo nemara potrebno dodati še besedo, dve o deetatizaciji. Termin je povezan z razvojem delavskega in družbenega samoupravljanja in pomeni »nasprotovanje sistemu, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju.« Gre za znano marksistično teorijo o odmiranju države. Že v socialističnih časih se je na veliko diskutiralo tudi o umiku politike iz gospodarstva in nekaj se je v tem smislu tudi naredilo, saj je bilo samoupravljanje v resnici bistveni del procesa deetatizacije oz. obratno. Upoštevajoč omenjene okoliščine bi torej danes lahko kdo pomislil, da so pravi nasledniki »partijske linije« o deetatizaciji pravzaprav pristaši privatizacije, vsaj v tistem delu, ko pozivajo k popolnem umiku politike iz gospodarstva. (O iluziji omenjenega »umika«, torej o t. i. depolitizaciji gospodarstva s t. i. privatizacijo državnih podjetij, kajpak ne bomo izgubljali besed!)

  • Zadnji Hofer pred onstranstvom

    V reportaži novinarja TAZ se lepo odraža zavoženost ravnanja s prostorom in je obenem tudi zgovoren vzorec tujih investicij s pomočjo slovenskih lakajev. Po Frančku Drenovcu je deformacija države nesposobnost zaščite slovenske naravne in prostorske rente, ki pa jo v živo demonstrira ga. Alenka Fikfak, predavateljica na FA in vodja urbanizma v Kopru. Če že izpostavlja problem namenske rabe stavbe po koncu njene primarne funkcije, bi lahko in morala vedeti, da obstaja tudi institut „stavbne pravice“. Torej vsem tem raznoraznim hofrom, sparom, lidlom, .., se mora dodeliti največ stavbna pravica za obdobje amortizacije stavbe, kar pomeni polno prodajno ceno zemljišča in konec razpolaganja z njim po njenem prenehanju. Kaj kmalu se bomo namreč srečali s problemom prostorskega načrtovanja v občinah, kjer je evforija konkurenčnosti v prostoru naredila svoje in se bomo po olastninjenih in zapuščenih tovarnah, hotelih in drugih objektih iz časa certifikatne razprodaje srečali še z veliko bolj zvitimi tujimi lastniki slovenskega prostora.

  • Koga boste pa naslednjič volili?

    Ker sem bil nekaj časa »iz stroja«, nekoliko pozno odgovarjam na polemično reakcijo Matevža Krivica na mojo kolumno Koga boste pa naslednjič volili? (Mladina, 19. 12. 2014).

  • Prosti sedež

    V članku z naslovom „Prosti sedež“, ki poroča o udeležbi slovenske delegacije na svečanosti v Auschwitzu, navajate, da je v falconu za potnike 10 sedežev. Želimo pojasniti, da smo s strani Ministrstva za obrambo ob odobritvi prevoza prejeli uradno sporočilo, da je za polet na voljo 9 sedežev. Posadko letala so sestavljali štirje člani. 

  • Upanje za prebežnike

    V prejšnji številki Mladine smo po pomoti zapisali, da se odločitev ustavnega sodišča glede zakona o mednarodni zaščiti nanaša na pritožbo Romske družine Asani, ki jo zastopa Matevž Krivic. To ne drži, ustavno sodišče je Asanijeve že zavrnilo in jih praktično poslalo nazaj na Kosovo. Omenjena ustavna odločba se nanaša na neko drugo družino Romov s Kosova, ki so v Sloveniji vložili prošnjo za azil. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo.

  • Intervju: dr. Stanka Setnikar Cankar

    Vsaj dva velika in pomembna očitka, ki sta nujna dr. Setnikar Cankar, ministrici za šolstvo, je treba zapisati ob intervjuju v Mladini, št. 5. 30. 1. 2015.

  • Ihta: Priprta vrata

    Strinjam se z mnenjem Maje Novak, ki je v članku Priprta vrata pisala o morebitnih posledicah postopnih odrekanj delavcev, ki zaradi ohranjanja delovnih mest lepo tiho sprejmejo vse, kar jim država v imenu varčevanja vzame (četudi so s tem pogosto kršene človekove pravice). Taka »priprta vrata« so se že zgodila in dogajala, zato so današnji delavci bolj brezpravna raja kot tisti izpred sto let.

  • Peticija dvoličnežev

    Ekonomista dr. Igor Masten in dr. Sašo Polanec sta v točki 1. svojega odziva na moj zapis o dvoličnih podpisnikih peticije za privatizacijo zapisala, da niti osnov ne poznam in da zavarovalnica Vzajemna ni državno podjetje, „temveč zasebna zavarovalnica v lasti zavarovancev,“ in da bi lahko v Mladini „osvojili vsaj osnove ZGD.“ Bralce bi zaradi objektivne informiranosti radi obvestili, da položaja Vzajemne „ZGD,“ zakon o gospodarskih družbah ne ureja, ampak da gre, kot je razsodilo tudi vrhovno sodišče (G 1/2006), za posebno obliko družbe (DVZ), ki ima primesi zadružništva in družbeništva in ki temelji na posebnem zakonu. Ekonomista, ki sta delala za Vzajemno, se torej v osnovi motita.

  • Odprto pismo

    S skupino prijateljev smo začeli lansko jesen nositi cvetje in sveče k spomeniku, ki obeležuje ustanovitev Osvobodilne fronte aprila 1941 v hiši na Cesti 27. aprila v Ljubljani (v Rožni dolini proti živalskemu vrtu, malo pred Vilo Podrožnik). Kot zanimivost lahko povem, da je v tej zgodovinski hiši zdaj rezidenca nemške veleposlanice v Sloveniji. Človek se vpraša, zakaj so se med vsemi lepimi starimi vilami v Ljubljani odločili prav zanjo. Ampak ne pišem o tem. Spomenik je na cesti na javni površini. Pišem zato, ker so začele januarja naše rože in sveče nenadoma izginjati. Prinesemo nove, pa jih spet nekdo odnese. Enkrat smo našli priloženo sporočilo ene od ljubljanskih uradnih ustanov, ki pa je bilo, kot smo ugotovili, lažno.

  • Politična odločitev

    Ustavno sodišče je odločilo, da se vse osnovne šole v celoti enako financirajo z javnimi sredstvi, če so v javni ali pa v zasebni lasti, ker gre za »javno storitev«, ki je »obvezna«.

  • Intervju: Ljerka Bizilj

    Spoštovana kolegica Ljerka Bizilj v intervjuju omenja razmere v Informativnem programu TVS po letu 90; med drugim tako navaja, da so bili po spremembi režima najprej ukinjeni komentarji in okrogle mize kot tudi, da ni bilo več raziskovalnega novinarstva, ker je »bilo urednike strah, da jih bodo novi oblastniki zamenjali«. - V resnici smo komentarje objavljali v osrednjem Dnevniku vse do leta 1998, ko smo jih »preselili« v novo oddajo Odmevi, leta 2000 pa so bili, z uveljavitvijo doktrine o javni radioteleviziji, ki »ne sme imeti svojega mnenja«, zares ukinjeni. Vseskozi so tekla tudi televizijska omizja, do uvedbe Odmevov tudi Žarišča, oddaje Dosje pa so bila priložnost in izziv za raziskovalno novinarstvo. Trditev o cenzuri spodbija podatek, da je Informativni program Televizije v tistih letih s svojimi oddajami iniciral padec dveh ali treh ministrov in da je bila po javnomnenjskih anketah Dela Televizija Slovenija sredi 90-ih po verodostojnosti v samem vrhu med vsemi institucijami v novi državi. Se pa strinjam z oceno, da smo za usodne razmere v Sloveniji krivi tudi novinarji, ker nismo pravočasno razbrali uničujočih potez, ki jih je vlekla politika, v prvi vrsti seveda divje privatizacije.

  • Pogodba s hudičem?

    V zadnjih dneh veliko poslušamo o kreditih, vezanih na švicarske franke. Vrednost le teh je skokovito narastla in veliko ljudi se je znašlo v položaju, kjer morajo sedaj odplačati kar dva namesto enega kredita. V sosednji Hrvaški je levo-sredinska vlada premiera Milanovića obljubila interventni zakon, ki bo konverzijo frankov v kune ohranil v zmernem znesku. Tudi naš premier Cerar je namignil na možnost tak-

  • Peticija dvoličnežev

    Novinar Borut Mekina je v zapisu Peticija dvoličnežev zapisal, da sva v peticiji za privatizacijo podprla nasprotovanje pisanju fiktivnih študij za državna podjetja, drugače pa naj bi ravnala v preteklosti sama, saj naj bi za družbo Vzajemna v letu 2009 napisala fiktivno študijo v višini preko 300 tisoč EUR. Te zapisane laži ne morejo biti dlje od resnice, kar bi novinar zlahka preveril pri naju ali Vzajemni. A že naslov, s katerim nama avtor poskuša podati žaljivo osebnostno oznako, kaže na odsotnost želje po objektivnem novinarskem poročanju, ampak zgolj diskreditacijo dveh izmed številnih podpornikov privatizacije. Da novinar Mekina ne bi v prihodnje prihajal v skušnjavo in ponavljal neresničnih navedb, jih na tem mestu tukaj izpostavljava:

  • Odprto pismo

    V letu 2013 sem se prijavila na razpisano prosto delovno mesto višjega sodnika na Višjem sodišču v Celju.

  • Strah pred ustavnih sodiščem

    Ustavno sodišče je v precepu. Ali izreči nezaupnico pravni stroki in sodni veji oblasti, ki na vseh stopnjah ugotavlja, da dokazi, četudi indični, nedvoumno utemeljujejo ugotovitev, da je bilo kaznivo dejanje izvršeno ali naj ugotovi, da so predpisi o pasivni volilni pravici glede varovanja človekovih pravic pomanjkljivi in podariti legitimiteto volilnim rezultatom.

  • Odpis dolgov

    Na novoletno jutro sem, ker ta dan ni časopisov, v Mladini prebral odlični Štefančičev članek (bravo, Marcel!), kako je kapitalizmu uspelo izničiti tako praktične izkušnje vseh poprejšnjih tisočletij in stoletij spopadanja človeške družbe s problemom dolgov kakor tudi odseve teh praktičnih izkušenj v religioznih prepovedih in obsodbah oderuštva - ne da bi se zavedal, da me takoj za tem, ker bi mi 2. januarja (letos delovni dan!) iztekel rok, čaka pritožba zoper ravnanje države, ki pa svojega dolga do tistih 26.000 upokojencev, ki jim je z zloglasnim ZUJF-om leta 2012 protiustavno znižala pokojnine, noče v celoti niti priznati, kaj šele poravnati. Gre prav za tiste iste obresti, ki jih država neusmiljeno izterja od svojih podanikov (in pomaga domačim in tujim „oderuhom“, da jih izterjajo od kogarkoli, tudi od nje same!) - ko bi jih morala ona sama priznati tem opeharjenim upokojencem, je pa ne le pravičnosti, ampak tudi prava hitro konec. Ne damo - in pika.

  • Pamflet

    Spoštovani g. Nežmah,

  • Spomenik NOB in jaslice

    V podnaslovu tega prispevka (objavljenega v Mladini 9. januarja 2015) je vprašanje: »Provokacija ali korak k spravi?« Vprašanje je vsekakor zelo pereče, ne le v Spodnji Idriji, temveč v vsej Sloveniji. Avtor (K. Košak) je dal dovolj podlage, da lahko iščemo odgovor še naprej in upoštevajoč širše družbene okoliščine.

  • Koga boste pa naslednjič volili?

    Vlado Miheljak se je v svoji kolumni najprej (ironično) prištel k tistim, ki da zapletenih pravnih vprašanj res ne razumejo, nato pa (resno) k tistim, ki so prepričani, „da ustavnih sodnikov ne usmerja črka zakona in ustave, ampak neka druga motivacija“, namreč politična pristranskost. Z dokazom, da res ne razume tudi bolj preprostih ustavnopravnih vprašanj, je, čeprav nehote, takoj postregel sam - s tole trditvijo: „Če ustavno sodišče ni varuh zakonitosti in ustavnosti, ampak demokracije z vsakokratno podobo, predstavo in zlorabo, je a priori politični organ.“

  • Nova podpora peticiji

    Spoštovani,

  • 16. 1. 2015  |  Mladina 3  |  Pisma bralcev

    Proti razprodaji

    Da je deklaracija proti razprodaji v vseh svojih tezah upravičena, mi ni treba posebej poudarjati. Naj se spomnimo samo zahtev evrokratov, ki so o njih mediji samo sramežljivo poročali: Ko prodajate, se ozirajte samo na ponujeno ceno in na nič drugega. To je zahteva rubežnika, ki mu ni mar za „kolateralno škodo“. Vsak kmet bo tudi pri prodaji v stiski ocenil, kako se da izogniti sekundarni škodi. Toda kaj imajo tu iskati rubežniki? Slovenija svoje dolgove odplačuje, rubežnika pa pošljejo nad neplačnika.

  • Predsednikova modrost

    Pričenja se sodni proces proti novinarki Anuški Delić, ki je v člankih razkrila dokumente Sove o povezanosti skrajne, militantne, desnice in opozicijske SDS. Njeno pisanje je sovpadalo z vstajništvom pred parlamentom, kjer je militantna desničarska skupina, izvrstno trenirana, poskušala zlorabiti in razbiti vstajniške demonstracije z izvrstno trenirano akcijo. Nekako v istem času so prebivalci Blok opazili vaje uniformirane skupine mladcev; pripovedovali so, da so njihove vaje pogoste in da na uniformah ne nosijo nikakršnih identifikacijskih oznak. Podatkov in pričevanj o nenavadnem delovanju je bilo kar nekaj, višek pa doseglo s proslavo v Kočevski Reki, kjer je bila postrojena paravojaška, politična formacija, za katero je upravičeno soditi o njeni povezanosti (in financiranju) s politično stranko SDS.

  • Kulturni boj

    N’Toko, avtor članka »Kulturni boj, Zakaj smo iz vnašanja umetnosti v okolje naredili takšno umetnost?«, objavljenega v Mladini, 31.12.2014. omenja tudi IPF kot eno od ovir pri organiziranju kulturnih dogodkov. Kot oviro za organiziranje kulturnih dogodkov jo avtor prepozna zato, ker IPF organizatorjem pošilja položnice za „okoriščanje z avtorsko glasbo“ za nekaj sto evrov. Avtor seveda lahko ima svoja stališča, ko pa z njimi seznanja javnost, mora poznati tudi dejstva in zakonodajo, ki velja ne samo v naši državi, ampak praktično po celem svetu. Ker pavšalne navedbe neprimerno in zavajajoče prikazujejo dejstva, zahtevajo dodatna pojasnila, ki jih prikazujemo v nadaljevanju.

  • Zgodba o neuspehu

    Članek z zgoraj navedenim naslovom se me je resnično dotaknil na več ravneh. Avtorica Ivana Djilas zelo dobro opisuje razmere in dogajanje v naši državi, kam naš sistem in s tem posledično razvoj države in posameznika v njej pelje. Človeka kar strese ob tako realistično, skoraj že brutalno, opisani osebni pripovedi nekoga, ki je živel življenje, v katerega ga praktično subtilno silijo vsa družbena pričakovanja. To kaže na dvoličnost našega družbeno-političnega sistema in pokaže na vse naše sistemske pomanjkljivosti in hibe. Kako ne-varno je postalo naše okolje, ki posameznika najprej izkoristi za vse potenciale in sposobnosti kar jih premore, ožema in ožema ter na koncu ožame, nato pa odvrže kot neuporaben iztrošen proizvod, ki mu ne služi dovolj. Za vogalom je novi sveži mladi objekt(i), ki je pripravljen ponoviti zgodbo s (tragičnim) koncem, dokler ponovno ne prestopi roba, v katerega je bil ves čas nevidno prisiljen. In tako se zgoba ponavlja in ponavlja, samo da je v korist spodbujanja gospodarske rasti (t.i. kapitala), kar se s pridom zagotavlja s pomočjo raznih metod kot so fleksibilizacija delovne sile, krčenje javnega sektorja, večanja normativov, iskanja bolj učinkovitih in profitabilnih načinov dela, ki bi prinesel še več zaslužka na zaposlenega ipd., vse v službi kapitala in njegovih lastnikov. Brezkompromisno in brezsramno, čeprav še vedno odeto v tančico pretveze za namen varčevanja za skupno dobro, ki pa se na koncu vedno sprevže v vse večjo neenakost med ljudmi in bojem posameznikov za vsakdanje preživetje, ohranjanje dostojanstva v teh življenjskih razmerah, kjer so vsakdanji izzivi postali osebni strah pred izgubo oz. iskanjem nove službe, materialnimi posledicami tega, izogibanje praga revščine, nehumanimi razmerami za življenje njihovih otrok, ki so največje žrtve tega sistema ter socialno-psihološke posledice, ki na koncu koncev to brutalnost življenja v takšnih okoliščinah zreducira na osebno raven, kot je opisala avtorica. To »dodano vrednost« sistema na koncu nosi posameznik, ki je skozi objektivizacijo kapitalističnega sistema postal socialno izključen objekt, katerega nihče ne potrebuje, ker ni več učinkovit ali vsaj zadosti profitabilen, da bi lahko maksimalno služil sistemu. Postane kolateralna škoda katero mora sistem izločiti, da se lahko naprej poganja, kot je to v njegovem kapitalističnem interesu. Posameznika in posledično njegove družine napolnijo številni dvomi o njegovi pravilnosti, sposobnosti, učinkovitosti, biti zadosti dober ipd., kaj za vraga slabega je naredil, da se mu je vse to zgodilo. Občutek sramu ga načenja in začenja se utapljati v vseh slabšalnih in manjvrednostnih občutkih, ki postanejo del njegove samopodobe in doživljanja samega sebe skozi prizmo (ne)uspeha. Vse to človeka postopoma popolnoma onesposobi in dehumanizira, kar je končna stopnja človekovega dostojnega življenja, ki mu omogoča normalno delovanje. Posledice tega lahko vedno pogosteje vidimo v naši okolici v obliki vseh tragičnih zgodb, stisk, trpljenja, samomorov, umorov. Brutalno in grozljivo, kar nam ta zgodba pravzaprav želi sporočiti.

  • Pamflet: Olimpijska lopovščina

    Novinar Bernard Nežmah je v članku z naslovom »Olimpijska lopovščina« z dne 19.12.2014 navedel neresnične informacije: »Malo pred volitvami so za prvega moža kajakaške zveze postavili Andreja Ribiča, ki ga je Jankovič prepričal, da v imenu zveze podpre njega. Kajakaši naj bi torej podprli njega in ne Vehovarja, kajakaškega šampiona, ki je desetletja delal v kajakaštvu??????« V nadaljevanju popravljamo neresnično navedeno vsebino.

  • Intervju: Dr. Peter Jambrek

    V zadnjem intervjuju sociolog, dr. Peter Jambrek, pravi, da premočna država duši civilno družbo in gospodarstvo. Po njegovem »bi se moralo v Sloveniji vzpostaviti normalno zahodnoevropsko stanje, ko država s preobsežnim aparatom ne duši svobodne javne in zasebne proizvodnje.« Ob tem intervjuvanec dodaja, da je zanj »pomemben empirični podatek, kje je Slovenija«. In kje je?

  • Intervju: Dr. Miro Cerar

    Ogorčenje zaradi razprodaje državnega premoženja in v njem tudi infrastrukturnih in uspešnih podjetij, narašča v javnosti vedno bolj. K temu je te dni pripomogla ne samo peticija »Preprečite razprodajo«, podpisana od uglednih posameznikov in več tisoč državljanov, ampak tudi – po moji oceni – precejšnje sprenevedanje, ki si ga je v intervjuju, objavljenem v Mladini privoščil predsednik vlade dr.Cerar. Pa pojdimo po vrsti.

  • Veliki rop

    Medtem, ko slovenska javnost še naprej opozarja na veliko škodljivost prodaje „paketa 15 državnih podjetij“, se dejavnosti, potrebne za izpeljavo prodaje, nemoteno nadaljujejo. Psi torej lajajo, karavana pa gre naprej in jo pasji lajež kaj malo briga.

  • 19. 12. 2014  |  Mladina 51  |  Pisma bralcev

    Intervju Branimir Štrukelj

    Menim, da bi v razpravi o sindikalnih strategijah morali upoštevati razliko med idealnimi tipi teh strategij, in dejanskimi strategijami, ki jih oblikujejo različna zgodovinska sindikalna gibanja. Richard Hyman v knjigi Understanding European Trade Unionism (2001) omenja tri idealne tipe sindikalnih strateških orientacij: prvič, sindikati lahko delujejo kot čisti ekonomski ’agenti’, ki se primarno omejujejo na zaščito neposrednih ekonomskih interesov lastnega članstva oz. na kolektivna pogajanja na (predvsem) podjetniški ravni (ekonomistični sindikati); drugič, sindikati so lahko primarno razredne organizacije; in, tretjič, sindikati lahko delujejo tudi kot so-ustvarjalci družbenega reda - ’socialni partnerji’.

  • Pokonci, torej

    Ko poslušam in prebiram medije, vedno znova opažam, da v svojih prispevkih nimajo radi samo udarno kritičnost, ampak, da jim je tudi vse jasno kaj je prav in kaj ni. Že zdavnaj sem opazil, da tisti, ki jim ni potrebno sprejemati odločitev, bolj natančno vedo, kaj je bolj prav in koristno za našo družbo, kot nosilci odločanja. Najbolj je to vidno pri tistih, ki so že zasedali javne funkcije in so jih po določenem času zapustili, ker pri vsem svojem znanju niso uspeli uveljaviti svojih zamisli. In sedaj zopet solijo pamet tistim, ki so dolžni sprejemati odločitve. Sam bolj cenim tiste, ki vztrajajo in poizkušajo nekaj narediti, ker je to edina pot, da bomo nekoč postali bolj normalna država. Pri tem jim je dolžna pomagati tudi civilna družba, ker bo sicer vedno težje najti kompetentne in poštene politike.

  • Privatizacija za telebane

    Krasen članek, daleč nad telebanskostjo, napisan z veliko resnega profesionalizma. Nadvse razumljiv prav telebanom, ki še verjamejo pravljicam neoliberalizma, da je državna lastnina ena sama neučinkovitost (elita v glavnem ve, da gre za ropanje Slovenije in hkrati za njene interese). (Brez prilizovanja ob tem: Mladina je še edini, najbolj neodvisen - popolnoma najbrž ni - in kvaliteten medij.)

  • Smo Slovenci suvereni?

    Dr. Božo Repe ima sicer prav, ko med drugim ugotavlja, da smo z vključevanjem v Evropo nanjo prenesli tudi suverenost razpolaganja s slovenskim prostorom. Ampak zakaj bi to bilo nekaj slabega? Da smo v bivši državi Jugoslaviji bili Slovenci sami gospodar slovenskega prostora, da na primer nismo imeli skupnega ministrstva za okolje v Beogradu, kot ga sedaj imamo v Bruslju, in da je zadnja instanca odločanja o okolju in prostoru bila v Ljubljani, je bilo pravzaprav slabo. Spomnimo se samo, kako nesrečno so morali v Dobovi menjavati električne lokomotive, ker nam iz Beograda nisi mogli vsiliti skupnega tehničnega standarda. Na tem področju smo pač bili suvereni in ’se nismo dali’. Sicer je to nesrečno dejstvo odigralo pomembno vlogo pri slovenskem osamosvajanju, ker srbske lokomotive niso mogle privleči ’mitingašev’ do Ljubljane. Ampak to s tehniško odličnostjo ureditve nekega prostora nima veliko skupnega. Tudi zakonodajo s področja urejanja prostora in varstva okolja smo si pisali sami. A to je potem samo razkrilo sebičnost Slovencev, ki so hoteli biti v korak z najboljšimi in ne v korak z bratskimi narodi. Biti v korak z najboljšimi, pa je bila seveda čista utvara. To kar so na področju industrijskega varstva okolja v 70-tih in 80-tih letih ob pomoči Inštituta J. Stefan počeli v koncernu Iskra, v Ljubljanski banki in mnogih drugih gospodarskih organizacijah v Sloveniji, je bilo čista domišljavost, proizvod onesnažujočega političnega sistema, ki že zaradi tega, ker je bil onesnažujoč, ni mogel zagotavljati čistega okolja. Suverenost ti pač dovoljuje, da počneš karkoli, in če si z Balkana, pač ne moreš početi kaj pametnega. Ali bi, na primer, če nas v to ne bi prisilila širša skupna domovina Evropa, zavarovali tako velik kos (37,85 %) nacionalnega ozemlja (http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/ barometer/index_en.htm). Res je, da smo si s tem močno omejili možnosti za prostorski razvoj. Ampak to je vendar nekaj povsem zanemarljivega v primerjavi s splošno koristjo, s prispevkom, ki ga obsežno varovanje pomeni za ohranjanje biotske raznovrstnosti na Zemlji. Tudi zato je tako pomembno, da se na Balkanu oblikuje veliko naravno območje (Hrvaška je v Naturo 2000 že vključila 36,53 % državnega ozemlja, Bolgarija 34,32 %, in te številke, vključno s slovensko, iz leta v leto naraščajo - spletni naslov glej zgoraj). Tako bo Evropa lahko pokazala vsem drugim kontinentom, da tudi sama žrtvuje veliko svojega ozemlja v dobro Zemlji, njeni naravi, in ne, da v ta namen zgolj zahteva žrtve od drugih: na primer od Brazilcev, da varujejo Amazonsko območje pred gospodarskim izkoriščanjem, ali od Afričanov, da preženejo pastirje iz velikih naravnih parkov (Serengeti, Kruger itd.), od Malezije in Indonezije, da nehata krčiti džunglo in saditi oljne palme itd. In kakorkoli na to pogledamo, izguba suverenosti je v tem primeru zares nekaj pozitivnega. Konec bo balkanizacije. Nemirni del Evrope se bo umiril, ko se bo nanj vrnila samorasla narava, ko bodo po prostoru tekale samo še prosto živeče živali, med njimi tudi sedaj ogrožene. Ne bo več etničnih in verskih razprtij. Ne bo več rezanje vratov in preprodaje organov in kar je še podobnih balkanskih razvad. Zato je, spoštovani dr. Repe, vstop v EU in izguba suverenosti nekaj najboljšega, kar se je zgodilo slovenskemu narodu, kot je bilo nekaj najboljšega za Kristusu, ko so ga pribili na križ. Izginili bomo, pa kaj zato. Za nami bo ostalo veliko delo (žrtvovanje) v dobro Evrope, človeštva in Zemlje.

  • Čas za spremembo

    Medtem ko se na dolgo in široko razpravlja o smiselnosti premikanja ure dvakrat letno, in se marsikomu zdi ta administrativni ukrep povsem nesmiseln, se pa la redko kdo vpraša o smiselnosti ure, uradnega časa, ki na neki dani lokaciji velja, ne da bi ga skozi leto kakorkoli spreminjali. Govorimo seveda o astronomskem času, edinem pravemu času, če temu lahko tako rečemo, namreč, da je ura poldne, ko je sonce najvišje na nebu. In to je vse, kar šteje. In če so nekdaj ljudje čas doživljali povsem ciklično, vstajali ob sončnem vzhodu in hodili spat ob sončnem zahodu, poleti spali manj in pozimi več, v novodobnih časih, ne le neoliberalnega kapitalizma, temveč npr. Mao Cetungove Kitajske, še zdaleč ni nič tako, kot v astronomiji sicer brezpogojno velja. Med l. 1912 in 1949 je Kitajska poznala tri časovne pasove, od 1949 pa vse do danes ima Kitajska po dekretu Mao Cetunga en sam čas in se požvižga na navidezno gibanje Sonca še mnogo bolj, kot nekdanje cesarske dinastije, ki so sicer obladovale marsikaj, a si le nikdar niso domišljale, da vladajo Soncu. Tudi sicer je nasploh videti, da imajo vsi imperiji težave s Soncem, oz. če hočete z vrtenjem Zemlje okrog osi, zadnja aktualna varianta neoliberalnega kapitalizma pa še posebej. Njega dni se je bilo treba zmeniti kako določiti časovne pasove, in od kod sploh pričeti šteti. Gre za t.i. geografsko dolžino, ki je povsem arbitrarna, šteti lahko pričnete od koder koli že, če so drugi to vaše štetje pripravljeni priznati, in ker je bila Britanija nekdaj imperij in pomorska velesila ji je nekako uspelo prepričati ostali svet, da šteje časovne pasove od Greenwicha vzhodno in zahodno, po eno uro na vsakih 15 stopinj. Seveda se niti s Soncem niti z Angleži niso strinjali Francozi, ki so želeli, da se nulti meridian postavi v Pariz, no to se ni zgodilo, so se pa odločili, da bodo eno uro naprej, čeprav zato ni nobene potrebe. Bretanja npr. leži zahodno od Greenwicha in bi se glede na svojo lego morala ravnati po angleškem času, pa se ne. To še v večji meri velja za Španijo. Ste vedeli, da je bil do l. 1940 v Španiji v veljavi “angleški čas”, torej eno uro nazaj, kar je tudi prav, astronomsko dosti ustrezneje. Za eno uro naprej ga je l. 1940 prestavil general Franco zaradi usklajevanja z Nemčijo in Italijo. Tu imamo čudovit primer, kako politika poseže v astronomijo. Francov čas velja v Španiji še danes, pač pa ima angleški čas Portugalska.

  • Privatizacija

    V Mladini št. 46 direktor Heliosa Aleš Klavžar odgovarja na članek novinarja Petra Petrovčiča iz prejšnje številke, češ da je njegov zapis z »vidika časovne dimenzije nejasen«. Jaz trdim, da so Klavžarjeve trditve enoznačne in sprenevedave.

  • Popravek

    V predzadnji številki Mladine sem se odzval na popravek, ki ga je v Mladini objavil odvetnik Jani Soršak. Najina polemika se nanaša na članek o pritiskih na aktualnega direktorja Agencije za varstvo konkurence (AVK) Andreja Kraška. V odzivu sem v delu, kjer je tekla debata o tem, kdo bi lahko prvi vnaprej obveščal medije, zapisal: »Soršak recimo zapiše, da naj bi HSE za sporno odločbo izvedel iz medijev in da je o njej prvi javno spregovoril Krašek. Drži: Na AVK so povratnico dobili šele po približno dveh tednih in vmes je Krašek že moral odgovarjati na novinarska vprašanja. A se Soršakova zgodba vseeno ne izide. Medtem, ko HSE dva tedna ni hotela prevzeti pošte je njegova odvetniška pisarna oziroma on, kot HSE-jev odvetnik, sam vpogledal v sodni spis.« Na podlagi pojasnil in dokumentov, ki nam jih je po tem zapisu poslal Soršak, se je izkazalo, da zapis ni točen. Prvi članek v medijih je bil namreč objavljen 23. 4. 2013 v Delu. Res je, da je odvetniška pisarna Janija Soršaka v spis vpogledala dan prej, 22. 4. 2013, vendar je na tisti dan AVK izrek odločbe objavil tudi na spletni strani, kar torej pomeni, da so javnost dejansko prvi obvestili v AVK. V odzivu sem omenil še, da je uredništvo Mladine obiskala policija, po tem, ko smo pisali o spornem prevzemu Večera iz strani družbe 3 LAN. Ovadbe tedaj proti Mladini, v imenu AVK, ni podal Soršak, temveč njegov naslednik Damijan Matičič.

  • Veliki rop

    Prodaja državnega premoženja še naprej upravičeno buri duhove slovenske javnosti. Zadnja oddaja Tarča na TV1 je olje na ogenj v veliki meri še dodatno prilila.

  • Veliki rop

    Naši in tuji pospeševalci za ekonomske in pravne prevare pri prehranskih verigah nas peljejo v pogubo, čeprav imajo na slinastih ustih vedno samo naš napredek in razvoj. Začeli so s kostno moko, končali bodo pa šele takrat, ko bo od naše države ostala samo še kost in koža.

  • Funkcionar

    Mladina je v 46. številki poročala, da je vlada podprla kandidaturo dr. Ernesta Petriča za člana komisije Združenih narodov za mednarodno pravo.

  • Neznosnost videti

    V prispevku: Neznosnost videti, je avtor Bernard Nežmah glede aktivnosti računskega sodišča pod mojim vodstvom med drugim zapisal: »A nazaj k računskemu sodišču. Za obelodanitev tako usodnih ignoranc ministrov, ki so soodgovorni za del poplavnih škod, je potreboval sedem (!!!!!!!!!) let. Vsako leto na novo so se dogajale, a RS jih ni opazil. In kdo je že vodil to institucijo? - Nihče drug kot Igor Šoltes!«

  • Od korita do korita

    V Mladini je bil 7.11.2014 objavljen članek Boruta Mekine, na katerega se zaradi nekaterih netočnosti odzivam.

  • Pokorno javljam

    Enako kot Janko Lorenci sem nezadovoljen z dosedanjimi nastavki bodoče ekonomske politike nove vlade. Toda v dosedanjih postopkih ne vidim toliko »katastrofalno zgrešene politične in ekonomske presoje«, kot res veliko nerodnost v tem kako se lotevajo urejajo ekonomskih in javno finančnih problemov. Cerar pač ni prvi predsednik vlade, ki se je takoj na začetku spotaknil v presoji možnega in sprejemljivega za slovensko javnost. Spomnimo se, da je tudi Janez Drnovšek na začetku svojega vladanja z zakonom o plačah pognal sindikate na ulice. Pozneje se je pa pokazal kot človek, ki je znal poiskati ravnotežje med posameznimi interesi. Upam, da bo tako tudi pri Cerarju in njegovi vladi. Tudi tej vladi mora postati jasno, da ni nič slabšega, kot je politika, ki ji ne verjamejo niti sindikati, niti gospodarstvo, niti ostalo prebivalstvo.

  • Privatizacija

    Članek Petra Petrovčiča, objavljen v Mladini, dne 7. novembra 2014 z naslovom 8 dni/teden v razdelku »Privatizacija« vsebuje napačne informacije.

  • Odziv na »članek« Janija Soršaka

    Jani Soršak, ki ga poznamo kot bivšega vodjo Agencije za varstvo konkurence (AVK), je minuli teden želel in zahteval, da Mladina njegovo pismo bralcev postavi tako, kot da gre za članek. Zaradi zakona o medijih, ki ga je sprejela prva Janševa vlada v svojem pogromu proti novinarjem, uredništvo ni imelo druge možnosti, kot da Soršakovi želji ustreže - čeprav seveda Jani Soršak ni novinar, temveč odvetnik, ki proti plačilu brani svoje posebne interese oziroma interese svojih klientov.

  • Dvojna Merila

    Iz članka z naslovom »Dvojna merila«, ki je bil 24. oktobra 2014 objavljen v Mladini, je mogoče napačno sklepati, da je z začasnim vodenjem Centra za izobraževanje v pravosodju (CIP), ki deluje v okviru Ministrstva za pravosodje, nekaj narobe.

  • Jani Soršak

    7. 11. 2014  |  Mladina 45  |  Pisma bralcev

    Prikaz nasprotnih dejstev

    V članku z naslovom „Temna plat ministrovega odstopa“ in podnaslovom: „Napadi na direktorja AVK, zaradi katerega je odletel gospodarski minister Jožef Petrovič“, je novinar navedel več nepreverjenih dejstev, ki ne držijo. Vsebina članka, brez podlage v dejstvih, namiguje, da naj bi Jani Soršak izvajal oz. svetoval napade na AVK in za takšno »svetovanje« prejemal plačilo, kar seveda ne drži. V kolikor bi avtor članka zasledoval cilj objektivnega novinarskega poročanja, v interesu javnosti, bi dejstva moral preveriti, pa jih ni. Ker je določene okoliščine, pomembne za objektivno razumevanje zadeve, izpustil, jih pojasnjujem v nadaljevanju.

  • Zahtevamo preiskavo

    Spoštovani mag. Goran Klemenčič, minister Vlade Republike Slovenije za pravosodje

  • Nenavadni pogledi

    Kratek odgovor na kritično noto red. prof. dr. Dimitrija Rupla v Mladini

  • Konec privida

    V zadnjem času je javnosti predstavljeno kar nekaj prispevkov, ki problematizirajo s koalicijskim dogovorom predvideno ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To namero ne kritizirajo samo predstavniki prizadetih zavarovalnic, kar je razumljivo saj jim dopolnilno zavarovanje zagotavlja zelo visoke dohodke. S posebno pozornostjo pa je potrebno obravnavati predvsem tiste kritike, ki opozarjajo na potencialno velike negativne posledice te spremembe kot so zvišanje davkov (zdravstvenega prispevka), zmanjšanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva, znižanje obsega in kvalitete zdravstvenih pravic, omejevanje konkurence v okviru zdravstva in zavarovalništva ter slično. Navajanje vseh teh škodljivih posledic (pospremljeno s propagandno in lobistično aktivnostjo) vnaša negotovost zato se tudi vsi dosedanji poskusi uveljavljanja sprememb na tem področju klavrno propadli. Ljudje in politiki večinoma ne dojamejo, da gre pri vsem tem le za, z materialnimi interesi pogojeno, zavestno deloma pa nezavedno zavajanje javnosti. Namreč v primeru, da republiški zavod za zdravstveno zavarovanje prevzame plačevanje vseh standardnih zdravstvenih storitev, ki so na nivoju povprečne evropske kvalitete in uvede manjše participacije pri tistih zdravilih in storitvah za katere se na osnovi strokovne presoje upravičeno domneva da je njihov obseg pretiran in da lahko takšna participacija prispeva k gospodarnejšemu zdravljenju in boljši preventivi brez škodljivih posledic za splošno zdravstveno stanje prebivalstva in da se prostovoljna dodatna zavarovanja uveljavljajo le še za nadstandardne storitve, se lahko stopnja obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih zelo enostavno ustrezno poviša in istočasno brez kakršnihkoli problemov uveljavi tudi ustrezen prispevek na druge neto osebne prejemke zavarovancev.

  • Kompradorji

    Medtem, ko slovenska javnost še naprej opozarja na veliko škodljivost prodaje „paketa 15 državnih podjetij“, se dejavnosti, potrebne za izpeljavo prodaje, nemoteno nadaljujejo. Psi torej lajajo, karavana pa gre naprej in jo pasji lajež kaj malo briga.

  • TTIP in drugi akronimi smrti

    Za ohranjanje zdrave pameti je koristno ločevati uradne laži od gostilniških resnic. Resnice bi morale biti javne, da bi bila njihova krepostna lepota vsem na očeh, vendar je večina resnic prikritih in tajnih, da ne bi prišle na dan, ker bi potem razgalile velike sramote in hudobije oblasti. Do skritih resnic se dokopljemo lahko sami, pogosto jih izvemo pa kar pri klepetu ob pijači, ki postavijo uradne resnice pogosto na laž. Kar poglejmo.

  • Intervju Zoran Janković

    V štirideseti številki Mladine je župan Mestne občine Ljubljana omenil, da Pahorjeva vlada Ljubljani ni ničesar vzela ali vrnila. Pri tem je »pozabil« na novelo Zakona o glavnem mestu (Ul. RS 110/09). V 6.a členu te novele je mesto dobilo dodatne 0.73% dohodnine (približno 15 milijonov evrov letno) namenjenih financiranju pogojev za delovanje organov in organizacij ter predstavništev v slovenskem glavnem mestu. Gre za varstvo okolja, urejanje prostora, javno varnost, prometno varnost, mestni promet in druge javne službe.

  • Kompradorji

    Eden vodilnih slovenskih kolumnistov Janko Lorenci v svojem prispevku »Kompradorji« izraža razočaranje nad Socialnimi demokrati. Ocenjuje, da privatizaciji (mišljen je projekt razprodaje Slovenije v povezavi z očitno namenoma napačno prikazanim makroekonomskim ravnotežjem v 2013) sicer nasprotujemo, a se kasneje prestrašimo. Ne bo držalo. V koalicijski pogodbi o prodaji oziroma razprodaji podjetij ni govora, omenja pa se nadzorovana in strateško premišljena privatizacija. V ta razmislek sodi investitorjeva vrednost podjetja kjer država prodaja svoj delež (ta vrednost je pomembna pri infrastrukturnih podjetjih z velikimi eksternimi ekonomijami - pri Aerodromu Ljubljana d.d., na primer, znaša od pol milijarde evrov navzgor), dolgoročno povečanje števila delovnih mest, poslovna samostojnost družbe ter njena sposobnost uvajanja novih tehnologij, oziroma prilagajanja razmeram na zanjo relevantnem trgu (ne da bi bila omejena le na slovenski trg). V tem smislu sem razpravljal na seji Odbora za finance in monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije in se opredelil, da mora Državni zbor ponovno presojati tudi o podjetjih, ki so se lani znašla na spisku za razprodajo.

  • Politični Analfabeti

    Potem, ko je komisarska vloga Alenke Bratušek na bruseljskem parketu neslavno končana, delno tudi zaradi njene diplomatske in konceptne šibkosti, je prišel čas, da se vendar ozremo še na pomembno vlogo lastnih političnih elit, pa tudi naših medijev pri tem dogodku. Še zlasti ker z našo novo uradno ponudbo: Violeto Bulc vzbujamo nelagoden vtis, da gre pri tem skoraj za zrcaljenje prve, a z, žal, še manj izkušenim diplomatskim in prepoznavnim obrazom.

  • Politični Analfabeti

    No, če so že vsi vrgli kamen, bi ga še jaz. Namreč v gospo Alenko Bratušek. Ker res ni prav, da na vprašanje o tem, kako bi ravnala kot energetska komisarka, če bi Putin zaprl plinsko pipo, ni odgovorila kakor ji je prec’ prišlo na um, se pravi po resnici: da bi o tem vprašanju itak odločila Angela Merkel.

  • Nenavadni pogledi

    Spoštovani,

  • Absurdistan

    Je poslanec hkrati, ko je poslanec, tudi v delovnem razmerju in ima iz tega razmerja vse pravice ter zanj veljajo tudi vse obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, vključno s plačo in letnim dopustom ter regresom za ta dopust? V vsakem primeru mora tudi on podpisati pogodbo o zaposlitvi oz. mora biti izdan adekvaten akt, katerega vsebina je v naprej določena. Glede na poročanje medijev je »naš« poslanec prejel že prvo plačo. Bo prejel tudi regres za letni dopust? Bo tega preživel doma ali v tujini? Bo v tujino odšel v okviru kakšne parlamentarne delegacije in v izvrševanju svoje poslanske funkcije? Je poslanec iz zapora poslanec v celoti ali je le delni poslanec? So volivci volili takega poslanca z omejenimi funkcijami ali so mu podelili mandat brez »zaporniških« omejitev in omejevanj? So bili volivci seznanjeni z morebitnimi omejitvami? So res vedeli, poslanca s kakšnim mandatom volijo? Ali gre zgolj za privilegij »Quod licet Janši (Iovi), non licet bovi«?

  • Sladki greh

    Generalni direktor Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) Blaž Košorok se je minuli teden odzval na naš zapis, da je v letu 2012 tudi sam lobiral za TEŠ6, oziroma za pridobitev državnega poroštva za šesti blok termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6). Zapisal je, da naše informacije ne držijo. In sicer zato ne, ker je funkcijo prevzel šele 4. 11. 2012, ko so bile vse ključne pogodbe že podpisane in zaveze določene, „sprejet pa je bil tudi že novelirani investicijski program številka 5, ki je ponovno določil ceno premoga 2,25 evra/ GJ (septembra 2012).“ Ravno nasprotno naj bi gospod Košorok ob nastopu funkcije preučil vso dokumentacijo ter domnevno prvi javno opozoril, da so podatki v dokumentih zavajajoči.

  • Sladki greh

    Iz odgovora 3.10.2014 PR službe HSE bi lahko sklepali, da je g. Blaž Košorok povsem neveden postal generalni direktor HSE v novembru 2012. To zagotovo ne drži, kar lahko potrdijo priče, pa tudi dokumenti. Še pred prijavo na mesto generalnega direktorja HSE je g. Košorok komuniciral s tedanjim direktorjem g. Matjažem Janežičem, zagotovo pa tudi z g. Matjažem Eberlincem, ki se je januarja 2012 zaposlili na HSE, pred tem pa je bil zaposlen na TE–TOL, kjer je bil do jeseni 2012 direktor g. Košorok. Oče Matjaža Eberlinca g. Marjan Eberlinc, direktor Geoplin Plinovodov pa je sodeloval 2011 v vladni strokovni ekipi, ki je bila imenovana za pregled postopkov pri izgradnji bloka 6 TEŠ. Poročilo je bilo pripravljeno 30. 4. 2012 in obravnavano na 16. Seji Vlade RS 31.5. 2012.

  • Sladki greh

    Članek, ki je namenjen dokazovanju oziroma navajanju primerov političnega kadrovanja v državnih podjetjih v Sloveniji, se začne kar z mojim »primerom«. Novinar se je zadovoljil z nekakšnimi splošnimi sodbami in površnimi ali nepopolnimi podatki, ki jih na noben način ni poskušal preveriti tudi pri meni.

  • Sladki greh

    V Mladini je bil 19. septembra 2014 objavljen članek Boruta Mekine z naslovom Sladki greh, v katerem med drugim piše, da je Blaž Košorok parlament in vlado zavedel z informacijami glede TEŠ 6, zato da je država HSE odobrila poroštvo za kredite. To ne drži; glavne aktivnosti za pridobivanje državnega poroštva za investicijo v TEŠ 6 so se intenzivno odvijale v letih 2010 in 2011, ko Blaž Košorok sploh še ni bil generalni direktor HSE. To funkcijo je prevzel 4. novembra 2012, ko so bile vse ključne pogodbe za blok 6 TEŠ podpisane, zaveze do lastnika HSE predhodno določene, sprejet pa je bil tudi že NIP 5, ki je ponovno določil ceno premoga 2,25 €/GJ (septembra 2012). Pred tem se sedanji generalni direktor HSE ni ne z vlado, ne s poslanci, ne s kom drugim dogovarjal o zadevah, povezanih s TEŠ 6. Res pa je, da je kmalu po nastopu funkcije podrobno proučil zadnja dva investicijska programa za blok 6 TEŠ (NIP 4 in NIP 5) in pripadajoče anekse k pogodbi o dobavi glavne tehnološke opreme ter prvi javno opozoril, da so podatki v obeh programih zavajajoči in da Premogovnik Velenje ne bo mogel zagotavljati cene premoga 2,25 €/GJ. Ravno tako Blaž Košorok ni dopustil sprejema NIP 6 – niti oktobra 2013 niti februarja 2014, ker je dokument vseboval napačne vhodne podatke.

  • Etični vladar

    Kar zmore velik slovenski esejist ne zmore vrsta ekonomistov, izgubljenih v visokih teorijah. Prav to se kaže tudi v sedanji vladi, ki še vedno ne razume, da je osnovno zlo in največji del koruptivnih dejanj povezanih z dejanji politike, ki še naprej vztraja na zgrešeni gospodarski zakonodaji in prepričanju, da sami nimajo nič pri izčrpavanju gospodarstva. Zato bi si morali novi ministri prispevek Marcela Štefančiča jr. vzeti ne samo k srcu, ampak ga tudi upoštevati v svojem delovanju. Pri sedanji sestavi vlade je to vprašljivo, delajo na žalost po inerciji in na izhodiščih ekonomsko-finančnega eksperta, ki med prednostne naloge postavlja razprodajo državnega premoženja. Tako kot večina neotov ne razume, da je slovenski problem v zagonu gospodarstva in v ustvarjanju nove vrednosti, pa naj se to sliši še tako obskurno. Če minister in vlada ne bodo takoj spremenili svojih usmeritev bo slovenska ceha grozljiva. Povečevala se bo brezposelnost in kar je še slabše, ne bo zmanjševala korupcije in ne bo povečevala konkurenčnosti. Tako kot je nekdaj Rop izbral napačnega ministra ga je sedaj tudi novi »etični vladar«. Sedanji kazalci izvoza kažejo zgolj utvaro o izhodu iz krize.

  • Intervju Damjan Damjanovič

    Direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič v intervjuju z Juretom Trampušem med drugim pove: »Ne razumem, zakaj bi filharmonija v svojo škodo nadaljevala z brezplačno oddajo dvorane. Sicer pa tudi ostali organizatorji za najeme dvoran, katerihkoli, ne samo naših, plačujejo.« (stran 29, desni stolpec).

  • Vstajniška ministrica

    V prejšnji številki Mladine smo v članku »Vstajniška ministrica« pomotoma zapisali, da je odvetnik dr. Peter Čeferin upokojen. To ne drži, dr. Peter Čeferin je še vedno v rednem delovnem razmerju pri Odvetniški družbi Čeferin. Za napako se opravičujemo.

  • Predobro obveščeni starši

    Administrator e-dokumentacije na Gimnaziji Nova Gorica Andrej Šušmelja se je s pismom, ki je bilo objavljeno v prejšnji Mladini, odzval na članek Predobro obveščeni starši, ki obravnava elektronsko obveščanje staršev o tem, kaj se v šoli dogaja z njihovim otrokom. V članku sem zapisal, da to otroku škoduje, Šušmelj pa trdi, da je tak sklep grobo zavajajoč. Zapisal je, da niso vsi otroci ali dijaki enaki in potrebujejo različno pomoč staršev, ter da orodja, ki staršem omogočajo elektronsko spremljanje otrokovega šolanja, delujejo kot ojačevalec vplivov, dobrih in slabih: »dobri starši bodo z elektronskim obveščanjem postali še boljši starši, tisti, ki so zafrustrirani z neuspehi otroka kot družinskega projekta, pa najverjetneje postanejo grozni starši«. Vendar sem poskušal v članku poudariti, da je povečevanje nadzora staršev nad tem, kaj se dogaja z otrokom v šoli, škodljivo ne glede na to, ali so starši dobri ali slabi. Šola mora biti prostor oziroma obdobje, v katerem se otrok osamosvaja od družine. Če so problemi, ki tam nastanejo, njegovi problemi, se otrok uči, kako se soočiti z njimi. Ta možnost je manjša, če je reševanje vsakega šolskega problema družinski projekt. Orodja, ki staršem omogočajo hitrejšo in enostavnejšo dostopnost informacij o otrokovih ocenah in izostankih, težko ocenimo kot korak, ki je v nasprotju s trendom prekomernega vtikanja staršev v šole, na katerega v Sloveniji opozarjajo mnogi, med drugimi tudi Andrej Šušmelj v svojem pismu. Strinjam se, da je ob obravnavi vpletanja staršev v šole smiselno starše obravnavati v ločenih skupinah, vendar jih sam ne bi razdelil tako kot Šušmelj, torej na dobre in slabe, ampak glede na to, ali imajo prave sposobnosti, da otroku v šoli pomagajo do boljšega uspeha, bodisi, da se z njim učijo ali mu plačajo inštrukcije, bodisi, da »ustrezno« pritiskajo na njegove učitelje. Te sposobnosti so večje pri bolje izobraženih (in bolje situiranih) starših, zato vpletenost staršev v šole pomeni ohranjanje neenakosti, saj boljši šolski uspeh vodi do prednosti na trgu delovne sile v odraslosti.

  • Absurdistan

    V Butalah se je primerilo, da je kandidat v noči pred volitvami umrl od razburjenja in je bil v parlament izvoljen – mrtev. Takšnega primera zakonodaja ni predvidevala. Če bi poslanec umrl sredi mandata, bi mu mandat prenehal po zakonu. Ker pa je bil mrtev že ob izvolitvi, so se znašli v škripcih.

  • Absurdistan

    V ključni točki te polemike (ali je uporaba pravila lex certa ter in dubio pro libertate v zadevi „zapornik - poslanec“ tista, ki problem rešuje - ali ne) se kolega Žgur „pridružuje kolegi Bauku“. Če to drži, potem moj odgovor g. Bauku seveda velja tudi g. Žguru. G. Bauk namreč pravilu ne oporeka, trdi le, da je zanj sporna zakonska določba zakona o poslancih dovolj jasna (čeprav jo zakonodajno-pravna služba DZ, trije doktorji prava in jaz razumemo bistveno drugače kot on) - g. Žgur pa razmišlja takole. Povsem „jasnih“ zakonskih določb naj po njem - zaradi ohlapnosti in pomenske odprtosti jezika - pravzaprav sploh ne bi bilo - oziroma, citirajmo točno: „Jasnost pravnih določil je tako šele posledica razlage in ne njihova apriorna lastnost.“ Med povsem jasno pravno normo (npr., da v tej državi zakon ne sme predpisati smrtne kazni za nobeno kaznivo dejanje) in táko, ki jo je možno razumeti na različne načine, sicer res ni ostre meje, ampak kontinuum (ene norme so bolj, druge manj jasne), zaradi česar se je s citiranim Žgurovim stavkom seveda možno strinjati v tem smislu, da tudi do ugotovitve, da je pa neka zakonska določba vendarle povsem jasna, pravzaprav pridemo šele z njeno razlago (kadar je možna le ena). Pri vprašanju, kaj pomeni tukaj sporna določba zakona o poslancih, pa je to že pripeljalo do več nasprotujočih si razlag. In če nobena od njih v dosedanjih razpravah ni pridobila niti večinskega, kaj šele splošnega soglasja, je iz tega zelo jasno samo eno: da ta določba nikakor ni tako jasna, da bi jo bilo dopustno uporabiti kot pravno podlago za odvzem zakonito pridobljenega in potrjenega poslanskega mandata. Ponavljam od zadnjič: zame je s tem razumne debate konec. Tudi primer nejasnosti ustavne določbe, da je nekdo za predsednika republike lahko izvoljen „največ dvakrat zaporedoma“, ki ga je navedel kolega Žgur, tu ničesar ne spreminja: da, tudi ta ustavna določba je res premalo jasna, dopušča dve različni razlagi - a da je med njima treba dati prednost tisti, ki ustreza načelu in dubio pro libertate, je zame v tem „Kučanovem“ primeru enako nesporno kot v sedanjem Janševem. Za vas, g. Žgur, morda ni?

  • Demokracija, pravi Stiglitz

    Urednik gospod Grega Repovž je spet zadel v središče političnega vesolja. Na lažnem nebu je dregnil v radioaktivno (torej razpadajočo) zvezdo Demokracijo, sklicajoč se na Stiglitza, ki ga skrbi demokratična konkurenčnost trgov. Pogrešam tehtnejšo izmero opozorila znanega ekonomista. Če je demokracija naš osrednji problem, se o njej vse manj govori. Ob evropskih in naših volitvah so pritlehni miselni ognjemeti osenčevali »najboljše programe«, na novo poslikane obraze, strankarske in druge kapice (čeprav so vsi mislili na debele plašče in žepe) - o demokraciji pa skoraj ni bilo besede. Tudi zdaj je to neskončno pomembnejše kot - ali bo med upravniki evropske hiralnice v Bruslju maševala tudi Alenka Bratovšek, - ali bo Janez Janša prvi častni član poslanske skupine zapornikov v državnem zboru. Tudi ob gnetenju kvasa za novo vodstva EU, je razprava o demokraciji prisotna le kot odsotnost - v financah, bankah in na trgih ni demokracije, ta velja samo za ljudi, o teh pa ni govora ne v Bruslju, ne v Sloveniji in ne v Natu, ki zapoveduje več orožja v imenu trgov in dobičkov.

  • Absurdistan

    Razžalostilo me je, ko sem prebral, v kakšno „polemično akrobacijo“ (da ne uporabim kakšne močnejše, morda primernejše domače besede) se je v svojem odgovoru zadnjič spustil moj dotlej korektni polemični nasprotnik g. Dino Bauk. Pravi, da se strinja z načelom „in dubio pro libertate“ (da je treba v dvomu razsoditi v prid omejevani pravici, ne njenemu omejevanju) - ampak tega dvoma naj tu sploh ne bi bilo! Zakon, ki po njegovem mnenju jasno omejuje Janševo pravico do nadaljevanja že uradno potrjenega mandata, naj bi bila tretja alinea 9. člena zakona o poslancih - čeprav dobro ve, da to zakonsko določbo čisto drugače od njega in somišljenikov „berejo“ parlamentarna zakonodajno-pravna služba, dr. Teršek, dr. Zagorc, dr. Čebulj in jaz. Vse nadaljnje „črkobralsko“ prepiranje, kdo bo bolj „umetelno“ utemeljil svojo interpretacijo, je povsem nepotrebno - med razumnimi ljudmi zadošča ugotovitev, da med resnimi pravniki obstaja veliko nesoglasje o tem, kaj ta določba res pomeni. In namesto „pravniškega nadmudrivanja“, katera od obeh nasprotujočih si interpretacij sporne zakonske določbe je bolj ali edino pravilna (o tem se lahko pravniki, ki nimajo pametnejšega dela, mirno in z veseljem še naprej prerekajo med seboj), sem jaz iz zelo preproste ugotovitve, da sta tu pač dve popolnoma nasprotni interpretaciji iste zakonske določbe, „potegnil“ tudi zelo preprost sklep, da ta zakonska določba potem pač že ni tako jasna, kakor bi določba o tem, kdaj se mandat odvzame, morala biti. Zame je s tem razumne debate konec. Kako si končanje te debate predstavljajo g. Bauk in preostali člani „skupine neodvisnih pravnikov“, ki so jih tja imenovale politične stranke, nam bodo pa, upam, kmalu povedali. Tam jih mi, drugače misleči, ne bomo nič motili, ker nas ni zraven. Z zanimanjem pričakujem, kaj bodo ugotovili in nam sporočili.

  • Absurdistan

    Spoštovani kolega mag. Matevž Krivic v zadnji številki Mladine zoper argumente, ki sem jih podal v prid prenehanju mandata poslanca Janše (Mladina, 5. september) usmeri vrsto kritik. Žal na vse ne morem odgovoriti, na nekatere niti nima smisla, saj za trenutno razpravo (tako kot moji prvotni argumenti) niso bistveni. Želim pa oporekati dvema tam zapisanima trditvama. Prvič, nikakor se ne morem strinjati s Krivičevim razumevanjem pravnomočnosti kazenske obsodbe in posledic, ki iz nje izhajajo. Pravnomočnost je en najpomembnejših procesnih institutov. Med drugim na področju kazenskega postopka pomeni ovrženje domneve nedložnosti. Prav tako pa je pravnomočnost sodbe »tista navezna okoliščina, na katero lahko upravičeno navežemo sklepanje, da je kazenski pregon zoper posameznika končan. Pravnomočnost sodbe pomeni, da so dejanska in pravna vprašanja pojmujejo kot dokončno rešena« (Up-3871/01). Tako o pravnomočnosti Ustavno sodišče. Zato je argument o tem, da v Janševem primeru še ni bilo odločitve o izrednih pravnih sredstvih in bi zato z odločitvijo o prenehanju mandata morali počakati, mogoče razumeti zgolj kot argument o političnosti smelosti takšnega ravnanja, ne pa kot resen pravni argument o tem, da je potrebno počakati na odločitev Vrhovnega sodišča, saj da še ni jasno »ali sploh je kršil pravo (storil kaznivo dejanje)«. S pravnomočnostjo sodbe je na to vprašanje odgovorjeno. S tem prehajam na drugo trditev – tisto o lex certa in In dubio pro libertate: jezik je po svoji naravi ohlapen in pomensko odprt, zato ga je potrebno venomer razlagati. »Jasnost« pravnih določil je tako šele posledica razlage in ne njegova a priorna lastnost. Možnost različnih (tudi diametralno nasprotnih) razlag posameznega določila je neizogibna. Spomnimo se na primer zapletov glede 103. člena Ustave: ta pravi, da je predsednik republike lahko izvoljen »največ dvakrat zaporedoma«. Določilo je nejasno, saj ga je mogoče razlagati, kot da pomeni »največ dvakrat zaporedoma in nikoli več« ali pa tako, da skupno število mandatov predsednika ni omejeno, omejeno pa je število zaporednih mandatov. Skladno s Krivičevim razumevanjem, kako naj gre razlagati določbe v primerih omejevanja ustavnih pravic in volilne volje ljudstva, bi bila ustaljena razlaga te določbe tako nepravilna in celo protiustavna. Končno se v povezavi s problemom, kako Krivic v tem primeru uporabi argument »lex certa« v njegovi kritiki te rabe načela pridružujem kolegi Bauku (glej Pisma bralcev, Mladina 12. september).

  • Predobro obveščeni starši

    Klemnu Košaku ne morem očitati, da se ni potrudil v članku osvetliti teme s strani zgodbe dijaka, z izjavami ponudnikov šolske e-dokumentacije, staršev, ravnateljev in strokovnjakov. Vendar je podnaslov „Hitro in preprosto obveščanje staršev o ocenah in neopravičenih izostankih škoduje otroku“ grobo zavajajoč.

  • Dan, ko smo si oddahnili

    V hvalnici misli in dejanj nekdanjega in bodočega finančnega ministra Dušana Mramorja se je novinarki Urši Marn posrečilo, da je celo njegovo nasprotovanje ukinitvi dopolnilnega zavarovanja pred desetimi leti prikazala ne kot napako, ki je javnemu zdravstvu od takrat do danes odvzela skoraj milijardo milijarde evrov, temveč zaslugo, ker naj bi nasprotoval temu, da bi opuščeno dopolnilno zavarovanje spremenili v dvig prispevne stopnje delodajalcev, kar bi dodatno obremenilo gospodarstvo. To naj bi po njenem pisanju predlagal jaz kot tedanji minister za zdravje.

  • Služba za en dan

    Z odločbo Vlade RS sem bil 20. februarja 2012 imenovan za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja na MZ; generalni sekretar ni kabinetna zaposlitev, ampak je položajna uradniška zaposlitev. Pred tem imenovanjem sem imel pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na MDDSZE (zaposlen od 21. 5. 2001), tako sem bil z dnem 20. 2. 2012 trajno premeščen na MZ, in sicer na delovno mesto generalnega sekretarja. 

  • Obdavčitev plač moti le bogataše

    Iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pišejo, da sem v članku Obdavčitev plač moti le bogataše necelovito prikazal razmere pri obdavčitvi dela v Sloveniji in iz tega oblikoval pomanjkljive sklepe. Kot pravijo na GZS, naj bi obdavčitev motila najrevnejše, ki od 1150 evrov bruto bruto plače prejmejo le 600 evrov neto, in ne najbogatejših. A kar pri GZS izpostavljajo kot težavo, je dejansko ključni element socialne države. Kot je namreč na svojem blogu opozoril Bine Kordež, delavci res plačujejo del plače državi, a si s tem financirajo obdobje, ko ne delajo: plačajo za šolanje, ki ga je »brezplačno« zagotovila država; plačajo prispevke za pokojnino, ki jih nato dobijo vrnjene, ko ne delajo (seveda, če prej ne umrejo); plačajo prispevke za zdravstveno varstvo, ki jih nato dobijo povrnjene v obliki zdravstvenih storitev, če zbolijo; z dohodnino plačajo še ostale dejavnosti in storitve države. Skratka, če si še želimo socialne države in drugih državnih storitev, socialni prispevki od plač in plačilo dohodnine ne bi smeli biti tarča kritik. Prav tako ne prispevki delodajalca, ki gredo prav tako povečini za financiranje socialnih storitev države, in torej nazaj delavcem, državljanom. Še to: prispevek delodajalca od plače (16,1 odstotka) je med najnižjimi v EU.

  • Intervju Stojan Petrič

    V Mladini št. 35 je bil objavljen komentar Petra Medice, vodje kabineta ministra za finance 2009-2012, na intervju s predsednikom koncerna Kolektor Stojanom Petričem, ki je bil objavljen v 34. številki Mladine. G. Medica je v svoj komentar zapisal, da bi bralec iz intervjuja z g. Petričem lahko dobil napačen vtis, da Kolektor med letoma 2009 in 2011 ni bil deležen ukrepov slovenske razvojne politike in naštel vse finančne spodbude, ki jih je Kolektor prejel v omenjenih letih. Žal zapis g. Medice zahteva naš komentar. Predsednik koncerna Kolektor g. Stojan Petrič v intervjuju nikoli ni omenil, da Kolektor ne bi bil deležen finančnih spodbud ali kakor koli drugače namigoval na to. Je pa odločno poudaril, da morajo podjetja preživeti sama, zato ni naklonjen oziroma ne podpira državnih subvencij oz. nepovratnih sredstev, vloženih v slabo vodeno in upravljano podjetje oziroma v podjetje, ki teh subvencij ne porabi v prave namene. Kolektor je bil vsekakor deležen finančnih spodbud, ki jih je pametno porabil, saj jih je investiral v svoj razvoj. To nenazadnje kažejo tudi dobri poslovni rezultati koncerna.

  • Absurdistan

    Mag. Krivic v svojem zadnjem pismu napravi zanimiv obrat. Kot argument v prid svoji tezi izpostavi načelo „in dubio pro libertate“, po katerem naj bi bilo v dvomu vedno potrebno razsoditi v prid omejevani pravici. S tem načelom sicer ni nič narobe in mu je na splošno težko oporekati, če seveda spregledamo kontekst obravnavane zadeve. Kontekst pa je naslednji: določba tretje alinee 9. člena Zakona o poslancih je akt samoomejitve oblastnikov, izraz njihove vnaprejšnje zaveze, da bodo, kljub svoji oblastni poziciji, spoštovali pravni red. Kakršnekoli možnosti naknadnega odstopanja oziroma izjem od takšne zaveze, če naj bo ta količkaj kredibilna, je zato potrebno razlagati zelo restriktivno. Interpretacija mag. Krivica pa gre ravno v nasprotno smer. Dovolj je vzpostaviti kakršenkoli dvom v jasnost zakonske dikcije in že naj bi bilo njeno veljavo potrebno suspendirati v prid oblastniku, ki naj bi se z njo samoomejeval. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da v obravnavanem primeru ne gre za dvom oziroma nejasnost zakonske določbe kot jo denimo pojmuje Dworkin, ko pravi, da nekega zakona ne moremo imeti za nejasnega, če ne mislimo, da obstajajo dobri argumenti za vsako od tekmujočih razlag, pač pa bolj za nejasnost kot posledico „črkobralskega prerekanja o pikah in vejicah“, ki ga mag. Krivic kot očitek meče v mojo smer. Fascinira kako z lahkoto nekdo, ki svojo interpretacijo ves čas te polemike izpeljuje iz „dlake v jajcu“ (trditev, da tretja alinea 9. člena ne govori izrecno o obsodbi pred nastopom oziroma kandidaturo za poslanca, namreč ni nič drugega kot to) s „črkobralci“ obklada tiste, ki od njega želimo slišati vsebinske argumente v prid njegovi interpretaciji zakona. Najino nadaljnje polemiziranje oziroma izmenjava mnenj je smiselna zgolj, če se mag. Krivic vrne na točko argumentiranja svoje razlage zakonske določbe kot ene od tekmujočih razlag in jo poskuša utemeljiti tako, da bi lahko obstala samostojno, torej tudi če na mizi ne bi bilo nobene konkurenčne razlage. Njegova dosedanja interpretacija namreč svojo moč črpa zgolj iz dejstva domnevne nejasnosti zakonske določbe, torej iz domnevnega obstoja konkurenčnih interpretacij in s tem preskakuje fazo njihovega vzpostavljanja. Kolikor pa bo vztrajal pri poziciji „v dvomu zmaga Krivic“, pa s tem pismom najino debato zaključujem.

  • Intervju

    V 34. številki Mladine je Urša Marn objavila zanimiv intervju s Stojanom Petričem. Oglašam se, ker bi ob odpiranju različnih tem, obdelanih v intervjuju, bralec lahko dobil napačen vtis, da Kolektor med 2009 in 2011 ni bil deležen ukrepov slovenske razvojne politike. Po podatkih, ki jih je pred decembrskimi volitvami v Državni zbor zbral Urad vlade za komuniciranje, so podjetja v skupini Kolektor v mandatu Pahorjeve vlade prejela 6,3 milijona evrov različnih spodbud pretežno vezanih na tehnološki razvoj. Poleg tega je Kolektor od Slovenske izvozne in razvojne banke (SID) prejel 20 milijonov evrov dolgoročnega kredita, ki ga je Evropska investicijska banka (EIB) na pobudo nosilcev slovenske ekonomske politike namenila proizvajalcem dobavne verige v avtomobilski industriji, pa še 10 milijonov evrov dodatnega kredita SID. In rezultati niso izostali.

  • Obdavčitev plač moti le bogataše

    V članku se necelovito prikazujejo razmere pri obdavčitvi dela v Sloveniji, iz tega pa so oblikovani pomanjkljivi sklepe. Poleg tega Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pripisuje stališča ali nakane, ki ne držijo.

  • Absurdistan

    Najprej odgovor g. Dinu Bauku, ki se vsaj skuša držati teme polemike, ki jo imava z Bogdanom Biščakom, čeprav njeno bistvo tudi on zgreši. Midva sva doslej polemizirala le o „časovni komponenti“ zakonske določbe, ki dovoljuje odvzem mandata obsojenemu poslancu, in na to sem mu zadnjič zelo jasno odgovoril, on pa mi zdaj očita, da svojega stališča še vedno nisem utemeljil. Dlakocepska pravniška prerekanja „o pikah in vejicah“ so ugledu prava in pravnikov med širšo javnostjo povzročila že toliko škode, da se jim v poljudnih razpravah izogibam, kolikor je to le mogoče. Zato sem tudi g. Bauku glede tega odgovoril le z enim stavkom, poudaril pa sem (nekoliko obširneje) pomembnejšo, namreč ustavnopravno dimenzijo tega vprašanja. Zaman - kot mnogo drugih uglednih in drugače zelo dobrih pravnikov je tudi on ta to („ustavnopravno“) uho malo gluh, ali, recimo, naglušen. No, pa dodajmo doslej povedanemu še en „sprej“ za odpiranje takih slušnih poti. Volilna pravica, aktivna in pasivna, je ena od zelo pomembnih ustavnih pravic: z njo ljudstvo izvršuje svojo oblast neposredno (z referendumi) in posredno, z volitvami poslancev, ti pa potem sprejemajo ustavo in zakone. Kot vsaka, je tudi ta ustavna pravica lahko omejena samo tako, kot to ustava dovoljuje. In zakonske omejitve vseh ustavnih pravic, ne le volilne, morajo biti v zakonih jasno določene. Brž ko se pojavi nejasnost ali dvom, stopi v veljavo ustavno načelo „in dubio pro libertate“ - v dvomu je treba razsoditi v prid omejevani pravici. Glede volilne pravice so pa ustavna sodišča, tudi naše, to načelo še dodatno že večkrat podkrepila z argumentom, da morajo biti omejitve v kandidacijskih in volilnih postopkih zakonsko zelo jasno urejene tudi (še dodatno) zato, ker je v teh postopkih treba odločati zelo hitro in ni časa za dolgotrajna razglabljanja, kaj neka zakonska določba pomeni. Biti mora jasna („lex certa“) in takoj uporabljiva.

  • Boško znova v medijih

    Zadnje dni smo v različnih medijih zasledili prispevke, ki se ukvarjajo z novo zaposlitvijo Boška Šrota, ki je pred kratkim postal prokurist in namestnik direktorja NT&RC. Ob tem se omenja tudi delo uredništva Novega tednika in Radia Celje, ki delujeta v okviru omenjene medijske hiše. Želimo opozoriti na naslednja dejstva.

  • Sholastika ali kubizem

    Spoštovana ga. Maja Novak,

  • Absurdistan

    Parlament »na temeljih iz peska« ni v vseh sestavah doslej uredil zakonodaje tako, da bi preprečil unikatne absurde (obsojenec, ki mu je bilo dovoljeno kandidirati, je lahko ljudski poslanec; deležen je pravic, ki ga lahko celo rešijo prestajanja kazni). Se bo zapornik Ivan kot poslanec zavzemal, da se ta anomalija odpravi?

  • Absurdistan

    Ne vem, če ima kak smisel debata z Matevžem Krivicem o tem, ali bi moralo Vrhovno sodišče RS obravnavati zahtevo za varstvo zakonitosti Janeza Janše prioritetno ali ne. Njegova v polemikah večkrat opazna predpostavka, da je pravo nekakšen programirani stroj, ki, potem ko vanj vstaviš nek konkreten primer, lahko vrže ven le eno pravilno rešitev, (ob predpostavki, da je program pravilen, seveda – program pa je pravilen, če je strukturiran, kot njegova misel), je namreč za argumente sogovornika povsem nedojemljiva. Pa ne gre za to, da bi se g. Krivic s sogovornikom ne strinjal, problem je v tem, da ne sliši nikogar razen samega sebe.

  • Svoboda je prav v teh stvareh

    Ker mag. Matevža Krivica kot pravnika in njegovo družbeno angažiranost izjemno spoštujem, sem natančno prebral njegov odziv na članek Svoboda je prav v teh stvareh, v katerem sem predstavil argumente za prenehanje mandata poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen že pred izvolitvijo v parlament. Mag. Krivic vztraja, da „časovna komponenta“ (veljavnost tretje alineje 9. člena Zakona o poslancih samo za poslance, ki bi bili obsojeni po pridobitvi mandata) tako očitno izhaja iz gramatikalne in logične interpretacije te določbe, da se mu tega v dosedanji razpravi niti ni zdelo potrebno utemeljevati. Tega žal ni storil niti v odzivu na moje pisanje, kjer zgolj ponovi, da so v primeru poslanca, ki je bil pravnomočno obsojen že pred izvolitvijo, volivci to dejstvo torej v času volitev že poznali. Da navedena zakonska določba gramatikalno ni tako nedvoumna kot trdi mag. Krivic izhaja že iz različnih argumentacij, ki jih imamo o njej različni pravniki. Tudi pri preostalih petih razlogih za prenehanje mandata, ki so našteti v isti zakonski določbi ni tako zelo enoznačno, da morajo nujno nastopiti po nastopu mandata, da bi le ta po zakonu prenehal. Ni si namreč prav težko predstavljati situacije, ko je izvoljeni poslanec v času med kandidaturo in izvolitvijo oziroma potrditvijo mandata bodisi postal trajno nezmožen za opravljanje funkcije bodisi nastopil neko drugo funkcijo, nezdružljivo s poslansko. Kaj torej v teh primerih? O dodatnem argumentu piše tudi dr. Matej Accetto v kolumni Težavno vprašanje obsojenih poslancev objavljeni na portalu Ius info. Sprašuje se: „…je »biti obsojen« opis trenutka ali stanja? Če trenutka, katerega trenutka: izreka sodbe na prvostopenjskem sodišču, vročitve sodbe, trenutka pravnomočnosti obsodbe po izčrpanju rednih pravnih sredstev?“ in sklene, da zakonske določbe „nemara vendarle ni mogoče razlagati brez presoje širšega konteksta, namena zakonodajalca in upoštevanja temeljnih načel pravnega sistema“. Za dr. Accetta, ki se mu zdi vprašanje težavno, se delo z argumentacijo torej začne, kjer se za mag. Krivica, ki se mu zdi vprašanje preprosto, pravzaprav konča. Tudi sam sem mnenja, da je vprašanje vredno dodatnega razmisleka in še kakega argumenta, tudi s strani mag. Krivica. Tisti o »seznanjenosti volivcev s pravnomočno obsodbo«, ki ga je podal v svojem odzivu, me, že zaradi dejstva, da volivci in volivke na volitvah volimo liste in ne posamičnih kandidatov neposredno, ne prepriča.

  • Števlika, ki ne laže

    V vaši reviji je bil pred kratkim objavljen prispevek – avtor je Marcel Štefančič jr. – ki javnost seznanja, kako ena od lestvic politične stabilnosti meri in ocenjuje položaj Slovenije v primerjavi z drugimi državami (»Številka, ki ne laže – Zakaj Slovenija spada med najstabilnejše države na svetu«, Mladina, 25. 07., str. 32-33). Avtor razgrinja dognanja iz mednarodne primerjalne analize stabilnosti/krhkosti na osnovi kazalnikov oziroma indeksa, ki se je letos preimenoval v Fragile States Index. Ta indeks oz publikacijo, kjer je ta obelodanjen ta indeks izdaja in ureja Fund for Peace, ki ima sedež v Washinghtonu (www.fundforpeace.org) Iz prispevka izhaja, da je naša država izjemno dobro ocenjena, saj spada v prestižno skupino »zelo stabilnih držav«. Po stopnji stabilnosti je pred nami le 15 držav (od 177 kolikor jih je zajetih v analizo).

  • Absurdistan

    Dobro znana metoda: ko ne znaš odgovoriti na to, kar je res predmet polemike, skušaš speljati pozornost drugam. Predmet te polemike ni bilo, kot to skuša zdaj zamegliti g. Biščak, vprašanje, ali je v različnih primerih treba odločati različno ali ne, ampak ... bom kar citiral: „To gotovo ve tudi g. Biščak - očitno pa ne ve tega, da je vprašanje, kdaj gre za bistveno različne primere in kdaj ne, eno od najpomembnejših vprašanj zakonitega in pravičnega sojenja, torej izrazito pravno vprašanje.“ Kar dvakrat je namreč izrecno zatrdil nasprotno - da to ni „pravno vprašanje, ampak vprašanje vrednot neke družbe“. Moj odgovor je bil: pravo ni zgolj nekakšen sistem „tehničnih“ pravil za človeško ravnanje, ampak sistem pravil, ki varujejo ravno „vrednote neke družbe“. Ravno pravo (in znotraj njega še posebej ustava) vzpostavlja vrednotni sistem družbe.

  • Državni amaterizem

    Spoštovani,

  • Monsanto obvlada

    Pod naslovom Monsanto obvlada Peter Petrovčič (Mladina 8. 8. 2014) kratko poroča o nameri ameriškega podjetja Monsanto, da s »kukavičjim jajcem« pomaga prizadetim v poplavah v Srbiji, Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Bilo bi seveda prav, če ne bi novinar z navedbo, da gre za gensko spremenjene sorte (GSO) krepko zavajal bralce.

  • Pravica točno določenega človeka

    Blaznost dajanja prednosti pravici voliti in biti voljen pred izvajanjem polnomočne kazni je mogoče ilustrirati z naslednjo sci-fi fabulo: tik pred naslednjimi volitvami nekdo izvede uspešen atentat na Janeza Janšo, se preda, prizna krivdo, je pravnomočno obsojen in gre kot urejena osebnost prostovoljno v zapor. Na volitvah nastopi na listi stranke in to v izvoljivem volilnem okraju, po možnosti takem, kjer rumeno-modra stranka niti približno ne uživa kak-

  • Pomembna simbolika

    Novinar Denis Vičič je v svojem članku Pomembna simbolika poleg mojih stališč, napisanih v pismu Massimilianu Lacoti, povzel tudi mnenje dr. Jožeta Pirjevca, ki je med drugim opozoril, da bi morala »Spomenka Hribar pismo nasloviti na Erjavca in njegovega italijanskega kolega«. Kdor je naredil eno, naj bi še drugo? Sama menim takole: nekdo napiše nekaj, kdo drug pa kaj drugega oziroma drugemu. Upam, da je dr. Jože Pirjevec napisal pismo Karlu Erjavcu in njegovemu italijanskemu kolegu. Sicer pa sem svoje pismo Massimilianu Lacoti poslala v informacijo našemu (začasnemu) ministru za zunanje zadeve, g. Karlu Erjavcu, s komentarjem, ki ga prilagam.

  • Razkrivajoči dokument

    Grega Repovž je v uvodniku Mladine (’Razkrivajoči dokument’, 1. 8. 2014, str. 2) zapisal trditev, da je minister Jernej Pikalo, socialdemokrat, poskušal uvesti šolnine v šole. Ta trditev je popolnoma neresnična in v nasprotju z dejstvi. Predlog Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1), ki je v pretežni meri že usklajen tudi s predstavniki reprezentativnih sindikatov, ne uvaja šolnin. Nasprotno. Zagotovilo brezplačnega študija je prvič v zgodovini jasno zapisano ravno v predlogu ZViS-1. Predlog namreč določa, da ima vsakdo enkrat v življenju pravico do brezplačnega študija na prvi in drugi stopnji. Ta bo dana po novem tudi zaposlenim, ki te pravice še niso izkoristili. Minister dr. Pikalo tudi sam osebno, kar je že večkrat javno izrazil, tudi v intervjuju za Mladino, katere odgovorni urednik je g. Repovž, sicer nikdar ne bi pristal na uvedbo šolnin.

  • Le da so lepi in čisti

    Komentar Igorja Koršiča na moj zapis v Mladini št. 27 z uredniškim nadnaslovom Le da so lepi in čisti in mojim naslovom »Politični državljan in državljanka ali nikoli zadovoljen in zadovoljèn individuum« je nazoren dokaz tega, kako radikalno različna so lahko branja in razumevanja istega besedila.

  • Sejem ničevosti

    V prispevku »Sejem ničevosti. Darko Horvat med londonsko konservativno elito« avtor povzema članke angleškega časnika The Guardian, ki govorijo o seznamu gostov na donatorski večerji britanske konservativne stranke, ki je potekala leta 2013. Avtor prispevek zaključi z navezavo na dogajanje doma. Bralca in zainteresirano javnost bom morda razočaral, saj se bom vzdržal komentiranja, ker namreč menim, da bi sleherni odgovor na navedbe tujih novinarjev, pa naj bo samo navedba, da ne držijo, potreboval dodatno razlago in umestitev v konkretno okolje, ki je bralcu gotovo tuje in povečini neznano. Moje pisanje bo tako namenjeno navedbam o mojem vplivu na delovanje Faktor banke in navedbam o dolgovih do domačih bank.

  • Absurdistan

    Kadar pravniki iz prava izločijo vrednote

  • Razmere resne, panika odveč

    V članku: Razmere resne, panika odveč, je novinarka Urša Marn glede dviga plač v javnem sektorju zapisala: »Nekateri javni zavodi, celo računsko sodišče, so obe zadnji tranši izplačali že ob koncu lanskega leta, čeprav bi tretjo tranšo smeli izplačati šele februarja letos, četrto pa šele v letu 2015. Pri tem ni šlo za malomarnost ali birokratsko napako, temveč za zavestno kršitev zakonodajnih pravil. Računsko sodišče, ki je sicer do porabe javnega denarja skrajno pedantno, je tokrat ravnalo povsem v nasprotju z lastnimi načeli.« Navedena trditev ne drži in zahteva prikaz nasprotnih dejstev:

  • Nezdružljivosti navkljub

    V zvezi s člankom »Nezdružljivosti navkljub«, objavljenim na strani 35 v tedniku Mladina št. 30 z dne 57.7.2014, v katerem sem navedena, vas prosim, da v skladu z določbami 42. in 43. člena Zakona o medijih objavite moj odgovor .

  • Pet izzivov za Mira Cerarja

    V 30. številki letošnje Mladine je Borut Mekina predstavil pet izzivov za novo koalicijo oziroma za nove nosilce slovenske ekonomske politike. S člankom in njegovimi sklepi se v glavnem strinjam, imam pa dve pripombi.

  • Še en osamosvojitveni greh

    Kaj nam pravi Evropsko sodišče za človekove pravice?

  • Prvi test

    Naše velike sramote in pretekle zablode se plazijo na dan in nam izstavljajo visoke račune. Sprotne norosti so pa tudi vsem na očeh. Svet in naši volivci po dveh desetletjih presojajo oblast samo še po tem, kaj sedaj delamo in kaj smo naredili ali zagrešili, ne pa po tem, kaj vse smo si v zanosu ob osamosvojitvi obljubljali, zapisali in tudi sanjarili.

  • Le da so lepi in čisti

    V svojem komentarju s podnaslovom “Politični državljan in državljanka ali nikoli zadovoljen in zadovoljen individuum” Dr. Milica Antić Gaber nekoliko presenetljivo vzame v obrambo uveljavljeno politiko. Za avtorico problem ni stanje družbe, države in gospodarstva, ni neka kriza in njeni povzročitelji, ampak vstaje, ljudje in mediji, ki s tem stanjem niso zadovoljni. Antić Gabrova to ljudsko nezadovoljstvo izpostavi celo kot vzrok za to, da “stvari so takšne kot so.” Nadvse čuden pogled na našo krizo in politično stvarnost, ki ga komentiram zato, ker kaže, da da tako misli (tudi) politična “elita”.

  • Avtoriteta razuma nad avtoriteto moči

    Kolumnist Bernard Nežmah me v komentarju (11. 7. 2014) omenja med tistimi, ki se v zadevi »Patria« sklicujejo na slepo vero, da je treba pač verjeti sodnikom; poleg tega, da pritrjujem sodbi, kot argument ne navajam ničesar, razen mnenja svojih kolegov na univerzi. Nežmah ima delno prav. Moti pa se, ko piše, da pritrjujem sodbi. V eni izmed podrobnosti, na katero je opozoril Matevž Krivic, kolegi niso našli razlogov za padec sodbe in le o tem sem govoril. Nikakor pa ne izključujem možnosti, da se v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi najde kaj spornega. Naj nadaljujem, kjer ima Nežmah prav. Res sem se obrnil na kolege, tiste, ki o stvareh največ vedo (kar ne pomeni, da ne bi mogli imeti tudi oni različnih mnenj). Mislim, da sem naredil bolje, če sem o zapletenem pravnem detajlu zaupal njihovi presoji, kot pa da bi se obrnil na škofovsko konferenco, ki se zdi Nežmahu prepričljivejša.

  • Odprte žile Slovenije

    Spoštovani,

  • Absurdistan

    Dragan Petrovec je 28. 6. ustavnega sodnika Jana Zobca v članku »Težko spraviš politiko iz sodnika« (objavljen v Dnevnikovem Objektivu) razkrinkal kot človeka dvojnih meril. Medtem, ko se je navduševal nad aretacijo kandidata za francoskega predsednika Dominique Strauss-Kahna, češ da že fotografija uklenjenega velikaša deluje higienično (kljub temu, da so obtožbe zoper njega kmalu padle, so preprečile njegovo kandidaturo in volitve so minile brez njegove udeležbe), se mu zdi povsem nespododbno, da bi Janez Janša, kljub pravnomočni obsodbi zaradi korupcije, ne mogel sodelovati v volilni kampanji kot svoboden človek.

  • Alternative

    Ni mi prijetno živeti v državi, kjer stranke hlapčujejo neoliberalnim mantram, ki nas peljejo v pogubo.

  • Somrak v dolini upanja

    V mesecu maju in juniju 1941 so vkorakali italijanski okupatorji v Belo krajino in takoj uvedli strogi red nad nedolžnim prebivalstvom. Mi nismo pričakovali, da nas bo kdorkoli strašil, saj nismo nikomur nič storili in nobenemu narodu prav nič grozili. Naporno smo delali na svoji trdi, skopi in kamniti zemlji za potrebno preživetje.

  • Muzej pohlepa

    Veteranke in veterani, združeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, smo pred državnim praznikom na medije naslovili čestitko vsem državljanom in državljankam Republike Slovenije ob našem skupnem prazniku Dnevu državnosti. Ob iskrenih čestitkah smo zapisali, da se nam niso uresničile vse želje, ki smo si jih želeli leta 1991, pa vendar imamo svojo državo in smo člani demokratične družine evropskih narodov.

  • O napačnem razumevanju države

    K zelo ustreznemu komentarju k ravnanju nekaterih vodilnih politikov in njihovih oboževalcev bi rad spomnil na dve stvari. Prvič, mislim, da je prišla nekritično v navado trditev, da je bila Janševa vloga pri osamosvajanju Slovenije »velika in pozitivna«. Kakšna je bila v resnici do sedaj še nismo dočakali nepristransko oceno poklicnega zgodovinarja. Pač pa je znano iz medijev nekaj stvari, denimo, da je takratno slovensko vodstvo krotilo njegovo veselje do vojaških spopadov tudi po sklenitvi sporazuma o prekinitvi spopadov, da po zaslugi zavračanja nekaterih njegovih ukazov o napadu na vojašnice JLA s strani terenskih poveljnikov ni bilo še večjih človeških žrtev in materialnih stroškov, nepotrebna sestrelitev helikopterja s pilotom, ki je imel namen prestopiti k teritorialni obrambi, da ne omenjam ravnanje z zaplenjenimi materialnimi sredstvi JLA in še kaj bi se našlo. Zato se mi zdi neprimerno govoriti brez rezerve o »velikih in pozitivnih zaslugah«.

  • Pod črto: Jurij Gustinčič, 1921-2014

    Tisti, ki smo na lastni koži izkusili, kako težko je napisati nekrolog oziroma poslovitev od sočloveka, bližnjega, prijatelja, sodelavca ..., nekoga, ki ti je blizu, vemo, da je to skoraj vnaprej izgubljen boj; težko je misli upovediti tako, brez naštevanja suhoparnih dejstev in statistike, da ni solzavo in drugače, kot smo hoteli.

  • Intervju: Miro Cerar

    Lk 18,22 »Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!«

  • Javno pismo

    Čeprav spleta norosti in bolečine v Sloveniji predvsem za tiste, ki ne ločijo med trgovino z orožjem in svobodo, očitno ne bo prav kmalu konec, je vendarle že dovolj jasno, da je napočil čas preobrata. Poti nazaj ni več. Ljudstvo je svoje povedalo tudi na nedavnem referendumu. In stari, strašljivi okopi senčne preteklosti ga več ne ustavijo.

  • Meteor

    Ta zapis ni namenjen obrambi stranke in njenega predsednika Mira Cerarja. Uveljavljeni pravnik moje pomoči ne potrebuje. Gre le za opažanje dogajanja in razumevanje razlogov nastanka in oceno realne moči novih strank, v prizadevanju za dobre gospodarsko-socialne pogoje za življenje ljudi in izboljšanje politične kulture dialoga pred državnozborskimi volitvami. Opažamo tudi spremembe v ravnanju uveljavljenih političnih strank. Leve hočejo „prehitevati po desni“, zato se podobno misleči družijo in bratijo. Vse novonastale stanke pa so v nezavidljivem položaju, kajti „modra“ odločitev „liderja vseh državljanov“ Slovenije o predčasnih volitvah umeščenih v obdobje uživanja ob hladnem pivu in osvežujočem sladoledu, jih potiska na stranski tir.

  • Zmaga?

    Kot sem nekoč že zapisal, vse se odvija po scenariju, ki si ga sam Janez Janša ne bi bolje domislil. Tudi ničesar ne bo prosil (odlog ali alternativno prestajanje zaporne kazni) in v petek ga bo pospremila do zapora velika strankina procesija, kot so napovedali njegovi najbolj tesni sodelavci. Priče bomo mega showu verjetno več tisoč članov in simpatizerjev SDS-a, izkazovanja podpore in predanosti svojemu »po krivici« obsojenemu liderju ter zgražanja nad instancami sodstva, ki so ga obsodili. »Politični proces« kakopak, ob v določenem trenutku najbolj priročni zadevi – Patria. Kaj boljšega za Janševo in strankino promocijo niti mesec pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami? Toliko bolj ko Ustavno sodišče ni zmoglo enotnosti pri opredeljevanju do njegove pritožbe zaradi domnevnega kratenja človekovih pravic. Šest sodnic in sodnikov se o pritožbi ni hotelo izreči, ker da obtoženec ni še izkoristil vseh predhodnih pravnih poti (Vrhovno sodišče), trije pa so mu že ugodili z ugotovitvijo, da prvo in drugostopenjska sodba ni dovolj »vodotesna« da bi ga spravili za zapahe in kot taka torej krivična. Dovolj, da bo glas o »montiranem političnem pregonu neo-komunističnega bloka« proti prvemu imenu opozicije in osamosvajanja Slovenije preglasil v naslednjih dneh vsa predvolilna soočenja in vse zgodbe o predvolilnem ali povolilnem povezovanju idejno ali programsko sorodnih strank. Čemu bi se z morebitno prošnjo, recimo o odlogu pričetka prestajanja kazni na povolilni čas, gospod Janša odrekel temu spektaklu, ki se ne bo, po mojem, zgodil le v petek, ob njegovem prihodu na Dob, ampak se pred zaporom dnevno ponavljal. In mediji bodo seveda tam, veliko bolj kot na drugih strankarskih shodih. Če bo kaj počilo, če se bo zgodil povrh še kak incident, toliko bolje za promotorje teh »spontanih« protestov.

  • Kobilice prihajajo

    Spoštovani,

  • »Dovolj je bilo ustrahovanja sodnikov«

    Pogovor s predsednikom Vrhovnega sodišča gospodom Brankom Maslešo, objavljenem v zadnji številki Mladine, bi utegnil pustiti napačen vtis, da je predsednik republike Borut Pahor ravnodušen do vloge sodstva in pomena krepitve pravne države.

  • Neoliberalizem v šolah

    Kakovost pedagoškega procesa je kompleksna zadeva in je ni mogoče meriti na eni sami enostavni lestvici, drugič pa zato ker je v praksi dokazano, da se kakovost izobraževanja tam, kjer obstaja zelo močna podvrženost nadzoru kakovosti z zunanjimi testi, kakovost ni povečala, pač pa je močno trpela poglobljenost pouka in avtonomija učiteljev.

  • S političnim kapitalom nad Večer

    Društvo novinarjev Slovenije (DNS) zelo pozorno spremlja prodaji Večera in Dela v lasti skupine Laško. Za prodajo Večera, ki je v lasti Dela, očitno prihajajo odločilni trenutki ravno v teh dneh. DNS poziva prodajalce, kupce in državne regulatorje, ki bodo preverjali posel, k skrbni in odgovorni preučitvi vseh okoliščin, finančnih virov, transparentnosti in predvsem razvojne vizije enega večjih slovenskih časopisov, ki je tudi pomemben zaposlovalec novinarjev. V ne tako davni preteklosti je Večer že bil tarča špekulantov in tajkuna Mateja Raščana. Ta prevzem, za katerega danes lahko z gotovostjo rečemo, da bi pomenil potop mariborskega medijskega podjetja, je preprečil le skupen odločen upor Večerovih novinarjev in DNS, v zadnji fazi pa tudi ministrstva za kulturo, ki ni izdalo dovoljenja za prodajo. Zavedamo se, da je treba lastniško agonijo Dela in Večera, ki po odločbi AVK ne smeta biti v tolikšni meri lastniško povezana, nujno končati, a nesporni javni interes je, da oba medija dobita lastnike, ki bodo ohranili njuno medijsko dejavnost in poslanstvo v družbi in so pripravljeni prevzem izpeljati na povsem transparenten način. Če bodo pri prodaji Večera in Dela spet v ospredju špekulativni nameni, z namenom izčrpavanja ali celo uničenja medijev, se bomo temu najodločneje uprli.

  • Predčasne volitve

    19. številka Mladine je polna sestavkov o bližnjih volitvah. Največ je govora o predčasnih državnozborskih, ki bodo že drugič v zadnjih dveh letih. Te volitve Slovenci pričakujemo še bolj razklani kot doslej. Če je doslej veljalo, da imamo nespravljivo levico in desnico, je danes stanje tako, da imamo razklano tudi levico in desnico. Tako razklani pa od volitev ne moremo pričakovati nič, kar bi nas lahko pripeljalo do stabilne, ali celo učinkovite vlade. Dve stranki na desnici namreč trdita, da s predsednikom tretje zaradi pravnomočne obsodbe ne moreta sodelovati. Na levici pa stranke druga drugi »kradejo« volivce in si izmišljajo razlike, ki ji vidijo samo one. Borba za oblast je še vedno na prvem mestu , država in dobrobit državljanov pa v drugem planu. Poleg že obstoječih, tako imenovanih levih strank, pa se nam sedaj obeta še vsaj pol ducata novih, kar bo volivce še bolj zmedlo in povečalo število tistih, ki se že leta volitev ne udeležujejo. Glede na volilni prag je prav na levici mogoče pričakovati, da se jih kar nekaj ne bo uvrstilo v parlament. Glasovi teh strank pa se bodo po volilnem zakonu razdelili približno na polovico med levico in desnico. Torej bo vsak drugi volivec leve stranke, ki ne bo uspela preseči volilnega praga, v resnici glasoval za desnico.

  • Spreminjanje zgodovine

    Na neresnice, ki jih v odgovoru bivšemu predsedniku republike Milanu Kučanu navajajo odvetniki Jože Hribernik, Jože Ilc, Samo Jeras in Miha Velkavrh, ki so v sojenju zaradi domnevnega protipravnega odvzema prostosti na grozovit način zagovarjali pripadnike Teritorialne obrambe Republike Slovenije Božidarja Martina Njavra, Simona Krejana, Roberta Suhadolnika in Andreja Podbregarja, se je treba odzvati. V odgovoru poleg svojih stališč navajajo le »strokovno mnenje Ministrstva za obrambo št. 881-600/7782« in »mnenje Sekretariata za zakonodajo št. 7013-01/89-3,200-01/90-3«, torej organov izvršilne veje oblasti. Toda o zadevi Depala vas so doslej razsodila najvišja sodišča v državi.

  • Spreminjanje zgodovine

    Zavajajoča pojasnila odvetnikov v zadevi Depala vas

  • Hoteli Bernardin – prodaja hotelov in nadaljevanje tipičnega »prestrukturiranja«

    »Certifikacijska privatizacija« je pri nas rodila vrsto finančnih holdingov.

  • Idiot

    N´toko, katerega kolumno redno z zanimanjem preberem, se že v dveh kolumnah zapored čudi, kako je mogoče, da so nekateri njegovi prijatelji tako družbeno neaktivni in zaverovani sami vase. Zadnjo je naslovil kar z Idiot, z izrazom, s katerim so antični Grki označevali ljudi, ki so se brigali le zase. Danes bi morali to besedo prevajati z ignorant ali s čim podobnim, vsekakor pa ne gre za nerazumne ljudi, na kar cilja današnji pomen besede. Sam bi jih imenoval navadne ljudi. Navadni človek hoče, tako kot vsako živo bitje, samo živeti in nič drugega, država pa ga po njegovem pri tem samo ovira. Tu pravzaprav trčimo ob pravi nesporazum. Psihologija, sociologija in humanistika poznajo samo enega človeka, dejansko pa sta dva: naravni, navadni človek, ki svoje človeške lastnosti kot je razum, uporabi za preživetje in uspešen razplod in dejavni, kreativni človek, ki je tudi radoveden in ga zanima skupno dobro. Prvi je izrazit individualec, a se hkrati dobro počuti le kot del črede, drugi pa deluje v dobro črede, a je hkrati individualist in mu osebna svoboda pomeni najvišje dobro. Tako poznamo velike osebnosti, ki so nesporni individualci, a so integrirani v skupnost veliko bolj kot anonimni posamezniki iz množice. Ustvarjal-

  • Spreminjanje zgodovine

    G. Milan Kučan je odgovoril na naš zapis v zadevi Depala vas, na članek objavljen v Mladini v št. 13 z dne 28. 3. 2014 z naslovom »Spreminjanje zgodovine«.

  • Visoke plače

    Kje so vzroki nekonkurenčnosti ?

  • Hoče v zapor?

    Ko se sodstvo, ostanki potuhnjene tranzicije (s 50 let podlage) in nizkonakladni mediji zarotijo proti nedolžnemu Ivanu, čakajočemu na začasno spremembo naslova, je njegov manevrski prostor tako zožen, da se mora zgoditi nekaj velikega, masovnega, hrupnega, kar bo pretreslo iztirjeno, zablodelo psevdo-demokracijo. Rabi pomoč kameradov soborcev, strankarskih jurišnikov, vseh, ki v njem vidijo odrešenika, čeprav z vojaškimi metodami. In pomoč tudi dobi. Udobno se je sukati v njegovi senci, varno in še koristno povrhu, kajti hvaležen pa zna biti ta odličnik. Gotovo bo nastopil čas, ko bo, kot je vselej doslej, nagradil vsakega, ki mu izkaže pokorščino. Kdor pa še brenka po milozvočnih strunah, mu piha na dušo in dviguje napuh, lahko računa na neslutene bonitete. Da ne bi ostali v megleni abstrakciji, naj zadošča nedavno izrečena drzna prilika o ravnanju De Gaulla, ki obsojenca Ivana povzdigne nič manj kot na raven misleca svetovnega formata (Sartre, Voltaire) – teh se namreč ne zapira.

  • Izjava tedna

    „Kristjani ne smejo zapreti vrat nikomur, ki si želi biti krščen, četudi gre za zelene može z dolgimi nosovi in velikimi ušesi, kakršne rišejo otroci.“ (Papež Frančišek o nezemeljski evangelizaciji.“

  • Intervju: Joseph A. Mussomeli, veleposlanik ZDA

    Ne mislim komentirati vseh domislic, ki jih je v intervjuju za Mladino izrekel gospod veleposlanik Mussomeli. Ponavlja pač tisto, kar je slišal. Modrovanja nekega ameriškega državljana povedo največ o njem samem in niti ne bi zaslužila neke posebne pozornosti, če ne bi ta g. veleposlanik Mussomeli bil veleposlanik ZDA.

  • Kapo dol

    Ne bom tajil: všeč mi je, da me je gospa Alenka Bizjak imenovala ’’starejši gospod, ki ima rad svoje mesto’’. Bere se prav fino, pa še res je. Svetovala mi je tudi, ’’da naj se mogoče le zavem’ in ’’ustvarim svoje mnenje’’, ker sem očitno s preveliko naklonjenostjo obravnaval župana Jankovića in obenem z njim delo ljubljanskega urbanista, arhitekta profesorja Koželja. Ker nobeden od naju ne bo spremenil svojega mnenja o županu Jankoviću, o politiku Jankoviću pa bodo itak odločali volivci, je smiselno govoriti le o dejstvih.

  • V Butalah volimo poleti

    V članku z naslovom „V Butalah volimo poleti“ se vam je pripetila neljuba napaka pri navedbi izjave predsednika republike. V podnaslovu prispevka, katerega vsebine si ne dovolimo komentirati, ste zapisali samo del njegovega stavka in sicer „Z razpisom zelo verjetnih predčasnih volitev ne bom hitel, ne bom zavlačeval.“ To pa ni bilo glavno sporočilo predsednika, zato vas prosimo, da stavek navedete v celoti: „Z razpisom zelo verjetnih predčasnih volitev ne bom hitel, ne bom zavlačeval, v skladu z ustavnim redom jih bom razpisal pravočasno, spoštujoč ustavne, zakonske in poslovniške roke.“

  • Spreminjanje zgodovine

    Zelo me je začudil odgovor štirih odvetnikov, Jožeta Hribernika, Jožeta Ilca, Sama Jerasa in Mihe Velkavrha, ki so zastopali pripadnike Slovenske vojske v zadevi Depala vas, kjer so brutalno pretepli in aretirali sodelavca organov za notranje zadeve (Mladina 11. 4. 2014, str. 5). Trdijo več stvari: 1- da tajni sodelavec organov za notranje zadeve ni bil civilisti; 2-da so predpisi iz leta 1994 izrecno določali, da vojaški organi lahko ukrepajo proti civilnim osebam, ko gre za preprečevanje dejavnosti zoper vojaško silo in njene organe; 3- da so bila podlaga za odločitev Barbare Brezigar, ki je zavrgla ovadbo zoper štiri pripadnike vojaških varnostnih organov, stališča komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb državnega zbora, sekretariata za zakonodajo in pravnih oseb državnega zbora ter komisije obrambnega ministra; 4- da je bil napadeni Smolnikar sam kriv za poškodbe, ki so mu jih povzročili pripadniki SV.

  • Bratje po rodu, tujci po misli

    Radi jih imamo, obletnice, radi se jih spominjamo. Celo z zvenečimi imeni jih obeležujemo: abraham, biserna maša, srebrna ali celo zlata poroka. Povezujemo jih s pomembnimi datumi. Večkrat z veselimi, lepimi spomini, včasih so le-ti lahko zelo žalostni. Kot na primer v Grahovem: partizani bi lahko slavili zmago nad okupatorjevimi sodelavci (pa je niso!), predvsem domačini pa so objokovali padle može, sinove, brate, znance ali prijatelje. Oboji spomini so razumljivi . Najbolj boleči pa so za matere; njim ni mar za ideologijo, politiko. Mati z izgubo otroka izgubi del sebe, del, ki ga je imela najrajši. Moški takih čustev ne zmoremo, materina ljubezen je neprimerljiva z vsemi drugimi. Naj oče še tako ljubi svoj sad, materine ljubezni ne doseže! To je enako mamam po vsem svetu, ne samo domobranskim!

  • Ustavni sodniki z agendo

    Pa se je le našel nekdo z razumom in pogumom, Mladina z Grego Repovžem. Ustavne sodnike je poimenoval s pravim imenom – navadni politikanti! In posledično sostorilci neoliberalne politike, ki Slovenijo peha proti dnu Evrope.

  • Med naravo in dobički

    Brez vode ni življenja, brez pameti so pa poplave, suše in še kaj hujšega. To so neprijetne resnice. Neprijetna ni samo ena.

  • Izkoriščanje na fakulteti

    Fakulteta za družbene vede (FDV) v odzivu na članek »Izkoriščanje na fakulteti«, ki je bil v Mladini objavljen 11. 4. 2014, trdi, da sem zavajal.

  • Grand hotel Abgrund

    Z velikim zanimanjem sem prebral Horvatov prispevek. Lukacseve pripombe na račun Hotela Abgrund so zagotovo upravičene in govore o nemoči zgolj teoretskega razpravljanja, ko čas vpije po praktičnem uporu. Toda recept, kaj storiti, ki ga ponuja Lukacs, namreč vstop v stranko, ki nastopa kot nosilka revolucije, je prav tako abstrakten, odvisen od ponudbe na zgodovinskem trgu strank. Lukacs ni hotel končati v Hotelu Abgrund, toda nasprotna izbira je bil moskovski Hotel Lux. Za vstop vanj se je moral Lukacs odpovedati svojemu znamenitemu delu „Zgodovina in razredna zavest“, ki je po desetletjih ponovno postalo inspirativno za renesanso kritične misli. Odpovedati se je moral tudi „Blumovim tezam“, s katerimi je zavračal strategijo madžarske KP, ki se je po porazu revolucije 1919 v času Horthyjeve diktature borila na površini za vzpostavitev demokracije, v globini pa za boljševiško diktaturo; Lukacs pa je zahteval, naj se ves boj iskreno koncentrira na vzpostavitev demokracije, nadaljnji program pa naj sledi iz novega stanja. „Blumove teze“ so bile ubeseditev programa Landlerjeve frakcije v KPM in kritika pozicij frakcije Bele Kuna. Iz podobnega razmisleka je kasneje izhajal evrokomunizem. Za vstopnico v Hotel Lux pa se je moral Lukacs temu razmisleku odpovedati. V Hotelu Lux je potem moral sodelovati v samoobtoževanjih in čistkah; svoje spise v sovjetskem eksilu je moral prilagoditi državi gostiteljici, od Stalina inspirirano kritiko Hegla je v „Mladem Heglu“ zavračal s prav vsiljivim sklicevanjem na Lenina in Stalina. Očitno torej tudi ponujena alternativa Hotelu Abgrund ni bila najboljša, a na političnem duhovnem tržišču skoraj edina na voljo. Tudi danes ostaja edino duhovno upanje v Brechtovem stavku iz „Me Ti“: „Mišljenje je nekaj, kar sledi težavam in je pred akcijo.“ Zgraditi je treba tisto tretje, kar ni niti Hotel Abgrund niti Hotel Lux.

  • 25. 4. 2014  |  Mladina 17  |  Pisma bralcev

    Ljubiti

    Spoštovani,

  • Kapo dol

    V Mladini z dne 7. marca 2014 je bilo objavljeno pismo meščana g. Franceta Zupana, ki z veliko naklonjenostjo obravnava delo župana Zorana Jankovića in njegove urbanistične ekipe. Pri tem se obregne kritično ob civilne pobude, ki da g. župana želijo »osebno diskvalificirati in ga napadajo po medijih« vse v želji, da bi Ljubljana še naprej ostala dolga vas. Zanj smo moteč element v mestu, ki z 8.272 podpisi branimo zaščiten predel mesta, hvaljeno, kar evropsko znano ljubljansko tržnico, pomemben del Plečnikove Ljubljane, ki je razglašena za spomenik državnega pomena. G. Zupan očitno podpira gradnjo garaže pod tržnico, s čimer bi poleg domačih predpisov, kršil tudi mednarodna predpisa kot je Granada Convention for the Protection of Architectural Heritage of Europe ter Valleta convention on the Protection of Archeological Heritage.

  • Pot v hlapčevstvo

    Knjigo, ki jo je F. Hayek pod gornjim naslovom objavil pred sedmimi desetletji in še vedno velja za »biblijo« neoliberalizma, je M. Štefančič v svojem prispevku uporabil kot izhodišče za zanimivo analizo te ekonomske paradigme. Štefančič o neoliberalizmu ne ve povedati nič dobrega in veliko nas je, ki podobno razmišljamo. Ne manjka pa tudi takih, ki v njegove dogme verjamejo in se po njih tudi ravnajo. Takih je še posebno veliko med bogatimi pa tudi tistimi, ki danes v svetu vladajo. Neoliberalizem povzroča človeštvu vse več škode in zato ne smemo štediti z napori, da se njegovo delovanje omeji, tudi na našem domačem terenu. Nekatere razloge, zakaj večini greni spodobno življenje, izpostavljam v naslednjih vrsticah.

  • Izkoriščanje na fakulteti

    Glede na zavajajoč članek vašega novinarja Denisa Vičića z naslovom »Izkoriščanje na fakulteti«, objavljen v Mladini dne 11. 4. 2014, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani podaja naslednja pojasnila in zahteva predstavitev posredovanih dejstev na enak način in v enaki obliki, kot je bil predstavljen omenjen članek.

  • Kako utišati ekonomiste?

    Zadnje čase se je v medijih pojavila navedba, da sem kot finančni minister Republike Slovenije nasprotoval ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vlada Boruta Pahorja je pripravila več verzij zdravstvene reforme. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je v svoj program reforme vključil gospod Dorjan Marušič, dr. med. Bralke in bralce revije Mladina želim seznaniti, da je, kot del te reforme, Ministrstvo za finance pripravilo predlog nove javne dajatve s progresivnimi stopnjami. Ta dajatev naj bi nadomestila dosedanjo zavarovalno premijo. Izvedeni so bili tudi vsi izračuni, potrebni za uvedbo te dajatve.

  • Bratje po rodu, tujci po misli

    Sem sicer že na smrtni postelji in samo Slovenec... Pa to je katastrofa: postavljati spomenik velezločinu! Smo edini v Evropi, kjer se to lahko zgodi. In za vsem tem zopet stoji Cerkev kot institucija. In kakšno samo zanikanje resnic, ki jih vsak pošten Slovenec dobro pozna...

  • Spreminjanje domovine

    Ob ponatisu knjige »Okopi« Janeza Janše je Mladina v št. 13 z dne 28. 3. 2014 v članku »Spreminjanje zgodovine« ponovno obnovila svoj pogled na t. i. »afero Depala vas« iz leta 1994. Bistvo tega članka je osredotočeno v ugotovitvi, da v Depali vasi »ni šlo za nobeno zaroto Milana Kučana, ampak za temeljno vprašanje, kaj je v demokracijah dovoljeno vojski in kaj ni«. V okviru te teme je s posebnim prispevkom z naslovom »Preko meje zdravega razuma« sodeloval tudi g. Milan Kučan.

  • Kako smo si podtaknili varnost

    Redno prebiram kolumne Vlada Miheljaka, večinoma z odobravanjem. V Mladini št. 14 z dne 4. 4.2014 pa se mu je pod naslovom »Kako smo si podtaknili varnost« vrinila netočnost. Zapisal je: »V to nekritično miselno falango se je takrat postavila tudi uradna borčevska organizacija in s tem pretrgala dotedanjo naravno zavezništvo s civilno družbo. Izdala je tiste, ki so ji pomagali preživeti v najhujšem protienobejevskem obdobju. No resnici na ljubo, članstvo ni sledilo modremu vodstvu. Kot je takrat poročala Mladina, je skupina starih borcev (Lado Ambrožič-Novljan, Baldomir Bizjak, Franc Črnugelj, Alenka Gerlovič, Ignac Gregorač, Franc Miklavčič, France Pečelin, Tone Premk, Jože Sevljak, Albin Vengust, dr. Branko Vesel in Vlado Habjan) rekla ne Natu in lastnemu vodstvu.«

  • Intervju: dr. Dušan Plut

    Ob branju besed vidnega izobraženca dr. Dušana Pluta me preveva občutek, da nič ni, kot bi moralo biti, kot smo hoteli.

  • Z Marxom v EU

    Spadam(o) v tisto (tretjo) skupino ’gibanj’, ki jim ustanavljanje strank v nobeni obliki ni cilj, kot je bilo pravilno opisano v pismu stranke Solidarnost (v odzivu na članek z gornjim naslovom, ki je bil objavljen v pismih bralcev v številki 12). Celo več. Smo tisti, ki izhod iz strankokracije vidimo v aktivnem državljanu, ki mu je potrebno omogočiti, da v čim večji meri neposredno politično odloča. Npr. tako, da se mu s spremembo volilne zakonodaje omogoči, da postane odločilen pri izbiri kandidatov vsaj s preferenčnim glasom. In to sem javno izpostavila tudi na ustanovni seji Odbora, kamor sem zašla čisto slučajno in nepovabljena. To, in ne ustanavljanje novih strank, bi morala biti osnovna zahteva vstaj. Da bi zaradi tega morali stati pred parlamentom in vztrajati tako dolgo, da bi spremembe volilne zakonodaje sprejel še parlament v sedanji sestavi. Volitve na stari, klasičen strankarski sistem bodo samo ponovitev istega – in tisti, ki bodo pri tem sodelovali, bodo pač postali ’isti’. O tem, kot tudi o Univerzalnem temeljnem dohodku sem dokaj neuspešno izgubljala energijo na kakšnih treh sestankih Odbora. Kajti njim, Odboru, je bilo od prvega dne jasno, da so se tam zbrali Intelektualci, ki bodo ubesedili (njim!) nerazumljivo kakofonijo zahtev ulice z ustanovitvijo nove stranke. Tako kot so tudi samo oni čutili ’plebiscitarno zahtevo po novi stranki’ – dokler niso te ’resnice’ skupaj z mediji tudi v resnici vzpostavili.

  • 70 milijonov evrov proti ministrici

    Avtor članka trdi, da se ZSSS leta 2002 ni postavila v bran takratnemu ministru za zdravje Dušanu Kebru pri njegovem prvem poizkusu ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako se naj ZSSS ne bi bila postavila v bran ministru za zdravje Dorijanu Marušiču leta 2010, ko ga je takrat skušal znova ukiniti.

  • Ni časa za igro

    Staš Zgonik je v članku Ni časa za igro zelo nazorno povzel spremembe v prosti igri otrok, ki smo jim predvsem v urbanih sredinah priča v zadnjih dveh desetletjih. Orisal je posledice, ki jih prinaša vse bolj strukturirana in formalizirana otroška igra, kjer cilje določajo odrasli ter obenem narekujejo poti do njihove uresničitve.

  • »Bog, narod, domovina«

    P. Petrovčič je objavil krajši članek v zvezi s postavitvijo novega spomenika padlim domobrancem v Grahovem, v katerem navaja tudi del kulturnovarstvenega soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana. Ker je omenjeni povzetek pomanjkljiv in lahko pripelje do napačnega razumevanja našega stališča, prosimo, da objavite sledečo dopolnitev:

  • Delavci

    Grega Repovž je slikovito predstavil zmedo, ki vlada v družbenih odnosih pri nas zaradi drugačnega (lahko bi rekli bolj primernega za meščansko demokracijo) poimenovanja določenih pojmov in pojavov. K temu smo še dodali sramežljivo izmikanje pri sklicevanju na dobre prakse iz preteklosti, ker naj bi bila to nostalgija po časih samoupravnega socializma, to je pa seveda nesodobno, če ne že okvalificirano, da je to težnja vračanja v totalitarizem. Ti pravoverni čuvaji večstrankarskega kapitalističnega sistema so povsem spregledali, da je imel naš samoupravni socialistični sistem vgrajene vse dosežke modernih socialnih držav, razširjene s pravicami zaposlenih pri soupravljanju v podjetjih in pri drugih družbenih zadevah. Ker jim je tuje vse, kar je bilo dobrega v preteklosti, je postala družbeno sprejemljiva praksa, da se položaj zaposlenih pri nas, in tudi marsikje v Evropi, vse bolj prilagaja delovnim in socialnim standardom, ki veljajo za nerazvite neevropske države. Po zdravi pameti in če bi nosilci gospodarskega in političnega odločanja imeli količkaj socialnega čuta do prebivalstva v svoji državi, bi moralo biti ravno obratno. Razviti bi morali vztrajati v mednarodni menjavi z nerazvitimi, da le-ti upoštevajo minimalne socialne in okoljske standarde pri svojih zaposlenih in se s tem prilagajati razvitim državam.

  • Z Marxom v EU

    Berem odmev Matjaža Hanžka (Trajnostni razvoj Slovenije) in Solidarnosti in že oba naziva teh strank povesta dovolj, kaj je za Slovenijo in EU ta hip pomembno. Oboje in še marsikaj! Potem pa iskanje, poudarjanje razlik, skorajda obtoževanje in vztrajanje na svojem (programu). Meni, kot državljanu in potencialnemu volivcu levice pomenijo taki prepiri razočaranje in slab zgled za pravičnejšo, bolj solidarno in pošteno državo. Pa saj to vam je menda jasno!? Neko obliko »podrejenosti« temeljni ideji, socializmu, upoštevajoč njegove stranpoti in »uporabo« dobrih praks kapitalizma, boste morali sprejeti, če hočete vsaj za silo vplivati na politiko te države. To, kar zdaj prepočasi dozoreva, ne vliva zaupanja! Morda je tudi preširoko? Poljaki so ustanovili Antiklerikalno stranko in uspeli s tretjim mestom! Mi pa kar socializem in to takoj. No ja, cilj mora biti visok, da kasneje omagaš.

  • Marko Golob

    28. 3. 2014  |  Mladina 13  |  Pisma bralcev

    Z Marxom v EU

    Spoštovani g. Hanžek,

  • Ministrov boj za šolnine

    V prejšnji številki Mladine je bil v pismih bralcev objavljen odziv rektorja mariborske univerze dr. Danijela Rebolja na članek Ministrov boj za šolnine. V njem sem povzel bojazni, da predlog novega zakona o visokem šolstvu spodbuja širjenje šolnin, dr. Rebolj pa v pismu piše, da je ta bojazen neupravičena. Rektor pravilno navaja, da fakultete danes praviloma ne širijo izrednega študija, ki je plačljiv, na račun rednega, ki je brezplačen, čeprav imajo to možnost. Toda pri predlogu novega zakona je pomembno, da plačljiv ne bo samo izredni študij, ampak bi bil po novem v določenem deležu plačljiv tudi redni študij, ki se bo imenoval polni študij. S tem bodo odpravljene vse lastnosti, zaradi katerih je bil plačljivi študij manj privlačen od brezplačnega: da je potekal le v petek popoldan in v soboto, da so izredni študentje pridobili manj znanja in da niso študirali skupaj z večino študentske populacije. Ministrstvo se ni nikoli argumentirano odzvalo na očitek, da je razlog za to spremembo želja, da plačljivi študij postane privlačnejši.

  • Bi-ko-fe

    Bi-ko-fe je postojanka ustvarjalcev elektronske glasbe, ki moti sosede s svojo glasnostjo, tako v lokalu, kot v okolici lokala, kjer po poročanju sosedov trpita tudi red in čistoča.

  • Z Marxom v EU

    V odzivu Matjaža Hanžka v prejšnji številki Mladine na kolumno Vlada Miheljaka je več neresničnih trditev in samosvojih interpretacij, ki stranko Solidarnost pred bralci Mladine prikazujejo v podobi, v kateri se ne prepoznamo in ki si je ne zaslužimo. Zato predstavljamo lastni opis poskusov povezovanja na slovenski levici.

  • Ministrov boj za šolnine

    Predlog sprememb ZVIS upravičeno dviga veliko prahu, vprašanje pa je ali res tam, kjer bo zakon sprožil pomembne spremembe v razvoju visokega šolstva. Zadnje kritike, ki jih povzema in interpretira Klemen Košak, avtor članka Ministrov boj za šolnine, se osredotočajo na spremembe v delitvi na brezplačni in plačljivi študij. Iz njih je mogoče razbrati bojazen pred širšim odpiranjem vrat šolninam na javnih univerzah, predvsem s tem, da bi se lahko šolnine uvedle tudi za redni, oziroma po novem, polni študij.

  • Z Marxom v EU

    Vlado Miheljak je v zadnjih dveh številkah Mladine opozoril na realni problem sektaštva, ki je prisotno na slovenski levici in ki naj bi (po njegovih besedah) temeljilo na »narcisizmu majhnih razlik«. Potrebno pa je opozoriti na dejstvo, da je očitati sektaštvo tistim, ki so se povezali v Združeno levico precej tendenciozno (prav tako kot vzdevek, »najbolj meščanska dvorana«, ki ga je Miheljak namenil Unionski dvorani – pri tem pa pozabil, da se je v njej leta 1941 zgodil zadnji koncert Akademskega pevskega zbora, ki je s svojim deklariranim protifašizmom povzročil prepoved javnih prireditev v slovenskem jeziku in posledično kulturni molk; v Hotelu Union, katerega del je ta dvorana, sedaj poteka delavski prevzem!). Ravno zato se mi poraja vprašanje od koga nas te majhne razlike delijo? Verjetno ne od SD. Morda od LDS? Še bolj zmotno pa je prepričanje, da nas delijo od Solidarnosti, ki je nastala na pogorišču nekdaj največje stranke LDS in je njeno ustanovitev Miheljak pospremil s pozdravom, da je to še en prelomen dogodek.

  • Pozor, hud Zmaj

    Najprej diskreditacija nato likvidacija

  • Mrhovinarji

    Avtorica članka Urša Marn je med »mrhovinarje«, ki naj bi služili na račun slovenske in drugih slabih bank, na prvem mestu omenila družbo KPMG. Za to navaja dva domnevna dokaza oziroma povezavi. Po prvi naj bi KPMG pri skrbnem pregledu britanskega softverskega podjetja spregledala resne računovodske nepravilnosti in posredno povzročila visoke odpise pri kupcu. Drug primer se nanaša na svetovanje Irske podružnice KPMG slabi banki Irske NAMA, kjer naj bi bil KPMG med rekordnimi zaslužkarji poleg ostalih mednarodnih revizijskih in svetovalnih hiš. Kljub temu pa je Vlada republike Slovenije zaupala revizijo poslovanja DUTB (tako imenovane slabe banke) v letu 2013, prav slovenski izpostavi KPMG.

  • Intervju: Luka Mesec

    Luka Mesec, predstavnik IDS, umešča stranko Solidarnost v intervjuju v zadnji Mladini med liberalne stranke in med tiste, ki se zavzemajo za „mehke popravke sedanjega političnega in ekonomskega sistema“. Karkoli si že pod to opredelitvijo predstavlja, je to zanj zadosten razlog, da Solidarnost ni primeren partner za sodelovanje z nastajajočo Združeno levico.

  • Srečko Kosovel – pesnik Krasa in revolucije

    V prispevku Marjana Horvata je nekaj stvarnih napak, ki zahtevajo popravek: literarni zgodovinar, omenjen na str. 60, ni Alojz Gspan, ampak Alfonz Gspan; lani pri Beletrini niso prvič doslej izšla Kosovelova zbrana dela, kot prav tako piše na str. 60, pač pa Zbrane pesmi; prvič in doslej edinič so njegova zbrana dela izšla pri DZS v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, in sicer v štirih knjigah (I 1946; II l974; III/1,2 1977);

  • Leva roka desni žep

    V zadnji izdaji tednika Mladina, 21. februarja 2014, ste objavili članek novinarja Boruta Mekine z naslovom »Leva roka desni žep«, kjer ste omenjali tudi občino Trbovlje. Ker ste navedli nekaj nepreverjenih informacij, sem jih kot župan Občine Trbovlje dolžan pojasniti oz. demantirati. Zapisali ste »Tudi tokrat, kot so minuli teden razkrili v Eko krogu, občina Trbovlje ni želela aktivno sodelovati pri pritožbi zoper izdano dovoljenje«. Nato ta članek, v delu, ki se nanaša na Občino Trbovlje, zaključujete s stavkom »Z drugimi besedami, za okrog sto tisoč evrov donacij je občina Trbovlje pripravljena spregledati milijonsko ekološko in zdravstveno škodo.« Dela in načina sodelovanja prejšnjega vodstva občine (o.p. čas županovanja Bogdana Baroviča) ne bom komentiral in zanj odgovarjal. Ker pa v članku pišete v sedanjiku in obtožujete občino, da prejema sponzorska sredstva s strani podjetja Lafarge cement d.o.o., vas je potrebno pri teh dejstvih popraviti. Kot sem že mnogokrat do sedaj, bom tudi vam še enkrat zapisal, da v mojem mandatu županovanja (2010-2014) Občina Trbovlje ni prejela niti centa, kaj šele evra, kakršnihkoli donacij s strani podjetja Lafarge cement d.o.o.! Prav tako se doslej nisem z njimi niti pogovarjal o kakršnikoli obliki sponzorstva. Zato so navajanja v članku zavajujoča in neresnična. To dejstvo je razvidno tudi iz finančnih tokov občine, s katerimi lahko kadarkoli dokažem in podkrepim svojo izjavo. Zaradi zgoraj naštetih dejstev vas prosim, da na osnovi Zakona o medijih objavite popravek tega članka.

  • Intervju: Luka Mesec

    V 8. številki Mladine z dne 21. februarja 2014 ste v vprašanju, ki ste ga naslovili Luki Mesecu, zapisali »V stranki Zares je pred meseci prišlo do razdora, nekateri so kritizirali evropske institucije, drugi so trdili, da nočejo biti evroskeptiki. …« Želim vas opozoriti, da v stranki Zares v zvezi z evropsko politiko ni prišlo do nikakršnega razdora, zato je takšna označba povsem neprimerna. Verjetno takšno oznako povezujete z odločitvijo Iva Vajgla, da na volitvah v Evropski parlament ne bo kandidiral na listi Zares. Mnenje o tem, da je trenutna politika EU reševanja gospodarske krize napačna so namreč znotraj stranke splošna sprejeta in s tem se je še na konvenciji na Otočcu leta 2012, strinjal tudi Ivo Vajgl. Tudi on je namreč glasoval za resolucijo »Prioriteta je boniteta ljudi« v kateri smo zapisali tudi, da »bomo posledice te zgrešene politike še dolgo plačevali evropski davkoplačevalci«. Na zadnji konvenciji v Slovenj Gradcu so bile te in podobne ocene od EU vsiljene politike varčevanja ponovljene in glede tega ni v stranki nikakršnega razdora. Zakaj se je Ivo Vajgl eno leto po konvenciji na Otočcu, kjer se je s takimi ocenami strinjal, odločil te označiti za evroskeptične in kandidirati s podporo Desus, je sicer lahko zanimiva tema za politične analize, je pa gotovo neumestno to njegovo odločitev ocenjevati kot razdor v Zares.

  • Dober dan, socializem

    Janko Lorenci je svojo kolumno, v zadnji številki Mladine, naslovil z: Dober dan Socializem. Zagovorniki kapitalizma, lažne demokracije in sprevrženega pravnega reda pa so Slovence 23 let prepričevali, da je prav socializem kriv za njihovo nesrečo, ki jo doživljajo danes. Dokler pa bo prevladovalo to prepričanje, ki se je, žal med Slovenci kar dobro zakoreninilo, besedi dober dan še ne ustrezata. Saj skrajna desnica prav to s pridom izkorišča za svoje oblastne ambicije. Nezakonito delovanje Udbe, nepravni povojni poboji, preganjanje drugače mislečih ter še zvrhan koš drugih zmot, so za desnico neizčrpni vir za napad na socializem. S tem pa je socializem ne pa akterji tega socializma, ki so v svojih hotenih in nehotenih zmotah v resnici dajali vtis, da je nekaj narobe s socializmom. Zato vsako obujanje socializma po mnenju desnice pomeni enako nevarnost, kot je Hanibalova vojska pomenila za Rim, pred več kot 2200 leti

  • Jože Mencinger – intervju

    Jože Mencinger je eden ne ravno številnih ekonomistov, ki se z dogmami – te so v ekonomski teoriji in politiki vse bolj cenjene - le malo obremenjuje, zato pa več stavi na zdravo kmečko pamet. Njegova strokovna razmišljanja o aktualnih družbenih problemih so zato vedno zanimiva in jih ne gre prezreti. Slednje velja tudi za vsebine, ki jih je predstavil v zgoraj citiranem intervjuju. Še posebno je aktualna njegova misel, da sodobni kapitalizem spričo nezadostnega tržnega povpraševanja brez vse bolj obsežnega kreditiranja ne more delovati, po drugi strani pa ga prav to kreditiranje potiska v vse globlje in dolgotrajne krize. Še pred četrt stoletja se je to težavo po mojem razumevanju razmeroma uspešno obvladovalo s tremi mehanizmi: z močnejšim obdavčevanjem dohodkov od kapitala, z omejevanjem prostega pretoka blaga med državami in z inflacijo, ki je prekašala nominalne obrestne mere. Neoliberalna ekonomska politika je ta rešilni pas proglasila za trgu škodljivega – v resnici je predvsem oteževal bogatenje na podlagi lastnine - in ga je učinkovito pospravila. Ena posledic je tudi sedanja splošna gospodarska kriza, ki ji ni videti konca.

  • Corruptio Medicus

    Popravek

  • Čas je za New Deal!

    Ni običajno, tudi sam sem bolj redkobeseden v tej smeri, tokrat pa ne smem(o) mimo v slogu muhe enodnevnice: Marcelu Štefančiču, jr. navdušeno čestitam za odličen članek pod gornjim naslovom v Mladini! Kaj članek, gre za nacionalni program, za program vlade, za (novo) koalicijsko pogodbo, strela, za t. i. tolikanj omenjano »tretjo pot« …

  • Minister ostaja?

    Kandidatka za ministrico za zdravje Alenka Trop Skaza je marsikoga presenetila s svojo izjavo, da ministrsko mesto lahko takoj zapusti, če bo zaznala, da stvari ne bo mogoče peljati v smeri reševanja problem zdravstva. Kako razumeti to izjavo? Sam sem jo razumel kot opozorilo svojim bodočim kolegom-ministrom in predsednici vlade, da se misli resno lotiti svojega dela. Tako kot mnogi v Sloveniji, je najbrž tudi ona ugotovila, da ministri kar prevečkrat dajejo vtis, da se ne zavedajo resnosti položaja v katerem je Slovenija. Zato jim vnaprej sporoča, da pričakuje ustvarjalno sodelovanje v skupno dobro prebivalcev Slovenije, sicer bo odstopila in odgovornost bo njihova. Njej to ne bo težko najti službo, saj je uveljavljena strokovnjakinja, hudo bo pa za tiste, ki iščejo simpatije pri volivcih.

  • Strah pred starši

    Avtor članka Klemen Košak je v prispevku izpostavil do nedavnega uveljavljeno prakso vrtca iz Ljubljane, ki je dajal staršem v podpis soglasje, da se lahko njihov otrok igra z otrokom s posebnimi potrebami. O omenjeni praksi sem že slišala od znancev, predstavljeni članek pa mi je dal o tem nekaj več informacij. Dogajanje me ni presenetilo, saj je le odraz stanja v naši družbi in kaže med drugim tudi na odnos do drugačnih, ter na nerazumevanje vključevanja otrok s posebnimi potrebami v običajne vrtce in šole. Še več oblika soglasij postavlja v nelagoden položaj tudi starše podpisnike in na nek način širi nestrpnost.

  • Intervju: Ljudmila Novak

    Stric iz Murgel je pred leti dejal, da potrebujemo, tako kot levico, tudi žlahtno desnico. Vse kaže, da smo ji sedaj zelo blizu. Zadnji intervju predsednice Nsi zbuja upanje, da smo jo končno le dobili. Tudi Mladina je to zaslutila in ji ponudila razgovor. Novakova je korajžno šla, v ne preveč prijazni »brlog« na pogovor, čeprav ima tam ne preveč prijazno skovanko iz svojega imena. Povedala je mnogo novega, kar doslej iz ust desnice še nismo slišali. Zelo smela je ugotovitev, da je tudi desnica doslej uporabljala fašistične metode, in da je zgodovino treba prepustiti zgodovinarjem, ne pa je zlorabljati za politični kapital in razpihovanje ideološkega sovraštva. Še posebej pa je važna njena ugotovitev, da je SDS preostali del desnice izrabljala v svojo korist. Tudi namig, da je desnica, ki jo predstavlja, pripravljena na sodelovanje z levico je nekaj novega. Zadnji čas. Če bodo s podobnimi stališči soglašale tudi druge stranke,verjamem, da bodo na naslednjih volitvah dobile veliko podpore. Dejstvo namreč je, da Slovenci stari manj kot 85 let z drugo svetovno vojno nismo imeli opravka. Sedanja politična garnitura, pa je bila sploh rojena po letu 50 ali še kasneje. Če bo gospa Novakova pri teh stališčih vztrajala, bomo lahko rekli, da imamo žlahtno desnico in da se nam obetajo boljši časi. Upajmo, da res.

  • Izjave

    Spoštovani,

  • Veliki režiser

    Marko Apih (Mladina, 31.1.2014) se priduša nad mojo rabo pojma titofili in mi podtika nekakšen fanatizem.

  • Res nedolžen?

    Že osem let se v slovenskih medijih piše in govori o Patrii. Piše in govori se o resnici. Na dan pred slovenskim kulturnim praznikom je v Mladini novinar Mekina napisal: Resnica o Patrii.

  • »Tesnobnost časa?«

    Zgodovinar Božo Repe se v svojem obsežnem spisu dotika številnih tem, od katerih večina nima neposredne zveze z interpretacijo Pučnikovega dojemanja dogodkov pred četrt stoletja, ki je vplivalo na Pučnikovo izjavo novinarjem v Ljutomeru. V svojo razlago »za(u)darjanja ideologije izbrisa«, ki jo izvaja iz Pučnikovega ljutomerskega pogovora z novinarji, me Božo Repe tudi tokrat ni prepričal. Med Pučnikovim v Ljutomeru predlaganim načinom dodeljevanja slovenskega državljanstva brez avtomatizma ter z uvedbo meril – ta način tako ali tako ni bil realiziran – in kasnejšim »izbrisom«, pri katerem je bil brez meril uporabljen avtomatizem odvzema statusa prebivalcev, je namreč bistvena razlika v vseh segmentih (Pučnik / »izbris«: dodeljevanje državljanstva / odvzem statusa prebivalca; avtomatizem ne / avtomatizem da; merila da / merila ne).

  • Hi-tech šivilje

    Vidi Vukolič, prvi ženski, ki je po 125 letih obstoja vodila Predilnico Litija, je 20. januarja 2014 potekel mandat direktorice.

  • Izjave

    Spoštovani gospod Kenda,

  • Zveza borcev ni strankarska organizacija

    V reviji Mladina z dne 31. 1. 2014 je dr. Igor Lukšič v intervjuju med drugim izjavil tudi: »…imamo Zvezo borcev, ki se ukvarja s politiko in ki po podpori Jankoviću sedaj razmišlja o tem, da bi šla na volitve s svojo listo.«

  • Intervju Igor Lukšič

    Pravljičarska manira nekaterih politikov in nekaterih medijev, da prilagajajo dejstva tako, da njihova zgodba dobi ustrezno poanto, je očitno prevzela tudi Igorja Lukšiča. Kot edini med politiki znotraj parlamentarnega spektra, ki dosledno skuša diskreditirati ustanavljanje novih strank, je tako v intervjuju za Mladino (31.1. 2014) povedal naslednje:

  • Izjave tedna

    Ponedeljek, 13. januar, intervju z g. Jocom Pečečnikom (Delo, str. 10, Ozadja): „Iskreno mi ni bilo nikoli jasno, kaj dela Institut Jožefa Stefana in kaj delajo tehnološki parki. Vem, da so tam ljudje v belih haljah z značilno poraščeno brado, ki nekaj delajo in razvijajo, vendar pa nisem nikoli razumel, zakaj to ne pride v naše tovarne. Ti ljudje so evidentno vrhunski strokovnjaki in evidentno razvijajo vrhunske produkte. Kje se zalomi? Zakaj nekdo na vladi ne gre na Štefana, ki se financira iz državnih virov in pogleda, katere sektorje imajo, za kemijo, tehniko itd., in jim reče, dajte podjetjem produkte, ker jih nimajo. Ta most ni bil nikoli postavljen. Tam notri je važno samo, koga boš zaposlil, kdo bo dobil evropska sredstva in kdo neki projekt, da se bo lahko nekaj let grel v laboratoriju. Outputa pa nikoli nisem videl.“

  • Veliki posli

    Blaž Košorok, generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne (HSE) se je minuli teden odzval na naš zapis, da je v letu 2012 tudi sam lobiral za TEŠ6, oziroma za pridobitev državnega poroštva. Zapisal je, da je „novinar očitno prezrl dejstvo, da sem bil v času, ki ga omenja, še direktor družbe Te-Tol, ki nima nikakršne povezave ne s HSE, kjer sem mandat nastopil 5. 11. 2012, ne s TEŠ6.“

  • Veliki režiser

    Zgodovinar Jože Dežman za svoj poklic deplasirano udriha po reakcijah na podelitev nagrade Jožetu Možini – v maniri »pogromaštva«, ki ga sam obsoja. »Spet gre za brutalen napad na resnico. Prav to v filmu o P.O. moti ideološke skrajneže na Mladini ...«. Na kaj se ta kontroverzna izjava sploh nanaša? Kdo napada »resnico«? Resnica je samo ta, da je dokumentarec slab.

  • Juhu, maščobe!

    Spoštovani!

  • Pravi zgodovinar?

    Z zamolčanjem, lažjo in nevednostjo lahko delu prebivalstva, ki hlepi po novih resnicah, pravilno ideološko usmerjeni zgodovinarji pričarajo nova dejstva.

  • Pravi zgodovinar?

    V tedniku Mladina je bil 3. januarja 2014 objavljen članek novinarja Petra Petrovčiča z naslovom »Pravi zgodovinar?«, ki se nanaša na Zoisovo priznanje, ki sem ga spodaj podpisani lani novembra prejel za znanstvene dosežke na področju zgodovinopisja. V njem uvodoma navaja, da je bila podelitev tega priznanja »vprašljiva z vidika znanstvenih dosežkov in objektivne vrednosti njegovega raziskovalnega dela«. Pri tem navaja, da sem Zoisovo priznanje dobil »zaradi življenjskega dela pri raziskovanju povojnih pobojev…«, kar pa ne drži, ker v obrazložitvi tega ni napisanega. S problematiko povojnih pobojev v Sloveniji se namreč sploh nikoli nisem izrecno ukvarjal. Področje mojega raziskovalnega dela so predvsem povojne zaplembe premoženja, politični sodni procesi, koncentracijska in delovna taborišča ter povojni izgoni prebivalstva.

  • Bi-ko–fe

    V Portretu pišete, da najemniki lokala Bi-ko-fe, Jure, Peter in Stojan, s svojim delovanjem ustvarjajo prostor, ki opravlja funkcijo kavarne pa tudi kulturne hiše za ustvarjalni del mlajše generacije. Odlično! S tem se sosedje lahko strinjamo, v kolikor je mišljeno na delovanje lokala v času, ko ni koncertov in hrupne glasbe. In takšnega ga pozdravljamo.

  • Veliki posli

    V Mladini je bil 17. januarja 2014 objavljen članek Petra Petrovčiča »Veliki posli«, v katerem med drugim piše, da »je leta 2012 okoli predsednika vlade, ministrov in poslancev veliko hodil šef energetike iz SDS Blaž Košorok.« Ta navedba se nanaša na lobiranje za državno poroštvo za pridobitev posojila EIB za gradnjo TEŠ 6.

  • Koliko je televizijo stal film o Pedru Opeki?

    Te dni mineva 10 let kar je Zveza Borcev s pomočjo manipulacij v tedniku Mladina napadla Jožeta Možino, ki je s člani našega krožka Moč preživetja posnel film Zamolčani – moč preživetja. Takrat so »zdrave sile« umaknile film s sporeda in ga skušale cenzurirati – in po desetih letih se zgodovina ponavlja. Spet gre za brutalen napad na resnico. Prav to v film o Pedru Opeki moti ideološke skrajneže na Mladini in v nekaterih drugih medijih.

  • Denar z neba

    V zadevnem članku je Klemen Košak zapisal, da sem podpisani »direktor Pedagoškega inštituta«. To funkcijo sem res opravljal od konca l. 1986 (ko sem prenehal z urednikovanjem pri Mladini) do prve polovice l. 1993. Zdaj je direktorica inštituta doktorica matematike Mojca Štraus. Sicer pa na kratko dopolnjujem poante dokaj korektnega Košakovega članka, če odštejem to, da se ni povsem distanciral od nekaterih klišejev kot npr. o »odvečnosti« razvijanja državljanske vzgoje ali o tem, da bi »lahko denar porabili za kaj drugega«, resnica pa je, da bi ga težko, ker ni mogoče kar tako izpolniti zahtevnih evropskih kriterijev.

  • Intervju: Mitja Gaspari

    Intervju z nekdanjim finančnim ministrom, bivšim guvernerjem Banke Slovenije in kandidatom za predsednika države, g. Mitjem Gasparijem, objavljen v Mladini 3.januarja, je gotovo vreden branja, saj pripoveduje o mnogih zablodah in dogodkih na njihovi podlagi, ki so povzročili krizo in tudi zavore, zaradi katerih se težko izkopavamo iz nje. Toda od osebe tega ranga bi pričakovali, da je v svojih analizah dosledna in da ne negira v naslednjem odgovoru stališče, ki ga zagovarja v predhodnem.

  • Corruptio Medicus

    V članku z naslovom Corruptio Medicus, v katerem sem pisal o korupciji v zdravstvu, sem v zaključku omenil primer podjetja Ortolab. Zapisal sem, da je decembra v Slovenj Gradcu nastal medicinski diagnostični center MDC Ortolab. „Gre za že drugo istoimensko podjetje družine Plešivčnik; prvo je ustanovil dolgoletni direktor slovenjgraške bolnišnice Drago Plešivčnik. Slednje je zadnji dve leti in pol posle sklepalo skorajda izključno s slovenjgraško bolnišnico...“ Soustanovitelj omenjenega podjetja je res Drago Plešivčnik, vendar ne „dolgoletni direktor“ Drago Plešivčnik, temveč njegov vnuk z istim imenom. Prizadetim se za pomoto opravičujem.

  • Kot damice svoje čare

    Nacionalni interes mora biti vodilo za trajnostni razvoj vsake države. Pri nas je na slabem glasu, ker so nacionalni interes politiki že ob prvi napovedi po nemarnem opljuvali in zavrgli, zato v resnici tudi še nikoli in nikjer ni bil uveljavljen. Sedaj pa nas oblast vztrajno zavaja, da je država povsod slab gospodar. Politični mešetarji vidijo rešitev za vse naše težave samo še v razprodaji ter privatizaciji vsega državnega premoženja. In celo naših največjih vrednot. V priprave na nove finančne orgije so pritegnili še nekatere ekonomske in pravne veljake. Oni že vedo, zakaj bo za njih to dobro in tudi donosno.

  • Pučnikova odgovornost

    V članku s tem naslovom zgodovinar Božo Repe na osnovi v Delu pred triindvajsetimi leti objavljenega pogovora z Jožetom Pučnikom v Ljutomeru slednjemu pripisuje ciljano zagovarjanje ideologije »izbrisa«. Sama – tudi zgodovinarka – o Pučniku nimam ne izrazito pozitivnega ne izrazito negativnega mnenja, glede »izbrisa« pa verjamem, da je bil napaka in da je bila z njim prizadetim storjena krivica.

  • Pučnikova odgovornost

    Dr. Boža Repeta je „v žaru polemike“ precej zaneslo - namesto o tem, o čemer se midva (morda) ne strinjava, raje „polemizira“ z menoj o tem, o čemer misliva enako, in mi tu pripiše stališče, s katerim ni težko polemizirati. Domnevam, da to ni bilo zavestno podtikanje, le lapsus iz površnosti.

  • Mala zgodba

    Urednik piše o Jakičevih grehih v zvezi z nerealizirano pogodbo z Grepom, kolikor razumem, upravičeno in zaključi: »… Odstopiti morata takoj. Janković ne more biti več župan, Jakič pa ne minister.«

  • Popravek

    V prejšji številki Mladine sem v članku z naslovom „Teža ekspertiz“ pisal o dragi analizi ekonomista Jožeta P. Damjana, ki jo je naročila Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) in ki je bila nato podlaga za odločbo Agenciji za varstvo konkurence (AVK), po kateri naj bi Telekom Slovenije oziroma Mobitel mobilni paket Džabest ponujal po nepoštenih cenah. Odločbo, ki jo je minuli mesec vrhovno sodišče razveljavilo, ni izdala AVK pod vodstvo Janija Soršaka, kot sem napačno zapisal. Odločba je bila izdana leto dni in skoraj 3 mesece po tem, ko je gospod Soršak že zapustil položaj varuha konkurence. Vsem prizadetim se za napako opravičujem.

  • Tokrat pa zares?

    Tiskovni predstavnik slovenske škofovske konference (SŠK) Tadej Strehovec je 16. decembra v pismih bralcev zapisal, da informacija o ukinitvi ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab znotraj RKC ni točna, »saj so slovenski škofje 17. junija 2013 potrdili delovanje omenjene skupine in imenovali tri nove člane.«

  • Intervju: Dr. Damjan Mandelc

    V Mladini z dne 6.12.2013 je dr. Mandelc izjavil: TRS-u, Demokratični stranki dela in drugim sorodnim gibanjem in iniciativam že od januarja ponujamo sodelovanje pri oblikovanju nove politične sile. Ponudba še velja.

  • Ko se poleže hrup zaradi pogreba

    Ob pogrebu Nelsona Mandele se je sama po sebi pojavila asociacija na Titov pogreb. In temu sledi neizogibna ocena Titove politične dediščine. V tej zvezi bi rad bralke in bralce Mladine seznanil s svojimi izkušnjami glede Titovega ugleda v arabskem svetu. Kot finančni minister Republike Slovenije sem bil kar nekajkrat tako ali drugače v stiku s predstavniki tega sveta in moram reči, da se na Tita sklicujejo izrazito domače. Kot na del njihove zgodovine, ne le naše. Na najvišji ravni, na primer, sredi razgovora citirajo kaj, komu, kdaj in kje je Tito rekel. Mislim, da jim je Tito pomagal povrniti samopodobo in samozavest. Potem pa so hitro naredili tudi red kar se tiče svoje nekdanje kolonialne podrejenosti. Zato ga tako upoštevajo in ohranjajo v spominu. Zanimivo je, da se v Sloveniji srečujemo z obratnim procesom. Pri nas namreč teče obsežna medijska kampanja z očitnim namenom slovenskemu prebivalstvu odvzeti samopodobo in samozavest, da bo sprejelo razprodajo svoje infrastrukture in strateških podjetij, na katerih temelji konkurenčnost našega gospodarstva. Spoštovane sodržavljanke in sodržavljani. Tudi, če je katera od teh kraj, ki jih razpihujejo mediji, resnična in bo dobila ustrezen sodni epilog, ni potrebe, da razprodamo Slovenijo. Če se bo to zgodilo, boste namreč spoznali, da v ozadju čakajo precej večji kalibri od teh, zaradi katerih se »sekiramo« sedaj.

  • Banke vzamejo svoje

    Popravek

  • Kaj pa H. P. Noordung Airport?

    Polemike so - vsaj na prvi pogled - pogosto povsem brezplodna stvar: oba protagonista se do kraja ne zbližata niti za milimeter, nekritični podporniki enega in drugega pa od polemike pričakujejo samo, kako bo „naš“ čim bolje zabil onega drugega. In mnenjske razlike med njimi se tako le še povečujejo. Uporabljena argumentacija sicer včasih vendarle nekoliko vpliva vsaj na tisto sredino vmes med obema „taboroma“ - to je tisto drobno upanje, zaradi katerega se sam občasno spustim v kakšno polemiko s tistimi „na nasprotnem bregu“.

  • Tokrat pa zares?

    Spoštovani,

  • Doktrina šoka

    Borut Mekina je zelo nazorno prikazal potek stresnih testov v bankah in probleme, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Ob načinu izvajanja testov in ob ceni, ki jo je morala Slovenija za to plačati, se postavlja vprašanje ali res ni moglo biti drugače in ceneje. Zato bi bilo prav, da bi pristojni organ(i) izdelal(i) poročilo o samem poteku pogajanj slovenskih predstavnikov z EU pred začetkom izvajanja stresnih in med samim potekom. Doslej je o vsem tem bila »bančna skrivnost«, kot je tudi večina drugih pogajanj slovenskih predstavnikov z EU. Močno me zanima tudi, če so slovenski pogajalci doslej že opazili, da nasprotna stran, ki nastopa z avtoriteto neke mednarodne združbe, recimo EU, ni nujno tudi taka strokovna avtoriteta za zagovarjanje stališč te združbe. Zato se, ob primerni vztrajnosti in ustreznih strokovnih argumentih da tudi ovreči marsikatero njihovo zahtevo. Res je, da je naša nemoč v veliki meri posledica slabega finančnega in gospodarskega položaja, toda, menim, da je tudi posledica pomanjkanja samozavesti.

  • Brezplačno ali zastonj?

    Odvetnik Marko Zaman je prejšnji teden zatrdil, da v nasprotju z zapisanim v članku »Brezplačno ali zastonj?« pri pripravi besedila zakona o sistemski razdolžitvi ni sodeloval ter da niti kot fizična oseba, niti kot odvetnik, niti kot s. p. ni prejel plačila. Kljub temu še dodaja, da je bilo njegovo svetovanje pri tem zakonu »vsekakor pro bono«.

  • Intervju: Dr. Damjan Mandelc

    Izjave dr. Damjana Mandelca v intervjuju v zadnji Mladini (Med vstajniškimi skupinami je programska podobnost. Ni jasno, zakaj nekatere vstajniške skupine tega ne priznajo in raje kot podobnosti iščejo razlike), ki se nanašajo na Stranko TRS, potrebujejo nekaj dopolnitev.

  • »Korupcija je stanje duha.«

    V prispevku Korupcija je stanje duha, Mladina št 49, z dne 7.12.2013, stran 21, je namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) Rok Praprotnik izjavil: „Enako kot za Janšo velja za ljubljanskega župana. Trdno sem prepričan, da če bi mu njegova neposredna okolica, njegov krog, povedala, da je nesprejemljivo, da na njegov osebni račun prihaja denar od mestnega gradbinca, ne bi mogel zdržati na mestu župana. Ampak njegov krog ima od njega koristi in enake vrednote, kot jih ima sam. Zato ostaja.“

  • »Korupcija je stanje duha.«

    V članku z naslovom „Korupcija je stanje duha“, ki je bil v Mladini objavljen 06. decembra 2013, se je g. Goran Klemenčič, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije v odstopu, obregnil ob časopis Dnevnik in neimenovanega urednika ali urednico, ki da naj bi želel z njim trgovati z informacijami v zameno za drugačno pisanje o komisiji. Njegovo izjavo je v kolumni z naslovom „Krjaveljj“ v isti številki Mladine „nadgradil“ g. Vlado Miheljak. Iz obeh prispevkov bi bilo mogoče sklepati, da se očitki o domnevnem poskusu trgovanja z g. Klemenčičem nanašajo na odgovorno urednico Dnevnika, kar nekateri vpleteni razlagajo tudi neuradno, zato se je na nas v zadnjih dneh v zvezi s tem obrnilo več ljudi. Gre za popolnoma neresnične izjave, katerih cilj je diskreditacija Dnevnika, očitno zaradi maščevanja, ki iz nerazumljivih razlogov temelji na osebnih zamerah.

  • Kaj pa H. P. Noordung Airport?

    Na mojo kolumno z zgornjim naslovom se je oglasil Matevž Krivic in izrekel nestrinjanje z mojo oceno Pučnikove soodgovornosti za izbris 25.000 na dan osamosvojitve stalnih prebivalcev Republike Slovenije. Matevž Krivic oporeka moji tezi in to podkrepi z vrednostno sodbo, da je Pučnik pač bil »pošten in odkrit človek«. Morda je res bil, morda ne. Vsekakor je bil po moji oceni bolj odkrit kot pošten. Namreč deset dni po Izjavi o dobrih namenih Skupščine RS, 16. decembra 1990, je na zborovanju v Ljutomeru med drugim povedal:

  • Brezplačno ali zastonj?

    Spoštovani,

  • Kaj pa H. P. Noordung Airport?

    V nedavno objavljenem članku v sobotni prilogi Dela „Koliko krivice izbrisanim res popravlja ta zakon“ sem ob „Virantovem“ zakonu o povrnitvi škode izbrisanim na začetku zapisal, da „se ne poslanci ne širša javnost še danes ne zavedajo pravih dimenzij te sramote, ki so jo Sloveniji s tem dejanjem politiki priredili“, dalje, da je zaradi zavajanj vseh, tudi levih politikov „širša javnost, tudi njen dobronamerni del, zaradi vsega tega precej dezorientirana in se sprašuje, kdo ima tu prav in kdo pretirava“ - in da je resnica „skrita za devetimi vijugami te pravno izredno zapletene zgodbe, kar ponavljam že dvanajst let, pa mi nihče ne verjame, ne nasprotniki ne zagovorniki poprave krivic izbrisanim ..., (ker si) oboji domišljajo, da problem poznajo in razumejo, a ga žal ne“. Nič čudnega torej, če se je v eni od teh devetkrat devetih vijug te skrajno zapletene zgodbe malo „izgubil“ tudi Vlado Miheljak, ko je odgovornost za izbris naprtil dr. Jožetu Pučniku.

  • Spomladansko čiščenje

    V zanimivi razpravi o času in obsegu potrebne dokapitalizacije poslovnih bank na Slovenskem je treba upoštevati, da so bile v obdobju zadnje finančne krize (2009 in naprej) zahteve regulatorja (Banke Slovenije) po dokapitalizaciji poslovnih bank deloma v državni lasti takoj in v celoti upoštevane in da pri tem v NLB strateški partner, KBC, ni sodeloval. Če bi sodeloval z ustreznim deležem, se tudi investicija države za dokapitalizacijo, po standardih Eurostata, ne bi štela v slovenski javnofinančni primanjkljaj. Brez zahteve regulatorja (Banke Slovenije) pa dokapitalizacija ne bi bila izvedljiva. Država na skupščini delničarjev ni imela dovolj glasov.

  • Deset tisoč evrov za Tino Maze

    Popravek

  • Obrat v glavah

    Slovenija je iz krize! Ne verjamete? Pa poglejmo. Zadnjih 20 let so v Sloveniji vsi, ki kaj pomenijo, razvijali strategijo razvoja, ki bo postala svetilnik in zgled vsem, kako naprej. Trudili so se levi, desni, sredinski, zeleno pikčasti, najsposobnejši menedžerji, ljudje z doktoratom in brez, predsedniki zbornic itd.

  • Kdo je tu nor?

    Sedaj že nekdanji minister RS za gospodarstvo, član PS, Stanko Stepišnik je, kakor piše filozof Boris Vezjak, krepko nejevoljen zaradi poplave filozofov in klatežev, ki kazijo sicer neizpodbitno lep videz dežele na južni strani Alp.

  • Prodano!

    Ljudje se samo čudijo, če imajo bližnje srečanje s kakšnim bedastim zakonom, čeprav so ga sprejeli visoko šolani in izbrani ljudje v parlamentu. Vsi dobro vemo, da se tam ničesar ne zgodi brez razloga. Toda, kako je mogoče, da poslanci po dolgi proceduri nazadnje brez sramu hudo pohabijo resnico in zatolčejo našo pravico? To umazano delo opravijo lobisti za kapital in za druge hudodelske združbe, zato jih neuko ljudstvo meče v isti koš s prevaranti, mešetarji in mafijo, čeprav je med njimi verjetno razlika.

  • Veliko denarja za malo pridelka

    Odločil sem se, da je potrebno pokomentirati zagovarjanje uporabe gensko spremenjenih organizmov in integrirane pridelave vašega novinarja Staša Zgonika. Tokrat se je lotil subvencij, ki so namenjene ekološkemu kmetovanju. Na moje presenečenje je podal kar nekaj ugotovitev, ki seveda mečejo slabo luč na subvencije ter njihovo uporabo, ne pa na ekološko kmetovanje samo. Tudi jaz se strinjam s tem, da se subvencije izkoriščajo in da je to slabo za vse nas. Tudi ekološko kmetovanje je postalo pravi posel za veliko „nepristnih“ pridelovalcev. Zato pa je potreben predvsem nadzor nad prejemniki subvencij, predvsem tistimi, ki dobivajo tako visoke subvencije samo zato, da imajo travnike! Zmotilo pa me je, da je na koncu članka zapisal trditev v zagovor integrirani pridelavi, kjer naj bi bila uporaba sintetičnih pesticidov res le še zadnja možnost, ne pa neomejena vsakdanja praksa. Ta trditev ne bo držala, ter kaže na to, da ljudje sploh ne vedo kaj pomeni integrirana pridelava. V takšni pridelavi se po navadi uporabljajo umetna gnojila in pesticidi, kjer pa je določena zgornja meja, ki je po navadi zelo visoka. Ker pa je za zemljo in njene prebivalce seveda najbolje, da ne zaužije nobenih strupov, mora biti zgornja meja nič.

  • Krizni dobičkarji

    Brez Mladine bi živeli v še večji nevednosti in ploskali vladi za lumparije, ki nas drago stanejo. Slovenci imamo res smolo, da volimo same nevretenčarje. Ne vem, kako nam to uspeva, znova in znova. Pa tako smo se veselili rešitve izpod beograjskega ’’jarma’’. Zdaj pa nasedamo pravljicam o sveti Trojici. Oče, Sin in sveti Duh polnijo medije in balon že mesece. In ko princeska dahne ’’ne bo je v Sloveniji’’ (čeprav je že bila), se nam mlinski kamen odvali z vratu. In kar je osnovni namen vlade, da ji zaploskamo od navdušenja, ker nas je obvarovala pred viharjem. V kozarcu vode.

  • Veš, nadškof, svoj dolg?

    Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference (SŠK) Tadej Strehovec se je v prejšnji številki Mladine odzval na naš zapis, da izmed vseh 42 registriranih verskih skupnosti zgolj katoliška cerkev (RKC) ne oddaja letnih poročil AJPES-u. Zapisal je, da RKC po kanonskem pravu in na podlagi mednarodnega sporazuma s Svetim sedežem posluje prek SŠK. Zaradi tega »pravni subjekt Katoliška Cerkev« letnih poročil ne oddaja, jih pa oddaja SŠK ter tudi vseh 800 različnih, samostojnih pravnih oseb, vsaka zase, ki sestavljajo RKC v Sloveniji.

  • Veš, nadškof, svoj dolg?

    Novinar Borut Mekina je v članku Veš, nadškof, svoj dolg, objavljenem v tedniku Mladina dne 25. oktobra 2013, zapisal, da Katoliška Cerkev ne oddaja letnih poročil AJPES-u. Na Slovenski škofovski konferenci (SŠK) pojasnjujemo, da Katoliška Cerkev po svojem kanonskem pravu ter v skladu z mednarodnim sporazumom med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem posluje preko SŠK in zato za pravni subjekt Katoliška Cerkev na AJPES ni oddajala letnih poročil. Znano je, da Katoliško Cerkev v Sloveniji sestavlja več kot 800 samostojnih različnih pravnih oseb, ki v svojem imenu vsako leto oddajajo omenjena poročila. Tako tudi SŠK, kot reprezentativni organ Katoliške Cerkve v Sloveniji, redno oddaja letna poročila na AJPES.

  • Striženje na balin

    Pod gornjim naslovom je Urša Marn v Mladini objavila aktualen prispevek, v katerem razkriva problematičnost rešitve iz novele zakona o bančništvu, ki se nanaša na bančne hibridne in podrejene obveznice. Te obveznice, ki so jih izdale banke v sanaciji, naj bi bile namreč odslej izenačene s kapitalom, kar praktično pomeni, da so obveznice treh večjih bank v večinski lasti države (NLB, NKBM in Abanka) postale brez vredne in so torej njihovi lastniki na podlagi zakona »ostriženi na balin«. Marnova očita zakonodajalcu oziroma posredno predlagatelju zakona, torej finančnemu ministru, po mojem razumevanju predvsem troje:

  • Metulj

    Socialdemokratska vlada leta 2009 globine in širine finančne krize ni podcenila. Za zaščito slovenskega finančnega sistema smo uvedli 100% državno garancijo na hranilne vloge, praktično neomejeno (limita je bila 12 mrd. €) državno garancijo za kredite, ki bi jih slovenske banke najele na mednarodnem bančnem trgu, garancijo za kredite podjetjem (limita 1.2 milijarde evrov), garancijo za kredite prebivalstvu (limita 0.3 mrd. €), dokapitalizirali smo Slovensko izvozno in razvojno družbo – SID (0.16 mrd. €) in z depoziti države smo nadomestili upad depozitov v poslovnih bankah zaradi začetka procesa t.i. bančnega nacionalizma v državah EU (velike banke so kredite z mednarodnega medbančnega trga hitro premikale v domače države). Tako so se pomladi 2009 depoziti države v poslovnih bankah na Slovenskem povzpeli na več kot 3 mrd. €.

  • Proti splavu tudi v šoli

    Spoštovani gospod Peter Petrovčič,

  • Nasilje

    Grega Repovž je v uvodniku 42. številke tednika Mladina v kolumni z naslovom Nasilje obtožil Rogovce in konkretno Socialni center Rog, da smo izvedli akcijo v galeriji Alkatraz na Metelkovi, ki je po njegovem nesprejemljivo nasilno dejanje. Aktivisti in aktivistke Socialnega centra Rog te obtožbe zavračamo in izjavljamo, da tega dejanja nismo niti načrtovali niti izvedli. S tem sporočilom ne želimo komentirati te akcije, zgolj zanikamo naše avtorstvo in udeležbo v njej, saj želimo, da jo artikulirajo tisti, ki so jo dejansko izpeljali. Obenem obsojamo policijsko logiko kolumnista, ki je na ravni bivšega ministra za notranje zadeve Gorenaka, ki je v času mariborskih vstaj zahteval distanciranje od “nasilnih” dejanj vstajnikov, da bi prikril, da je vlada in policija v času druge in tretje mariborske vstaje izvedla državni udar.

  • Celovški dvori

    Popravek

  • Slovensko-srbski pakt

    Spoštovani!

  • Tomaž Wirth

    25. 10. 2013  |  Mladina 43  |  Pisma bralcev

    Kreatorka najboljšega sveta

    Tedensko filigransko analiziranje delovanja g. Jankoviča oz. PS je že skoraj podzavestno, rutinski odziv pisca skozi prelite povedi, kot je moje vsakodnevno jutranje nastavljanje skodelice pod kavni avtomat.

  • Slovensko-srbski pakt

    Spoštovano uredništvo!

  • Uplinjevalnik zemeljskega plina

    Pred dnevi je Evropska komisija potrdila seznam prednostnih energetskih projektov za obdobje 2014-2020, katerim bo na voljo delež sofinanciranja v skupni vsoti 5 milijard in 800 milijonov evrov. Med 250 projekti je cca 100 za prenos in skladiščenje plina, tudi zemeljskega. Žaveljskega, za katerega se je potegovala Italija, ni več, a se tovrstnemu terminalu na območju severnega Jadrana EU vendarle ne odpoveduje. Določa le, da naj lokacijo Italija poišče v soglasju s Slovenijo.

  • Padli angeli

    Največja finančna transakcija Rimskokatoliške cerkve v zgodovini je bilo izplačilo Mussolinijeve države Vatikanu po podpisu Lateranskega sporazuma 1929 leta. Vatikan je takrat za ozemlja Papeških držav, ki si jih je po Risorgimentu prilastila Kraljevina Italija, iztržil 750 milijonov lir v gotovini ter eno milijardo lir v državnih obveznicah. Šlo je za sanjski znesek nekih 90 milijonov tedanjih ameriških dolarjev, ki je postal osnova vatikanskega finančnega imperija. Po današnjem tečaju bi šlo danes za vrednost ene milijarde dolarjev. »Zapitek« slovenske RKC v aferi »mariborska nadškofija« po vsej verjetnosti za nekajkrat presega znesek, ki ga je po Lateranskem sporazumu 1929 Kraljevina Italija izplačala Vatikanu. Pa je Slovencev tridesetkrat manj kot je prebivalcev Italije. Podatki, ki se vrtijo v javnosti glede finančne luknje slovenske RKC, pričajo da gre za zneske najmanj 800 milijonov evrov, zelo zanesljivo za 1,5 milijarde evrov, po vsej verjetnosti tudi za 1,8 milijarde evrov.

  • Intervju: Janez Koželj

    Ljubljanskemu podžupanu Janezu Koželju ni mogoče očitati, da se ne trudi ali da ničesar ni naredil. Nasprotno, prav po njegovi zaslugi je Ljubljana v marsičem lepše in prijetnejše mesto, kot je bila v času pred njegovim ustoličenjem na položaju mestnega urbanista. A kdor dela, tudi greši, in upamo si reči, da je ravno prenova Plečnikovega stadiona ena izmed največjih strokovnih napak arhitekta Koželja.

  • Za preboj iz banana neoliberalizma

    Franček Drenovec je ekonomist, ki mu je vredno prisluhniti. Tudi njegova analiza krize v Sloveniji, ki jo je predstavil v prispevku z gornjim naslovom, je aktualna in poučna. Še predvsem je uporabna njegova ocena o vzrokih naše krize, ki jo je, citiram, tako zapisal: »Glavna vsebina slovenskega zloma je, da nam je v tranziciji razpadla država…Razpadlo je tisto temeljno, po čemur se uspešne kapitalistične družbe razlikujejo od neuspešnih, to je po sposobnosti, da si sestavijo delujočo sfero skupnega in javnega: pravila igre, inštitucije, strategije in politike…Ni resnega, delujočega modernega gospodarstva brez resne, delujoče države.«. Kratko povzeto: naša osrednja težava je, da svoje države ne upravljamo dobro. O tem, zakaj je tako in kako naj bi bilo, nekaj več v nadaljevanju.

  • Argument moči

    Ugotavljanje, da je v prvi vrsti odgovorna za sedanje stanje politika samo še utrjuje prepričanje, da je tudi rešitev predvsem v rokah vlade oz. države. Toda to sploh ni res, res pa je, da mnogi, zlasti pa nekateri gospodarski krogi, kar čakajo, da bo država namesto njih reševala njihove probleme. Stvari so mnogo bolj zapletene in medsebojno povezane in od vsakega subjekta v tej igri medsebojnih razmerij je odvisno kako odgovorno je s svojimi ravnanji prispeval ali bo prispeval k takšnemu ali drugačnemu političnemu in gospodarskemu položaju Slovenije. Že avtorja odgovora A. Cetinskemu sta opozorila na razliko med politikama finančnih ministrov Dušana Mramorja in Andreja Bajuka ter na ravnanje bank in kreditojemalcev v času 2005-2008. Samo iz tega se že da ugotoviti , da so obstajale razlike med politikami vlad in tudi nobena vlada ni sprejemala oz. predlagala Državnemu zboru samo slabe rešitve. Vedno je pa bilo vprašanje kako so ravnali osebni in pravni subjekti na podlagi politike vlade. Jasno je, da imamo podjetja, ki so se vedno znala uspešno prilagajati domačim in mednarodnim pogojem poslovanja in zato tudi v teh kriznih časih nimajo večjih problemov. Na drugi strani so podjetja z zastarelo ponudbo ter visoko zadolžena, ki v teh časih životarijo in pričakujejo, da bo država z znižanjem davkov in delavskih pravic pomagala reševati njihovo slabo vodenje.

  • Argument moči

    Spoštovani gospod Cetinski, z vašo kritiko, da je v prvi vrsti za stanje odgovorna politika, se povsem strinjamo in smo o tem v zadnjih letih v Mladini obširno pisali. Težava je nastala predvsem pri vključitvi v območje evra, ko je država dobila dostop do poceni denarja, ekonomska politika pa se je na to odzvala povsem neprimerno. K primerom, ki jih naštevate, lahko zgolj še dodamo kakšnega novega. Finančno ministrstvo je pod vodstvom Dušana Mramorja in v sodelovanju z Banko Slovenije pripravilo usmeritve ob prevzemu evra, na več kot sto straneh, ki pa so bile ob zamenjavi oblasti pozabljene v predalu. Vse pove že dejstvo, da se tedanji novi finančni minister Andrej Bajuk in vodja centralne Banke Mitja Gaspari v tistem času nista enkrat srečala na rednih sestankih – očitno zaradi političnih nesoglasij. Bajuk pa je nato v tujini vzel več kot milijardo »poceni« kredita in z njim poplačal kredite pri domačih bankah, s čimer je v domači sistem vbrizgal ogromno likvidnih sredstev, ki so jih te morale plasirati v obliki kreditov. Kot veste, so potem tudi preoblikovali DARS, ki je začel te kredite najemati, ob tem, da so banke začele dobesedno prositi še druge gospodarstvenike, naj se zadolžijo. Zavedeni od umetne rasti pa so politiki nato še znižali davke in s pomočjo zakona dovolili menedžerske prevzeme na kredit. Kot veste, se je tako celotna zadolžitev Slovenije, ki je med letoma 1991 in 2004 počasi naraščala do 15 milijard evrov, v zgolj treh ali štirih letih dvignila na okrog 35 milijard. Ampak vendarle: če se spomnite, so tudi tedaj menedžerji zahtevali olajšave za investicije, danes pa vemo, da delavci v podjetjih, ki so te olajšave dobili, še zmeraj delajo na strojih, ki bi spadali v muzeje. Če kaj, potem je na podlagi teh izkušenj treba nenehne zahteve delodajalcev po »olajšavah« začeti gledati bolj kritično – in to je bil tudi naš namen. Če bi vsaj slovenski menedžerji v produktivnem smislu »izkoristili« te politične napake, bi bila katastrofa na koncu manjša. Pa tega niso storili. To je treba izpostaviti, ker menedžerji v zadnjih letih kljub svojim grehom ne skrivajo političnih aspiracij. Kot veste, se je v zadnjih letih v Sloveniji pojavilo več pobud, da bi vodenje politike prevzeli »tehnični« mandatarji – menedžerji (tudi Janković sodi v to kategorijo). Ločnica med gospodarstvom in politiko ni tako »sistemska«, kot ste jo opisali, in za to nosijo politično odgovornost tudi gospodarstveniki.

  • Prodaj tujcu in izbriši

    Spoštovani,

  • Prepričal Evropo in prevaral izbrisane?

    Ne eno ne drugo, kar se sprašuje gornji naslov kratkega zapisa v zadnji Mladini, Virantu ne bo uspelo. Odbor ministrov se je v tem skrajno občutljivem vprašanju očitno omejil samo na »proceduralno pohvalo«, da sedanja vlada tu sploh kaj počne (prejšnja je namreč samo zavlačevala) – vsebinsko oceno, ali bo zakon o odškodninah izbrisanim v skladu s »pilotno« sodbo ESČP ali ne, pa je v celoti prepustil samemu sodišču. Zakaj naj bi evropski sodniki zdaj precej težje zavrnili ta zakon, kot je namignjeno v Mladini, mi ni jasno. Če bodo seveda ostali še naprej sodniki, ki odločajo o kršitvah temeljnih pravic ljudi in o spoštovanju svojih sodb, in se ne bodo spremenili v kakšne kompromisarske in za pravo slepe politike – to pa se ne bo zgodilo.

  • Prodaj tujcu in izbriši

    V članku Prodaj tujcu in izbriši, objavljenem v Mladini 20. septembra, sem med drugim citiral prof. dr. Šimeta Ivanjka in omenjal njegovega sina, podjetnika Lea Ivanjka. Poudarjam, da Leo Ivanjko nikoli ni imel nobene obveznosti po leta 1999 sprejetem zakonu o finančnem poslovanju podjetji, na katerega krivičnost opozarja Šime Ivanjko. Ker tega v članku nisem izrecno omenil, je morda kdo dobil vtis, da je drugače. V tem primeru se prizadetim iskreno opravičujem.

  • Argument moči

    Gospodarska zbornica je po dogovoru s predsednico vlade in v sodelovanju še z nekaterimi gospodarskimi združenji pripravila predlog ukrepov, ki bi jih naj v Sloveniji izvedli zaradi boljšega obvladovanja kriznih razmer. Pričakoval sem, da se bo vlada z gospodarstveniki o njihovih predlogih pogovorila in bodo skupaj dorekli, katerim kriznim ukrepom naj bi se dalo prednost. Kolikor vem, predsednica vlade za tak razgovor doslej ni našla časa, kar je obžalovanja vredno. Morda je tako ravnala tudi pod vtisom kritik, ki se jih je javno naslovilo na predloge gospodarstva. Najbolj se je s kritikami izpostavil dr. Mencinger, po moji oceni ne dovolj argumentirano in ne povsem dobronamerno. Spodbudilo pa je med drugim tudi uredništvo Mladine, da se je »lotilo« gospodarstvenikov. V 35. številki je v komentarju z naslovom Esmeralda to storil njen urednik, v 38. številki pa njen sodelavec Borut Mekina. V obeh prispevkih so gospodarstveniki predstavljeni v vse prej kot lepi podobi: bili naj bi pohlepni, v povprečju omejeno sposobni in v veliki meri krivi za to, da se kriza v Sloveniji vse bolj poglablja. Taka ocena seveda navaja na sklep, da njihovih kriznih predlogov ne gre resno jemati.

  • Minaret brez džamije

    Komentator Vlado Miheljak je v tedniku Mladina z dne 20. septembra 2013 objavil besedilo z naslovom Minaret brez džamije. V njem predstavlja stališče, da naj bi nekdanji nadškof dr. Franc Rode v imenu Katoliške Cerkve nasprotoval gradnji džamije. Trditev je zavajajoča, saj je iztrgana iz izvornega konteksta. Katoliška Cerkev v Sloveniji je vedno podpirala gradnjo verskega centra, namenjenega slovenskim muslimanom, saj se odločno zavzema za pravico do verske svobode verujočih državljanov in pravico verskih skupnosti do primernih bogoslužnih prostorov. Slovenski škofje, še posebej ljubljanski nadškofje in predsedniki Slovenske škofovske konference (SŠK), so temo vedno obravnavali nevtralno in s poudarkom, da za to vprašanje ni pristojna Katoliška Cerkev, ampak država in politika. To stališče je izpostavil že nekdanji ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, ki je dejal, da je za njegovo postavitev potreben dogovor, ki ga morajo doseči politiki in celotna slovenska družba.

  • Intervju: Mitja Okorn

    V nedeljo 15. 9. se je v Portorožu končal za mnoge zelo uspešen Festival slovenskega filma. Bili so odlični filmi, obiskali so ga skoraj vsi pomembnejši »filmarji«, veliko gledalcev. Žal ni bilo med njimi Mitje Okorna. Posebno sem ga pogrešal na posvetu o bodočnosti slovenskega filma. Kajti sodeč po njegovem intervjujem v poletnih Intervjujih je pravzaprav največji poznavalec filmskega dogajanja v Sloveniji. Vendar razumem, da ga ni bilo, kajti verjetno se zaveda, da so dejstva povsem drugačna.

  • Uničevanje blagovne znamke

    Z gospodom Njegovanom se strinjam z vsem, kar je zapisal, bi pa dodal še dodatno dimenzijo mojega videnja slovenske (narodno)zabavne scene. Problem ni samo v homofobiji, ampak v popolnoma negativnemu odnosu do kakršnekoli drugačnosti in neenakega mišljenja, kot ga imajo apologeti te glasbene zvrsti in njihovi zvesti, povečinoma nekritični, sledilci. Pozivajo na množično veseljačenje, popivanje, fetišiziranje družine in domovine ˝ne išči sreče drugod, kot le doma˝, kar posledično vodi v zaplankanost. Je pa kakršnikoli konstruktivni dialog z njimi nemogoč, saj imajo le oni prav.

  • Uničevanje blagovne znamke

    Nikakor ne bi želel polemizirati ali dokazovati, da gospod Veljko Njegovan v svojem prispevku nima prav, ko trdi, da z mjuziklom ne dosegamo veličine Avsenikov. Popolnoma se strinjam z njim in se tudi zavedam naše majhnosti v primerjavi z njihovo genialnostjo, ki je presegla čas in doživlja glasna priznanja občinstva, malo manj glasna pa od strokovne javnosti (brata Avsenik denimo še vedno nista bila deležna določenega državnega priznanja).

  • Neodomobranci

    Sedemdeset let po nastanku se je končno zgodilo. Sicer ne na Bežigrajskem stadionu, ki zaradi zaraščenosti za tak dogodek ni več primeren, ampak v samem središču domobranstva, v Polhograjskih Dolomitih (spomnimo se proslave v Šentjoštu pri Horjulu, na kateri se časti ustanovitev lokalne vaške straže), točneje v Rovtah.

  • Maja Haderlap, Angel pozabe

    Kdor koli je imel ali neposredno ali posredno izkušnjo z nacizmom, in če temu dodamo še (predvsem) naše Korošce, bo smatral vašo oceno, kot čisti tehnicističen pristop. Kot pristop človeka, ki o »Tem našem življenju« ničesar ne razume. Brez vsakega človeškega občutka o grozi tega oz. tistega življenja.

  • Esmeralda

    Komentarje, ki jih v Mladini objavlja njen urednik Repovž, vedno z zanimanjem preberem in njegovim razmišljanjem praviloma pritrjujem. Komentar, ki ga je objavil pod gornjim naslovom, pa me je presenetil, saj vsebuje več ocen o pomembnih zadevah, ki jih težje sprejemam.. V njem Repovž »obračunava« z gospodarstveniki, za izhodišče pa je uporabil program ukrepov, ki so ga v dokumentu z naslovom »Kisik za gospodarstvo« pred nedavnim posredovali vladi. V njem naj bi predlagali nadaljnje krčenje javnega sektorja in to jim Repovž šteje za greh, zaradi katerega naslavlja nanje nekaj nič kaj laskavih, po mojem v nemajhni meri vprašljivih očitkov.

  • Samovoljna uzurpacija

    V pamfletu z naslovom Samovoljna uzurpacija avtor Bernard Nežmah med drugim piše tudi o nedavnem obisku ministra za obrambo Romana Jakiča v Azerbajdžanu, pri čemer je navedel, »da se je po poročilih azerbajdžanskih medijev izkazalo, da je delegacijo v resnici vodil ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je med drugim vodil pogovore tudi s tamkajšnjim obrambnim ministrom,« kar ne drži.

  • Tito in rdeča zvezda

    Pri prispevku Tito in rdeča zvezda v Mladini, dne 16.8.2013 je naletela na širok odmev in se vam za objavo zahvaljujemo. Ob enem sporočamo, da je prišlo do napake in sicer da bo pomnik zgodovinskega dogodka odkrit 5. septembra.

  • Brez milosti

    Da bi povečali davčno disciplino, smo nosilci ekonomske politike 2008 do 2012 vodili projekte uvedbe davčnih blagajn, omejevanja gotovinskega poslovanja gospodarskih subjektov, preusmeritve večjega dela zaposlenih na carini v podporo davčni inšpekciji ter kompletne modernizacije oziroma prenove informacijskega sistema DURS (eden od pričakovanih učinkov te modernizacije je bila lažja indikacija kateremu davčnemu zavezancu naj se še zlasti posveti davčna inšpekcija). Vsak od teh projektov je bil povezan s specifičnimi problemi a od nobenega nismo odstopili.

  • Esmeralda

    Avtorju se je v uvodnik zapisala trditev, ki je sicer v medijskem prostoru prisotna že dalj časa, da je Infond Holding ostal dolžan bankam 167 milijonov EUR.

  • Esmeralda

    Avtor Grega Repovž je v članku Esmeralda analiziral dokument Kisik za gospodarstvo šestih gospodarskih ustanov s predlogi ukrepov Vladi RS, obenem s kritiko dokumenta, ki jo je spisal dr. Mencinger. V članku je podal informacije, ki ne držijo, obenem pa Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pripisal stališča, ki ne držijo, ali ji celo odrekel pravico do stališč.

  • »Izbrisano« obveščanje izbrisanih

    Neutemeljene trditve MNZ

  • Intervju: Dr. Uroš Grilc

    V pogovoru minister za kulturo dr. Uroš Grilc poudari: „Javno financiranje pa zahteva transparentnost postopkov, zdravo konkurenco, prioritete kulturne politike. Prav glede slednjega pa nismo bili jasni.“ Po mojem mnenju – in izkušnje mi pritrjujejo – pri nas tudi ni jasno, kaj je transparentnost in zdrava konkurenca pri javnih postopkih.

  • Kadrovanje

    Ne vem, ali se smejati ali zajokati ob tem, kar se dogaja s prevzemanjem vajeti slovenskega »okna v svet«, oziroma Luke Koper. Pa si ne postavljam toliko vprašanja o (ne)primernosti izbranega kandidata za predsednika tamkajšnje uprave, kolikor o tem ali država preko svojega upravitelja, to je vlade, obvladuje svoje premoženje in ščiti svoje interese?

  • Pripomoček velikih tatov

    V 32. številki Mladine, ki je izšla 9. avgusta, je bil objavljen odgovor Igorja Bavčarja na članek Pripomoček velikih tatov, objavljen 2. avgusta. Bavčar ima prav, res ni lastnik nobene nepremičnine, na kateri bi bil vpisan zemljiški dolg. Enako velja za številne, ki sem jih navedel kot osebe, ki jim grozi odvzem premoženja, pa so na nepremičnine vpisali zemljiški dolg. Zato sem ob seznamu teh oseb tudi zapisal opombo: „Mnogi navedeni niso lastniki nepremičnin, ki so obremenjene z zemljiškimi dolgovi, ampak so to (pred kratkim postali) njihovi sorodniki ali prijatelji.“ V primeru Igorja Bavčarja je lastnica nepremičnine njegova žena.

  • Sramota dežele Kranjske

    V Mladini z dne 9. avgusta 2013 je novinar Klemen Košak objavil članek, v katerem je zelo enostransko in za soustanovitelje in sodelavce Zavoda Dežela Kranjska (ZDK) žaljivo označil nekatera dogajanja v zvezi z izidom prvega integralnega prevoda Slave vojvodine Kranjske (SVK) Janeza Vajkarda Valvasorja v slovenski jezik, katerega 4. del bo zaradi več kot pol letne zamude pri oddaji materialov s strani urednika, izšel v naslednjih dneh pri ZDK. Soustanovitelji in sodelavci ZDK smo se z novinarjem sestali in mu korektno odgovorili na vsa zastavljena vprašanja, mu predstavili delovanje ZDK in njegovo problematiko ter ga obenem prosili, naj piše o dejstvih in naj nikakor ne navaja domnev, insinuacij in celo obtožb na račun ZDK, ki mu jih je verjetno predstavil urednik SVK g. Tomaž Čeč.

  • Intervju: Dr. Uroš Grilc

    Minister za kulturo v intervjuju za Mladino pove, da so »bistvena tri načela kulturne politike: vrhunskost, raznovrstnost in dostopnost« in doda: »Pri nas je bilo veliko poudarka na vrhunskosti, tudi na raznovrstnosti« in doda zanimivo oceno:«Šibki smo bili v dostopnosti, zato tudi neizkoriščena vloga kulture kot kategorije, ki sooblikuje podobo številnih drugih področij«.

  • Kaj bo z Delom?

    Dvomim, da ima ponovno odpiranje nesrečnega konflikta, ki se je končal z razsulom Dela, danes smisel. Vsaj v obliki in prostoru, ki nam je na voljo, ne. Pa tudi bralcev, verjamem, naši petelinji boji, kot se verjetno vidijo danes, bolj malo zanimajo. Čeprav bi bila odprta in korektna razgrnitev ter soočanje pogledov in argumentov lahko koristna vsaj za tiste, ki danes razmišljajo o samo ali so upravljanju časopisnih hiš. Polemike, v kateri ima seveda najbolj prav tisti, ki mu urednik da zadnjo besedo, zato ne bom nadaljeval.

  • Izbrisano

    V prispevku „Izbrisano“ obveščanje izbrisanih prikazujete fotografijo spletne strani Ministrstva za notranje zadeve, kjer naj ne bi bile objavljene informacije, namenjene izbrisanim osebam iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Sporočamo, da so informacije za izbrisane na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve ves čas dostopne, zato očitek Ministrstvu za notranje zadeve ni na mestu.

  • Razvoj

    Sedanja vlada je zagotovila denar za spomenik žrtvam vseh vojn. Knjigovodsko so to opredelili v razvojne programe za obdobje 2013 do 2016. Zanimivo bi bilo vedeti, katere so vse te vojne. In tudi to, za kakšen razvoj gre pri tem podvigu v času naših velikih stisk.

  • Intervju: Dr. Uroš Grilc

    Pazljivo sem prebrala intervju z Dr. Grilcem, aktualnim ministrom za kulturo, kjer je odgovarjal na vprašanja o »kulturni politiki« v Sloveniji, kot jo namerava zagovarjati.

  • Pripomoček velikih tatov

    V članku Pripomoček velikih tatov, ki je bil objavljen v Mladini 2. avgusta, sem napačno zapisal, da je bil Nastja Sušinski direktor Sportine. Nastja Sušinski nikoli ni bil direktor Sportine, ampak je bil v sporne posle z delnicami Istrabenza, zaradi katerih je bil obsojen na okrožnem sodišču v Ljubljani, vpleten kot predsednik uprave Maksime Holdinga. Za napako se iskreno opravičujem.

  • Pripomoček velikih tatov

    Klemen Košak me uvršča na seznam tistih, ki naj bi svoje nepremičnine ščitili z zemljiškim dolgom. Zanimivo je, da Košak ne navaja podatkov o nepremičninah, ker če bi jih, bi se jasno izkazalo, da nobena od nepremičnin, ki jih imam v lasti, in imam jih kar nekaj, ni obremenjena z zemljiškim dolgom. To jasno kaže, da njegove trditve o nekakšnih „goljufivih“ zaznambah v zemljiški knjigi, pač ne morejo držati.

  • Kaj bo z Delom?

    Seveda sem bil kot član sindikalnega vodstva novinarjev Dela vpleten v dialog med novinarji in Delovo upravo, po Apihovem mnenju destruktiven dialog. Tega si ne štejem v slabo, kot misli Apih, ampak v plus: novinarji smo pač imeli v marsičem različna mnenja od uprave in smo to povedali, uprava pa je vsako mnenje, nasprotno njenemu, jemala kot napad nase. To je bila avtokratska drža, površno skrita za občasnim verbalnim božanjem.

  • Intervju: Dr. Božidar Jezernik

    Kolega prof. dr. Jezernik je v pogovoru z B. Nežmahom razgrnil nekatera nova spoznanja in vednosti o Golem otoku. Zelo dobro je opisal tragedijo udeležencev, zlasti Jurančiča in generacije takratnih starejših komunistov. Sam sem toliko starejši (leta 1948 sem imel trinajst let), da mi kot priči dobe vstajajo v spominu še nekatere druge okoliščine, zlasti pa usoda takratnih mladincev. Mi smo bili prva od treh generacij, ki je imela malo maturo po treh letih nižje gimnazije, zato so nas sprejeli v mladinsko organizacijo ob vstopu v višjo gimnazijo, torej ravno leta 1948. Šolski komite Ljudske mladine, ki nas je sprejemal, je padel potem v kolesje, denimo pokojni dr. Lev Premru, ki je bil v gimnaziji štiri leta pred mano, je potem študiral na Prirodoslovno-matematični fakulteti dve leti za menoj, vmes je imel golootoško izkušnjo. In podobno izkušnjo je imel še marsikateri mladinec, denimo pokojni kustos Prirodoslovnega muzeja Savo Brelih iz družine, ki je imela pomembno vlogo pri radiu Kričač. Zelo enostavno se da razumeti, zakaj; sam sem bil ob branju resolucije na straneh Ljudske pravice prepričan, da imajo avtorji prav, zakaj nanizali so množico vsaj delno utemeljenih kritik na tedanjo prakso; a bil sem še toliko mlad, da so me doma lahko utišali, da sem premlad, da bi vse to razumel. Nekaj let starejši vrstniki so v sprejemanju kritik iz resolucije vztrajali (podobno kot precej tržaških levičarjev). Kritika z vzhoda je prišla v trenutku, ko se je entuziazem povojnih let začel umikati kritičnemu razmisleku „ali smo res ravno to hoteli“.

  • Kaj bo z Delom?

    Janko Lorenci je v svoji kolumni „Kaj bo z Delom“ zapisal nekaj trditev, katerim moram kategorično ugovarjati.

  • Intervju: Uroš Čufer

    Pred dnevi so se srečali premierka Bratuškova, finančni minister Čufer in novi guverner BS Jazbec. Po srečanju se je premierka pošalila, da je to »naša« trojka, ob kateri evropska – pred njo nas politika že ves čas straši – ne bo potrebna. Nekaj dni za tem je Mladina (štev. 29 z dne 19.7.2013) objavila obširen intervju z ministrom Čuferjem, v katerem je ta predstavil krizno politiko, ki jo namerava voditi vlada, slej ko prej torej tudi »naša« trojka. Naj povzamem njene ključne sestavine, kakor sem jih sam dojel:

  • Virant dobil eno okrog ušes

    Ni hvalevredno, da se je vlada lotila določanja nadomestila izbrisanim šele po poteku končnega roka, ki ga je odobrilo Sloveniji Evropsko sodišče za človekove pravice kot rok za sprejetje zadevnega zakona o ureditvi krivic izbrisanim. Sedanja pobuda vlade o nadomestilu izbrisanim pa nima, kar zadeva znesek, oporne točke v pravnem sistemu, se ne sklicuje za neke primerljive standarde v pravu. Zato vlada ravna na podlagi popolnega prostega preudarka in tava za pravim zneskom. Dejansko pa obstaja pravna oporna točka v Zakonu o kazenskem postopku, v členih 538-44, ki obravnavajo neutemeljen odvzem prostosti s priporom in zaporom, za katere se naknadno ustanovi pravna neutemeljenost, bodisi v okviru rednega bodisi v okviru izrednega postopka. Državno pravobranilstvo pa ima prakso in standarde za takšno nadomestilo osebam, ki jim je bila prostost neutemeljeno odvzeta.

  • Pohlep

    Vedno bolj sem jezen na novinarje in njihovo pisanje, kmalu v Sloveniji ne bomo imeli resnega časopisa, vse počasi postaja »rumeni tisk«!? Pričakujem, da če novinar piše o določeni temi, razpolaga z informacijami, da te, predno jih zapiše, tudi preveri. Če o neki temi ve malo ali nič, potem naj o tem vpraša tiste, ki o tem nekaj vedo!? Gre za članek, ki je bil objavljen v 27. številki Mladine, z naslovom »Pohlep«, novinarja Igorja Mekine. Čakal sem, če se bo oglasil kdo izmed mojih nekdanjih sodelavcev, sam sem bil namreč več kot petindvajset let zaposlen na Zavodu za varstvo pri delu d.d. iz Ljubljane in mi zato ni vseeno, kaj se piše o njem, še posebej, če so napisane neresnice! Novinar je na dvaindvajseti strani napisal, da gre za »cerkveno« podjetje, delniško družbo Zavod za varstvo pri delu (ZVD), ki ga pravkar prodajata NLB in NKBM. ZVD je zanimivo podjetje, saj ima še iz časov privatizacije javna pooblastila za »obvezne tečaje varstva pri delu« in s tem stabilne prihodke tudi v času krize. Mnenja sem, da hoče novinar predvsem v negativnem smislu ZVD proglasiti za monopolista. Če bi gospod novinar, kar mislim, da danes v času informacijske družbe ni problem, šel na internet ter v okenček v Googlu vpisal, »spisek podjetij z dovoljenjem za delo s področja varnosti in zdravja pri delu« (op.p.: meni se je pokazal spisek, ki je bil datiran 24.01.2012, na njem se nahajajo podjetja, ki imajo dovoljenje še za vse štiri naloge, skladno z zahtevami Zakona o varnosti in zdravju pri delu iz leta 1999, ZVZD). Na spisku se nahaja, upam, da se nisem zmotil pri štetju, 380 podjetij od teh ima več kot 360 podjetij dovoljenje za opravljanje »obveznih tečajev varstva pri delu«!? Če pa bi šel gospod novinar na spletno stran Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, »delovna razmerja in pravice z dela«, »Varnost in zdravje pri delu«, »Dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog«, pa bi videl nov spisek podjetij z dovoljenjem za delo (op.p.: podjetij nisem štel), iz katerega je razvidno, da po novem Zakonu o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1, za izvajanje »obveznih tečajev varstva pri delu«, ni več potrebno imeti dovoljenja za delo (op.p.: čeprav nekateri na resornem ministrstvu menijo in tolmačijo drugače, no to bi bila po mojem morda zanimiva tema za en članek)!? Toliko o »javnih pooblastilih«!?

  • Intervju: Uroš Čufer

    Dr. Čufer je sicer prvi japi na položaju ministra za finance, ni pa prvi neoliberalec. Od svojih predhodnikov se razlikuje le po obleki. Z bedo svoje ekonomije se je postavil v intervjuju za Mladino. Opozarjam na nekaj simptomov.

  • Intervju: Uroš Čufer

    Minister za finance je v pogovoru za vašo zadnjo številko podal oceno umeščenosti Slovenije v svetovni ekonomski prostor. Želeno mednarodno makroekonomsko ravnovesje bo država dosegla v prvi vrsti z rezanjem izdatkov, bistveno bolj odločnim kot do sedaj, da bo dolgoročno povečana konkurenčnost podjetij. V primeru nadaljnjega omahovanja pri poseganju v plače javnih uslužbencev, socialne transferje, pokojnine ipd zadeva ne more uspeti.

  • Enakost

    Spoštovani,

  • Poslanci nočejo službenih stanovanj

    Spoštovani,

  • Park brez prihodnosti

    K pisanju me je spodbudil sestavek ’Park brez prihodnosti’ v 27. številki Mladine, kjer Klemen Košak piše o željah predstavnikov občine Bohinj o izključitvi le te iz Triglavskega Narodnega Parka (TNP) in o mnenju nasprotne strani, ki zagovarja ohranitev narodnega parka na tem področju. Treba je poudariti, da so občinski veljaki leta 2010 dosegli že drastično in skrb zbujajoče okleščenje TNPja in ohlapnost naravovarstvene zakonodaje. Vendar lokalnemu vodstvu nova zakonodaja še vedno ne ustreza, saj izgleda, da bi najraje celotno jezero s pripadajočo okolico izvzeli iz narodnega parka.

  • Ne pričakujte čudežev

    Ministrstvo za finance je pripravilo predlog zakon o o davku na nepremičnine, po katerem bi bile obdavčene tudi vse cerkvene nepremičnine. S celotnim nepremičninskim davkom naj bi država letno pridobila okoli 250 milijonov evrov prihodkov.

  • Gospodarjev odposlanec odhaja

    Popravek

  • Skrivnosti Hanžkovega prtljažnika

    Med pomenljivimi izjavami, ki jih je nekdanji notranji minister dr. Gorenak izrekel na nedavni seji komisije za pravosodje Državnega zbora RS, je gotovo tudi namig Matjažu Hanžku, »enemu glavnih organizatorjev (vseslovenskih ljudskih vstaj, op. p.) … da bi ga mogoče človek vprašal, kaj je delal na drugi vseslovenski vstaji in kaj je vozil v svojem avtu.«

  • Teror zvonov 2

    Stanujem v bližini starega stadiona za Bežigradom v Ljubljani. Pred kratkim je bila na tem podirajočem arhitekturnem spomeniku prireditev »Summer music open air festival« v organizaciji agencije Extreme iz Kranja. Na priložnostnem plakatu piše med drugim: »Start: 20: 00 till the end«. In res se je začelo proti večeru in je trajalo do jutranjih ur. Temeljno določilo prireditve je bil neznanski hrup, kakršnega ne pomnim, čeprav sem že v letih in sem doživel že vsemogoče. Naj kar takoj pripomnim, da tisto noč nisem zatisnil očesa. Poskušal sem vsemogoče. Najprej, se razume, sem zaprl vsa okna. Ni pomagalo. Potem sem si v ušesa namestil posebne protihrupne čepke. Tudi to ni pomagalo, zlovešči hrup se ni kaj prida zmenil za čepke v ušesih in je še zmeraj zajedal v želodec, kožo, pljuča, glavo in še kam. Potem sem skušal hrup s stadiona kompenzirati z glasno navitim radiem. Ni bilo dobro, kakofonija je bila neznosna. Z neko staro odejo in blazino sem odtaval v klet. V kleti sem skušal po taborniško miniti noč, pa kaj, hrušč in trušč je bil celo v kleti neznosen. Poklical sem policijo. Bili so razumevajoči. Povedali so mi, da imajo prireditelji vsa potrebna dovoljenja od upravne enote, županstva ali tako nekako in da so nemočni. Zaradi vsega hudega, kar sem preživel tisto noč, nisem zaspal niti potem, ko je bilo hrupne prireditve le konec. Podoben opis bi lahko naredili tisoči Bežigrajčanov, ki stanujejo okrog starega stadiona.

  • Odprto pismo

    Spoštovani gospod Janez Janša!

  • Popravek

    Odgovorni urednik g. Grega Repovž,

  • Poziv predsedniku države gospodu Borutu Pahorju

    Spoštovani gospod predsednik,

  • Intervju Danijel Bešič Loredan

    Z izjemno naklonjenostjo in velikim upanjem spremljam aktivnost skupine zdravnikov, ki so povzdignili svoj glas predvsem proti korupciji v zdravstvu. Z veseljem opazujem, kako se tem naporom pridružujejo študentje medicine in državljani – pacienti. Vsaka dejavnost, usmerjena v krepitev poštenosti, je vredna pohvale in podpore.

  • Napad na komisijo

    V prispevku »Napad na komisijo« novinar Borut Mekina povzema dogajanje na minuli seji Mandatno volilne komisije Državnega zbora, kjer je potekala razprava o Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji - FIHO. KPK je na seji očitala poslancem opustitev dolžnosti ravnanja ter zahtevala razveljavitev obravnave in glasovanja o sestavi sveta FIHO, celo za tiste, ki smo glasovali proti predlagani sestavi sveta. Novinar je povzel samo del moje razprave, ki pa je v prispevku vzeta iz konteksta. Jasno je treba povedati, da se ne jaz in ne PS nismo pridružili »gonji SDS« za ukinitev komisije, kot je zapisano v prispevku. To sicer ne pomeni, da se o njeni vlogi in položaju ne sme javno razpravljati. Številna organizacijska in druga vprašanja glede komisije bi lahko bila zakonsko opredeljena bolje, kar nenazadnje priznavajo tudi v KPK.

  • Narod si bo pisal sodbo sam

    Kateri narod si piše sodbo sam? Tisti, ki večinsko manjka na predsedniških volitvah? Morda tisti, ki verjame, da je poročilo Komisije za boj proti korupciji stvar zarote? So res vsi politiki pokvarjeni? Je res treba udrihati proti vsem in proti vsem političnim strankam? Je res treba zamenjati vse, spremeniti Ustavo, volilni sistem in zakonodajo? Kaj pomeni neposredna demokracija, če ukinemo strankarski sistem kandidature za poslance Državnega zbora? Bo predstavnike ljudstva mogoče izvoliti na ulici, brez možne participacije tistih, ki jih tam ni? Ali je res dobro uvesti elektronsko glasovanje o vsem, s strani vsakogar, ob tem pa več kot polovica vseh, te možnosti nima? Kako večina razume: svobodo, pravičnost, solidarnost, pravno državo, resnicoljubnost itd.?

  • Teror zvonov

    Spoštovani g. Strehovec,

  • Vaja v Atenah

    V Grčiji je bila javna radiotelevizija nekoliko neprijazna do vlade, pa jo je ta preprosto ukinila in »mati« Evropa ni rekla praktično nič. No, nekdo je v Bruslju že malce pojamral, a da bi Atenam zagrozili, recimo, s prekinitvijo finančne pomoči ali izgonom iz skupnosti, v kolikor ukrep ne bi bil nemudoma preklican, se Evropski komisiji ali Evropskemu Parlamentu niti sanjalo ni. Bolj je zadišalo po tihi podpori, ali vsaj razumevanju, češ, »naložili smo ji mi, da dodatno oklesti javni sektor«, kot po graji. Katastrofa! Kot bivši evropski poslanec in še vedno aktiven državljan Evropske unije sem si dovolil kratek e-mail generalni sekretarki poslanske skupine Naprednega Zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, Anni Colombo, naslovljen seveda na vse nekdanje kolegice in kolege, oz. tovarišice in tovariše, kot si v tej skupini še pravijo. Ob pozivu k ukrepanju zoper vlado Antonisa Samarasa, sem presodil, da če tega EU ne bo zmožna, bo ideja o Evropi kot skupnosti visokih demokratičnih standardov ter etičnih vrednot, umorjena in pokopana. Ni in ne more biti dopustno, da se najbolj priročen, priljubljen in verodostojen instrument nadzora oblasti, kot je nacionalni RTV mediji, omeji, kaj šele ukine, kakršen koli že bil razlog! Če se razglaša za demokratično in legitimno, naj se oblast sama prej umakne preden se prepusti strasti po obračunavanju z javnim informacijskim servisom. Tega prepričanja sem kot bivši novinar in kot bivši člen politične oblasti, ne malokrat deležen medijske kritike. Zato vsa pohvala in zahvala domačim novinarjem, ki so minuli teden uprizorili protest pred grškim veleposlaništvom v Ljubljani.

  • Teror zvonov

    Spoštovani,

  • Pazi, totalitarizem!

    Spoštovani,

  • Slab dan KPK

    Spoštovani,

  • Slab dan KPK

    Spoštovani,

  • Odprto pismo

    Pred nami je nov davek na nepremičnine, ki naj bi bil v javni obravnavi le do 28. junija. Ne bom se spuščal v odmero davkov, ampak v sporne cenitve stanovanjskih objektov. V časopisih smo lahko prebrali, da je Geodetska uprava ocenila vrednost hiše Hilde Tovšak v Mislinji na natanko 75.258 evrov, imenovana pa je hišo potem zavarovala na 6oo tisočakov. Ker je moje enosobno stanovanje v 5o let starem stanovanjskem bloku (ni še protipotresno grajen) ocenjeno na 66 tisočakov, ocenjujem, da gre pri cenitvi hiše Hilde Tovšak za grobo napako, točneje za očiten sum korupcije. Ob tem se poraja vprašanje: Če so organi pregona povsem nebogljeni, saj ne znajo (ali nočejo) Hildi Tovšak odvzeti kaj nezakonito pridobljenega (ukradenega), čemu ji ni potem geodet vsaj realno ocenil vrednosti hiše, v katero je prav gotovo vgradila kaj nezakonito pridobljenega. Zahtevam javno razgrnitev geodetove cenitve hiše Hilde Tovšak in odgovor v medijih. V kolikor bodo ugotovljene napake, v kar ne dvomim, zahtevam pregled cenitev vseh vil in luksuznih stanovanj v Sloveniji, saj je bila tudi novogradnja Vitoslava Türka v Istri ocenjena na okoli 6.000 evrov.

  • Dve ministrstvi za eno tožilstvo

    V članku z naslovom »Dve ministrstvi za eno tožilstvo« je navedeno, da »nad tožilstvom zdaj bdita kar dve ministrstvi«. Navedeno ne drži. Pristojnost za področje državnega tožilstva je bila na podlagi Zakona o Vladi prenesena iz Ministrstva za notranje zadeve na Ministrstvo za pravosodje, zaposleni v direktoratu za tožilstvo pa so aktivno vključeni v delo

  • Slab dan KPK

    Razmišljanje odvetnika Dina Bauka v Mladini št. 23 z dne 7. junij 2013 o odločitvi Komisije v t.i. zadevi UKC Ljubljana in otroškem kardiokirurškem programu je razumljivo, saj je bila odločitev težka tudi za uslužbence in senat komisije. Zavedali smo se, da gre v tem primeru za zadevo, ki bo sprožila mešane občutke v javnosti, še posebej pri starših, katerih otroke s prirojenimi srčnimi težavami je tuj kirurg operiral. Tudi na komisiji delamo ljudje, ki imamo otroke, pa tudi sicer se nas tovrstne zadeve vedno osebno dotaknejo. Zato smo skrbno ugotovili pravno in dejansko stanje ter na koncu posebej poudarili, da se ne opredeljujemo do strokovnega dela tujega kirurga. Ugotovitve se nanašajo izključno na ravnanja vodstva UKC Ljubljana.

  • Nesposoben?

    Dvajset let s poslanskimi in ministrskimi nadomestili ni bilo nobenih problemov. Nikomur ga niso odrekli. Kup univerzitetnih učiteljev, ki so bili začasno v politiki, jih je izkoristilo v celoti ali pa vsaj do začetka novega študijskega leta. Na ta način so tudi nekaj denarja prihranili izobraževanju in ga vzeli v politiki.

  • Ponaredek

    Drži, ni treba biti niti študent zgodovine, ponaredek je eklatanten. Piscu K. Košaku pa svetujem, da se vpraša, kdo so avtorji. So to naivni, nesposobni desničarji, komunistični dediči z zamenjano dlako, kdo tretji? Če bo lahko ugotovil, komu ponavljanje falsifikata koristi in komu škoduje, bo avtorja laže odkril. Trditve o pokvarjenosti, lažnivosti, prevarantstvu in zločinskosti komunistične partije pa res ni potrebno krepiti z bednim ponaredkom. Verodostojnih dokumentov je nešteto.

  • Ljudstvo molči

    Že pred časom so nekatere ugledne civilne asociacije od predsednice vlade, od predsednika državnega zbora in vladajoče koalicije zahtevale jasno javno opredelitev do sistemske korupcije in do skorumpiranih klientelističnih mrež, ki obvladujejo posamezne institucije in vitalne panoge slovenskega gospodarstva. Pri tem seveda ni šlo za neko trmasto uporništvo teh civilnih asociacij, ampak za zahtevo, ki je v resnici še zmeraj temeljni pogoj za kredibilnost vseh treh vej slovenske oblasti.

  • 31. 5. 2013  |  Mladina 22  |  Pisma bralcev

    Bi umrli zanje?

    To, kar je naredila Angelina Jolie je prvovrstna neumnost, še bolj pa so bebavi mediji, ki to propagirajo. Sem ženska s tako operacijo, zato vem, kaj pišem, saj imam tudi nekaj generacij izkušenj. Ženske se morajo zavedati pri dedni nagnjenosti, da sta v igri dedni spremembi na dveh kromosomih: na 13. kromosomu, tj. BRCA1 in na 17. kromosomu, tj. BRCA2. Za morebitni razvoj raka je za ženske usodnejša mutacija BRCA1, saj lahko izbruhne rak na dojkah ali na jajčnikih (pri moških na prostati). BRCA2 je vezana samo kot rak na prsih, lahko pa se pričakuje rak na prsih tudi pri moških (kar je usodnejše, saj te bolezni moški ne pričakujejo). Brca2 je obvladljiva s hormonskimi sredstvi. Za rakom na dojkah zboli vsaka 10. ženska, ne glede na to, kakšno ima dedno zasnovo; s podedovano gensko mutacijo pa ima 80-odstotno možnost, da zboli, in ne 100 %! Raziskovalne študije so pokazale, da se teh 80-odstotkov (kakor tudi pri 10 % žensk z normalnima Brcama) začne povečevati pri hormonskih motnjah (mdr. antibaby pilula), pri debelosti ter pri alkoholu in cigaretah. Prav po tem vrstnem redu – in nobenemu se kaj prida nisem izogibala.

  • Poraz

    Ni ga še bilo, in ga tudi še dolgo ne bo, takega junaka, ki bi našo državo spravil v pravni red in odpravil medsebojne obtožbe za minulih sto let, ker oboje ni v interesu večine politikov. Najbolj udobno je vladati v sproščeni državi in sprti družbi, kjer je dovoljeno, da vse po svoje teče in nekam odteka. Brez odločnega vodenja in javnega nadzora pa v državi teče vedno vse samo navzdol.

  • Alenka v zlati kletki

    Soglašam z ocenami Vlada Miheljaka. Vendar ostaja dejstvo, da brez zadolževanja v tujini ne moremo potegniti našega voza iz blata. Sedanja cena zadolževanja je pa tako visoka, da nam bo dolgoročno onemogočala okrevanje gospodarstva. Torej je naša naloga doseči znižanje cene zadolževanja. Bojim se, da glede na ustvarjeno klimo v mednarodnem okolju o naši državi, nimamo na razpolago drugih poti, kot jo je izbrala sedanja vlada. Cena našega zadolževanja je začela rasti potem, ko so na referendumu zavrnili pokojninski zakon in zakone s področja trga dela Pahorjeve vlade. Vsem tistim, z Janšo na čelu, ki so govorili, da so opozorila o poslabšanju položaja naše države na finančnih trgih v primeru zavrnitve teh zakonov, le prazne grožnje, bi jim sedaj morali izstaviti račun za njihovo demagogijo. Tudi sindikalnim funkcionarjem za povečevanje brezposelnosti.

  • Dežmanov odhod

    Dr. Tamaro Griesser-Pečar v svojem komentarju o zamenjavi direktorja Arhiva Slovenije najbolj moti, da je bivši direktor uvedel anonimizacijo občutljivih podatkov za raziskovalce in s tem preprečil vsako resno preučevanje delovanja tajne policije, zločinske organizacije naše totalitarne komunistične preteklosti. Brez teh podatkov, po njenem prepričanju, pa sploh ne moremo razumeti delovanja komunističnega režima. Kakšno sprenevedanje nam vsiljuje gospa Griesser, ko že ptiči čivkajo kaj so janšisti delali z arhivom v času svojega mandata, ko so poleg ostalega preganjali bivšega predsednika Türka, da o Kučanu ne govorimo. Zakaj Mladini vsiljuje primitivne Reporterjeve vzorce, ko pa dobro ve, da tukaj prevladuje objektivnost in človečnost? Ali nam s tem hoče prikriti nove totalitarizme, proti katerih se je dvignila celotna Slovenija in smo jih spet jasno videli na kongresu partije SDS, ko so pokazali podobnost s povojnimi komunističnimi postopki. Ali nam hoče prikriti resnico o Janševem delovanju v komunistični partiji ko je, na primer v biltenu AVNOJ 77 zapisal: » Moramo slediti poti tovariša Tita«.

  • »I feel Disaster«

    Glede na to, da smo Slovenci preplačali gradnjo avtocest, da smo priča, da se naše ceste nenehno krpajo zaradi slabe kvalitete, da je DARS kljub temu na robu stečaja in, da je ga. Duhovnik odkorakala brez praske iz zavoženega podjetja, so neverjetne visoki zneski pri odstranjevanju cestninskih postaj nekaj vsakdanjega. Prav tako je glede na stanje cest in ceno vinjete vedeti, da smo žrtve mi davkoplačevalci. Tako se mi Prekmurci vozimo po tako imenovani »hitri cesti«, ki nima niti uporabnega dovoljenja, da ne bi govoril o odstavnih pasih, širini ceste in dejstvu, da se že krpa in popravlja, kot je navada in praksa.

  • Intervju: Dr. Rastko Močnik

    Praznični čas 27. aprila in 1. maja 2013 ... Že desetletja so zame prvomajski prazniki čas in priložnost za študij in premišljevanja o aktualnih družbenih dogajanjih in o prihodnosti. Tudi tokrat je tako. Zdi se mi, da je peta „vstaja“ prelomna v tem oziru, da bodo protestni sprehodi odslej manj važni. Prišel je čas za drugačna prizadevanja in aktivnosti. Različne protestne, uporniške skupine bodo odšle v različne strani na svoja prihodnja srečanja z zgodovinsko in politično usodo. Nekatere bodo ustanavljale različne stranke, ki naj bi poskušale v parlamentu napraviti kaj koristnega - zase in za druge. Nekatere bodo poskušale skozi študijska, raziskovalna in politična prizadevanja spreminjati medčloveške in družbene odnose, institucije, socialnoekonomski sistem. Spet druge bodo omagale, opustile prizadevanja za drugačni, boljši svet. Itd.

  • Pozor, hud ples!

    Pozdravljeni,

  • Med realnostjo in fikcijo

    Novinarka Urša Marn v svojem članku med drugim navaja mnenje ekonomista dr. Marjana Senjurja, da bi morali biti posojilo NLB-ju v višini 320 milijonov evrov in posojilo NKBM-ju v višini 100 milijonov evrov knjiženi v letu 2012, ne pa 2013. Dr. Senjur svoje mnenje dopolnjuje s trditvijo, da je statistični urad s takšnim knjiženjem »neupravičeno izboljšal rezultat primanjkljaja za leto 2012 in ga poslabšal za leto 2013«. V zvezi s tem Statistični urad RS (SURS) pojasnjuje naslednje:

  • Ne samo za Avstrijce ali peč

    Popravek

  • Malo denarja, malo muzike

    Dober dan,

  • Intervju: Mag. Alenka Bratušek

    Ne strinjam se s predlogom vlade o uvajanju protikriznih ukrepov. Povišana stopnja DDV, davek na osebne prejemke, davek na bančne transakcije in podobno bodo največ prizadeli najranljivejše strukture prebivalstva.

  • Dežmanov odhod

    Dragana Matića očitno moti raziskovanje delovanja tajne politične policije na slovenskih tleh, vprašanje je, zakaj ga moti. Ko je bil sam direktor Arhiva Slovenije je, potem ko je referandum preprečil zaporo gradiva Udbe, uvedel anonimizacijo občutljivih podatkov za raziskovalce in s tem zavrl vsako resno preučevanje delovanja tajne politične policije, zločinske organizacije naše totalitarne komunistične polpreteklosti. Gradivo je postalo s to anonimizacijo delno povsem neuporabno. Če primerjamo uničevanje v Nemčiji in Sloveniji, je po previdni presoji nemški tajni policiji Stasi uspelo uničiti okoli 5 % arhivskega gradiva, UDV oz. SDVi v Sloveniji pa okoli 80%. Resne raziskave in analize brez pregleda nad celotnim še obstoječim gradivom ni moč narediti, brez teh pa sploh ne moremo razumeti delovanja komunističnega režima. Pri publikacijah se mora seveda dosledno spoštovati zakon o varstvu osebnih podatkov. Anonimizacijo je po posvetu s strokovnjaki Jože Dežman ustavil in s tem ponovno omogočil raziskovalno delo.

  • Dežmanov odhod

    Dragana Matića očitno moti raziskovanje delovanja tajne politične policije na slovenskih tleh, vprašanje je, zakaj ga moti. Ko je bil sam direktor Arhiva Slovenije je, potem ko je referandum preprečil zaporo gradiva Udbe, uvedel anonimizacijo občutljivih podatkov za raziskovalce in s tem zavrl vsako resno preučevanje delovanja tajne politične policije, zločinske organizacije naše totalitarne komunistične polpreteklosti. Gradivo je postalo s to anonimizacijo delno povsem neuporabno. Če primerjamo uničevanje v Nemčiji in Sloveniji, je po previdni presoji nemški tajni policiji Stasi uspelo uničiti okoli 5 % arhivskega gradiva, UDV oz. SDVi v Sloveniji pa okoli 80%. Resne raziskave in analize brez pregleda nad celotnim še obstoječim gradivom ni moč narediti, brez teh pa sploh ne moremo razumeti delovanja komunističnega režima. Pri publikacijah se mora seveda dosledno spoštovati zakon o varstvu osebnih podatkov. Anonimizacijo je po posvetu s strokovnjaki Jože Dežman ustavil in s tem ponovno omogočil raziskovalno delo.

  • Sprehajalci v prihodnost

    Spoštovani,

  • Pravica do groba

    Ničesar se pri nas bolj ne zlorablja, kot je to človekova smrt. V zavesti, miselnosti in v ravnanju naših ljudi je smrt pomembnejša od življenja, za pravico do groba se pa večina bolj zavzeto bori kot za pravico do življenja! Na vsem svetu smo pri vrhu po številu samomorov ter pri porabi nagrobnih sveč. Nekaj globoko morbidnega je v naših ljudeh.

  • Ne samo za Avstrijce ali peč

    V prispevku se je novinar dotaknil zelo perečega problema v Sloveniji, t.j. ohranjanja in razvoja proizvodnih verig od gozda do končnega porabnika. Vsi se strinjamo s tem, da je gozd naše naravno bogastvo in les strateška surovina in da smo v zadnjih letih v Sloveniji priča diametralno nasprotnemu trendu kot v sosednji Avstriji. Vendar nekatere navedbe v omenjenem prispevku ne držijo.

  • Pravica do groba

    Že večkrat sem se uredništvu Mladine ponudil, da pojasnim in razkrijem resnico o dogajanjih med vojno. Sem namreč eden redkih Slovencev, ki sem doživljal vse tegobe vojnih let. Sem morda edini še živ pripadnik obeh Omanovih vojsk. Tudi danes bi bilo nujno, da se razkrijejo resnice pri početju škofa Rožmana. Nekaj tega ste poizkušali že v zadnji številki Mladine. Mnogo neresnic je pa še vedno nerazjasnjenih.

  • Prodam diplomsko nalogo

    Najboljšemu ponudniku za ustrezno ceno prodam svojo diplomsko nalogo, lahko tudi politiku (100 %-no izvirna in zajamčeno brez plagiata). Sama je po devetih letih namreč ne potrebujem več. Zaradi krasnih novih sprememb pri obdavčenju avtorskih pogodb smo prevajalci, ki nimamo statusa samostojnega kulturnega delavca ali nismo samostojni podjetniki, pri založbah postali nezaželjeni oz. nepotrebni, ker jih preveč stanemo.

  • Armstrong, Seneka in mi

    Odgovor na pismo Irene Rokavec

  • Le PEN Slovène

    Med člani slovenskega in tako tudi mednarodnega PEN-a je nekdanji predsednik deželne vlade »deloval« (beri: plačeval članarino) 25 let, ko pa so zaradi vrste neetičnih dejanj (vsaj tako osebno razumem razloge za izključitev) postavili njegovo članstvo pod vprašaj in ga končno, ne pa še dokončno, izključili, jih je kar počez, zlasti pa vodstvo, ozmerjal z oznovci in udbovci. Natančneje (citat): »Danes se je v vodstvo te organizacije (PEN-a, op. p.) nateplo vse mogoče, glavno besedo pa imajo sodelavci Udbe in Ozne.« Kaj se je nateplo, gospod univerzitetni diplomirani obramboslovec? Ste morda imeli v mislih krdelo pritepencev, dodatno in zaničljivo stigmatiziranih z ovaduštvom in slepo pokorščino? Le zakaj ste se jih spomnili prav sedaj? Bi bil pohvaljen, če bi nekdo z enako patetiko označil kakšno drugo vodstvo, recimo uredništvo Demokracije, Reporterja ali pa kar vaše stranke in poslanske skupine? In še tole: od kod in do kam seže tisti »danes«?

  • Strankarski podtaknjenci

    Spoštovani, v zadnjih tednih je tudi Mladina v več člankih moje ime omenjala v kontekstu političnih kadrovanj prejšnje vlade. Med drugim ste zapisali, da imam za seboj predvsem vojaške izkušnje, podvomili ste, da bom s tem znanjem lahko vodil upravno enoto Ribnica ali agencijo za varnost v cestnem prometu. Zapisali ste, da sem član stranke SDS in brat poslanca Marijana Pojbiča ter da je mojo usposobljenost za načelnika UE Ribnica preverjal gospod Kory Golob, bivši član kabineta predsednika vlade.

  • Pobuda za oblikovanje volilne koalicije

    Potrebno je od besed preiti k dejanjem. Vse več je gibanj, vse več je iniciativ, ki težijo k ustanavljanju novih strank; upada naboj in širi se nezaupanje med enakimi; to je lahko usodno za vstajniška gibanja. Več majhnih strank bo doživelo polomijo in glasovi se bodo razpršili; od tega ne bo imel nihče nič, razen seveda etablirane stranke, ki računajo na našo šibkost in slabo organiziranost ter finančno podhranjenost. Zavedati se moramo krutega dejstva, da imamo neustrezno volilno in medijsko zakonodajo, ki je pisana na kožo etabliranim parlamentarnim strankam z močnim finančnim zaledjem in hkrati tudi medijsko pozornostjo.

  • BrezUp

    Na TVS 12. 3. je dr. Lahovnik spet in spet zagovarjal »umik države iz gospodarstva«. In se celo norčeval iz najbolj patriotske/domoljubne izjave g. Vebra, da gre v primeru zadnjih nameravanih razprodaj za veleizdajo. Ja, seveda za to gre, g. Lahovnik! Res ne vem, ali po 22 letih uničevanja slovenske industrije še vedno nismo dojeli, da gre poleg običajne lopovščine, pohlepa, nespametnosti vseh vrst itd. tudi za namerno uničevanje naše podstati!? Ki jo generira skrajna desnica z RKC, najbolj vplivnim stricem iz ozadja. In t. i. mladoekonomisti, ki mislijo, ne z lastno, ampak z amerikanizirano glavo.

  • BrezUp

    Spoštovani,

  • Pravosodni nadzor? Osebna kaprica.

    Kratko pojasnilo k pismu bralcev ge. Gaje Štovičej

  • Večni zmagovalec

    Novinarka Urša Marn je v Mladini z dne 22.3.2013 v prispevku »Večni zmagovalec« (str.: 11) med drugim zapisala: »Prejšnji direktor Branko Omerzu je s položaja odstopil že julija lani, potem, ko je nadzor razkril več nepravilnosti pri poslovanju sklada.«.

  • BrezUp

    Odgovorni urednik g. Repovž je v članku z zgornjim naslovom zapisal nekaj trditev v zvezi s stranko Zares in t.i. Pahorjevo vlado, ki zaradi svoje nekorektnosti in protislovnosti terjajo odgovor. Ob strani puščam neresnično tezo, da podjetja niso bila deležna pomoči (vsem znana je npr. zgodba z Elanom ali Adrio in zapleti glede nedovoljene državne pomoči) - sploh kar zadeva ohranjanje delovnih mest, saj je bila temu namenjena celo posebna in finančno zahtevna „Svetlikova“ shema. Prav tako ne bom ponavljal dejstev o ukrepih za dolgoročno krepitev produktivnosti in konkurenčnosti, ki se ne utemeljuje na pavperiziranju t.i. delovne sile, ampak na znanju, s čimer smo se primarno ukvarjali na ministrstvu, ki sem ga vodil. Avtorjev zapis, ki ga zavračam na tem mestu, se glasi: „Zaresov minister Matej Lahovnik (s podporo stranke, ki se danes sicer z distanciranjem od Lahovnika skuša distancirati tudi od svojega ravnanja) se je šel boj zoper tajkunska podjetja. Zaradi zahtev vlade (in populizma) se banke niso niti drznile kreditirati teh podjetij. V imenu pokvarjenih podjetij se je potaplajlo eno podjetje za drugim - namesto da bi vlada v ta podjetja prek konverzije terjatev v lastniške deleže začasno kapitalsko vstopila (in seveda zamenjala pokvarjene uprave), je bilo bolj pomembno medijsko nastopaštvo.“ Splošno znano je, da se „distanciranje“ med stranko Zares in Lahovnikom ni začelo „danes“, ampak že pred leti. Vzrok zanj je bila njegova nekritična podpora Teš6, ne pa vprašanje reprograma t.i. tajkunskih prevzemnih posojil. Vlada ustreznih (in za Repovža spornih) stališč glede slednjega ni sprejela zaradi Lahovnika, ampak načelnega stališča Sveta Zares, ki je to postavil kot pogoj, da ostane v koaliciji. Dikcija vladnega sklepa o tem, ki je bila dorečena z ministrom Gasparijem in V. Boletom, je bankam prejemnicam posebnih državnih garancij prepovedovala reprogramiranje prevzemnih posojil samo tistim družbam, zoper katere je bil uveden postopek ATVP in UVK. To sta bili takrat samo dve družbi:

  • Odprto pismo

    Spoštovani župan občine Gorica Ettore Romoli.

  • Slovenija: večna mladostnica

    Spoštovani g. urednik,

  • Zverova žena

    Gospo dr. Tamaro Griesser-Pečar smo videli v mnogih vlogah in polemikah, v katerih je zagovarjala nečedne posle slovenske desnice, vendar tako nizko, kot se je spustila pri obrambi postopka za ponovno imenovanje dr. Andreje Valič-Zver za direktorico Študijskega centra za narodno spravo, pa še ne. Njeno opravičevanje tega postopka in brutalen napad na poročanje novinarjev Mladine je podoben tistemu, ko so iz kabineta Janševe vlade zavajali javnost in skrivali stroške vladne delegacije na potovanju v ZDA. Tokrat gre za prekrivanje mnogo večjega greha, če že ne pravega »zločina«, ki ga izvaja vlada v odhajanju s serijskim kadrovanjem ljudi po sorodniški liniji in liniji pripadnosti SDS. Na tem »minskem polju« bodo izbrani kadri mrcvarili Slovenijo še naprej po ukazu strica iz ozadja, kajti pri SDS je samo en stric, ki ima stoodstotno podporo svojih vernikov in bo svojo strategijo nadaljeval do njenega dokončnega uničenja. Svoje sekte namreč, kajti Slovenija se bo s svojimi uporniki in drugimi častnimi ljudmi znala ubraniti!

  • Pravosodni nadzor? Osebna kaprica.

    V Mladini številka 9 je bil 1. marca 2013 na strani 23 objavljen članek novinarja Petra Petrovčiča z naslovom „Pravosodni nadzor? Osebna kaprica. „, ki je objavljen tudi na spletni strani. Novinar ni nikoli niti poskusil pridobiti mojih odgovorov, v članku meša osebna stališča, komentarje in dejstva, povzetek prispevka pa je, da sem pri svojem delu neprofesionalna in, kot razumem, zanj tudi neprimerna. Nesmiselno bi se bilo spuščati v polemiko o upravičenosti takšnih trditev in namigovanj, zato v nadaljevanju izpostavljam zgolj nekaj dejstev, na podlagi katerih si je mogoče oblikovati objektivnejšo sliko:

  • Ukinitev brezplačnega vzporednega in zaporednega študija

    Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je konec januarja drastično poseglo v avtonomijo slovenskega javnega šolstva z zmanjševanjem števila vpisnih mest za šolsko leto 2013/2014 na javnih univerzah. Poleg obsežnega krčenja mest za tiste, ki se na univerze vpisujejo prvič, je ministrstvo študentom odvzelo možnost brezplačnega vzporednega in zaporednega študija, ki mu je bilo v prejšnjih letih namenjenih 5 % celotnega števila mest na posameznem študijskem programu. Študentu, ki želi pridobiti drugo dodiplomsko izobrazbo, z letošnjim razpisom preostane le vpis na izredni študij, ki pa se z zelo omejenim številom mest izvaja le na nekaterih programih. Študent, ki je že vpisan na določen študijski program ali pa je že pridobil dodiplomsko izobrazbo, tako na Univerzi v Ljubljani ne more več študirati mikrobiologije, politologije, kemije, matematike, elektrotehnike, gradbeništva, zgodovine, anglistike, psihologije, veterinarstva, medicine itd. Država torej študentom krati pravico do več kot ene izobrazbe, tudi če so zanjo pripravljeni plačati. Mednje sodiva tudi midve, ki sva z izgubo možnosti dodatnega študija ostali prikrajšani za pridobivanje znanja in s tem povezanih življenjskih perspektiv.

  • Zverova žena

    Prispevek Boruta Mekine o ponovnem imenovanju dr. Andreje Valič-Zver za direktorico Študijskega centra za narodno spravo je polno neresničnih trditev. Bila je izvoljena po popolnoma normalnem postopku na redni letni seji Sveta SCNR 25.2.2013. S postopkom nismo čakali na avgust, ker bi s tem kršili 29. čl. statuta, ki predvideva, da ga je potrebno začeti najpozneje 90 dni pred iztekom pogodbe, kar pomeni najkasneje 29.5. Direktorica je bila namreč imenovana na podlagi sklepa Sveta SCNR 29.8.2008 in potrditve vlade 11.9.2008. V pogodbi za zaposlitev pa piše: „Direktorica sklene z delodajalcem pogodbo o zaposlitvi od dne 5.11.2008 s polnim časom za opravljanje funkcije direktorja, vendar najdlje do 28.8.2013, z možnostjo ponovnega imenovanja.“ Po izteku pogodb se postopki za novo izvolitev začnejo dovolj zgodaj, ker se nikoli ne ve, kako dolgo bodo trajali. Lahko pride celo do ponovitve razpisa, izvoljeni morajo imeti priložnost v roku odpovedati svoje delo, neizvoljeni pa dobiti priložnost, da čimprej iščejo drugo službo. Na razpis je prišlo osem prijav. Vse prijave je svet SCNR natančno preučil po kriterijih, ki so predpisani za mesto direktorja, namreč strokovnost, dosedanje delo in vizija. Samo štiri prijave so ustrezale razpisu. Dr. Andreja Valič-Zver je imela daleč najboljše kvalifikacije in je bila zato tudi izvoljena. Iz vseh vidikov je razvidno, da smo ukrepali razumno in socialno.

  • Kam z našo jezo?

    Parlamenta nočemo, ulice ne damo! Tako se jezni ljudje pridušajo na protestih in vstajah po ulicah in na trgih, kar smo lahko slišali in tudi brali na transparentih borcev proti vsem elitam na oblasti, ker so vstajniki samo za neposredno demokracijo. Menda so našteli že več kot sedemdeset različnih protestnih skupin, vendar to ne pove veliko, ker so znotraj vsake skupine tudi velike razlike.

  • Sedem let vojne

    Teče že dvaindvajseto leto od sramotnega izbrisa prebivalcev nekdanje »Juge«, ki se je zgodil 26. 2. 1992. Izbrisani smo si nabrali kar dolg staž, mnogo bolezni, težav in dolgov. Vse to je zakrivila ljuba Slovenija in kljub sodbi ESČP v Strasbourgu še ni videti konca. Večina nas, ki živi ves čas v Sloveniji, smo si nekako uredili stvari. Tisti, ki so iz kakršnih koli razlogov odšli v svoje matične države (ker recimo ni bilo osnovne šanse, da bi preživeli), ali pa so bili celo deportirani, so doživeli veliko razočaranje, ko je Katarina Kresal l. 2010 botrovala zakonu, ki bi jim omogočil vrnitev v Slovenijo in pridobitev statusa. Zakon namreč ne omogoča avtomatizma, postavlja mnoge omejitve in zahteve in nesmiselna dokazila. Opisala bom zgodbo človeka, ki ga dobro poznam in spremljam njegov primer.

  • Zaposlitveni razgovori za telebane?

    Zaposlitveni razgovori – vedno zanimiva izkušnja in, ko že misliš, da si odgovoril na vsa možna vprašanja iz priročnika (Zaposlitveni razgovori za telebane?), katerega se delodajalci očitno poslužujejo, ker jih zanimajo popolnoma enake stvari, doživiš nekaj novega. Vprašanja o načrtovanju družine so postala nekaj vsakdanjega. Nedovoljeno, pa vseeno grobo posegajo v najbolj intimne zadeve. Ne samo, da jih zanima, ali imaš otroke, če jih nimaš, želijo vedeti zakaj ne. Torej bo potrebno s seboj nositi zdravstveno kartoteko. Ampak to je vprašanje na katerega diplomatsko odgovorim, tako da ni relevantno.

  • Intervju: Dr. Anton Kramberger

    G. Sudaholc stiska moje besede kot tubo paštete. Ven polzijo njegove non sequitur insinuacije, »nekako takole«. Jaz: Ljubim štrudel. On: Iz tega bi se »nekako dalo sklepati«, da g. profesor podpira uničevanje slovenskih jabolk. Jaz: Uf, uf, je trčen ali kaj? On: Še vedno čakam pojasnilo. Jaz: O čem le? Itn. Zanimivo? Komajda. V takšni »polemiki« je marsikaj, če ne kar vse, odveč. Jaz zagotovo.

  • Armstrong, Seneka in mi!

    Ves svet se ukvarja s priznanjem slavnega kolesarja Armstronga (idol je postal z močjo poživil). Številni se sprašujejo o (ne)smislu tekmovalnega športa. Berem Pisma prijatelju Luciliju in glej čudež, pred dvema tisočletjema je Seneka zapisal: »Tekmovalni šport je dejavnik razčlovečevanja. Že po definiciji uničuje lepo človeškost – vir sreče tekmovalca je namreč v porazu, torej nesreči sotekmovalca. V rekreacijskem športu sta lepota in zdravje, v tekmovalnem pa veliko denarja in odmaknjenost od resničnih težav v družbi. In razumemo, da ga podpirajo pokvarjeni vladarji«.

  • Napačna, škodljiva gospodarska politika

    Pri prehodu iz nekdanje SFRJ je bila Slovenija industrijska država z zelo majhno zadolženostjo v tujini, pa še ta je bila nekakšna zapuščina prejšnje države. S samostojnostjo je takoj izgubila približno 1/3 svojih tržišč. To se je takoj odrazilo na povečanih težavah večjih industrijskih sistemov in to tistih, ki so imeli premajhen posluh za tehnološki razvoj in za prodajo svojih proizvodov na zahodnih trgih.

  • Pomanjkanje minimalne spodobnosti

    Pod Triglavom

  • Intervju: Dr. Anton Kramberger

    Replika na repliko

  • Levi fašizem

    K zelo poglobljeni študiji M. Štefančiča bi rad dodal naslednje razmišljanje o delu in liku predsednika vlade. Veliko dogodkov se vrsti zadnje dneve in smo že morda pozabili na poslanico Janeza Janše za praznik kulture, v kateri je poleg rednega obsojanju drugih za neuspehe svoje vlade, vendar našel čas za »poezijo«, ki jo je podredil svoji ideologiji videnja zgodovine in samega Prešerna v cilju iskanja nove slovenske himne. Poslanico je podrobno obdelala Melita Forstnerič Hajnšek in je v Večeru pod naslovom »Novo politično prešernoslovje«, zapisala: «Premier se je prelevil v natančnega poznavalca umetnosti. Tako temeljitega, da je odkril celo dolgoletno literarnozgodovinsko zablodo. Avtoritativno je prispeval nov gradnik k slovenskemu prešernoslovju in duhovni prenovi«. Tako je od Janševe prijaznosti ostalo le politiziranje kulture, kar v javnosti ni imelo večjega odziva, kajti že na sam kulturni praznik na Zborovanju za republiko je zasenčil samega sebe z novo »poslanico v živo« v kateri je »odkrival nove zablode« slovenskega naroda. Po vzoru znanih diktatorjev je svoje podpornike dvigoval v nebesa, vse ostale pa žalil in grozil, kot da bi ga ponovno prevzel kaplarski duh Hitlerja, Stalina, Ceaucesca, Pinocheta in koliko je še takšnih.

  • Na poti ostarkizma

    Spoštovani gospod urednik,

  • Politično krilo?

    Kot eden udeležencev vseslovenskih vstaj z nelagodjem spremljam nemoč pri iskanju institucionalnih poti za realizacijo naših zahtev. Nekdo ponuja revolucijo, drugi 30 neodvisnih in nepovezanih poslancev, Odbor za pravično in solidarno družbo, ki se v vstaji precej izpostavlja, nam je pa stotič sporočil da je Janša avtokrat, prevarant in lopov in bo o tem znova obvestil tudi tujo javnost. Čas pa nepovratno teče.

  • Trideset neodvisnih poslancev za spodobno Slovenijo

    Sinteza, gibanje za družbeno prenovo utemeljuje predlog z naslednjimi dejstvi in premisleki:

  • Mitiziranje civilne družbe

    Spoštovani Bernard Nežmah,

  • Intervju: Dr. Anton Kramberger

    Radovedno sem pričel brati odziv g. Janeza Suhadolca na intervju, ki ga je objavila Mladina z mano. Kakšno razočaranje: le neslano natolcevanje o tem, kako se veselim propadanja slovenske industrije. To je pa tako hudo mimo, kot bi bile govorice, da on tako vneto šlifa svoje stole le zato, da se lahko usede in da mu edini ud z nekaj pameti, ki ga premore, ne pade na tla. Dovolj enostavno za prostoročno pisanje?

  • Korupcija kot Lustracija?

    Ne vem, ne razumem, ne štekam, ne shvačam, I don’t understand! Kako jim ne potegne, tem razumnikom, da argumenti, ki so jih navedli Goran Klemenčič, Rajko Pirnat ali Matevž Krivic, ne dopuščajo resnih ugovorov. Ja, g. Nežmah: funkcionar, ki mu protikorupcijska komisija utemeljeno očita nečedne rabote, ali pa je celo patrijsko - pravnomočno obtožen, mora odstopiti. Mora! Zato, da s svoje pozicije, še posebej če nadzoruje ministrske resorje, ne bi vplival na potek razsojanja. In najpomembnejši razlog: da s svojim priznanjem, odstopom, pritrdi temeljni logiki pravne države. Da njegovo sporno dejanje, tako Rajko Pirnat, ne postane norma!

  • Intervju: Dr. Anton Kramberger

    Profesor Kramberger pravi: »Vlada se ne zaveda, da se z njenimi reformami Slovenija spreminja nazaj v proizvodno družbo, v industrijsko družbo starega tipa ...« in potem še modro pripomni, da lahko itak Kitajci naredijo vse, kar je oprijemljivega, namesto nas. In potem še: »Danes se zdi, da si država želi, da bi slovenska družba zakorakala nazaj v čas industrijske proizvodnje in razmišljanja.« Pripomba »in razmišljanja« v stavku je nejasna in odveč. No, to ni važno. Po razmišljanju profesorja je mogoče sklepati, da je bila likvidacija podjetij: TAM, Metalna, Iskra, Tekstilindus, Stol, Meblo, MTT, IBI, KLI, Brest. . . da ne naštevam naprej, v bistvu blagodat za slovensko državo in njene državljane. Botrom teh likvidacij bi bilo treba poveriti vodstvo naše države. Mogoče bi bili lahko deležni že za živa velikega spomenika sredi Ljubljane, na primer pred Gospodarsko zbornico Slovenije, ali pa kar pred parlamentom. Oni gledajo daleč naprej, oni vedo, kako je treba.

  • Ubijanje kulture

    Zelo smo bili začudeni, ko je gospod veleposlanik Aleksander Geržina novembra 2010 ob praznovanju 10-letnice delovanja Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju kot vabljen govornik in najvišji predstavnik Republike Slovenije na Dunaju namesto, da bi čestital SZI-ju k uspešnem delovanju, raje izrabil priložnost, da je na dolgo in široko govoril o načrtu za ustanovitev novega centra SKICA na Dunaju, katere »pobudnik« je bil on sam. Začudenju, da je na 10-letnici Slovenskega znanstvenega inštituta govoril bolj ali manj samo o SKICI, je sledilo naslednje začudenje, da ob otvoritvi SKICE niti z eno besedo ni bil omenjen SZI-Dunaj in njegovo dolgoletno uspešno delovanje, temveč so govorili o SKICI kot o prvem (!) znanstveno-kulturnem centru, ki ga ustanavlja Slovenija v tujini in na Dunaju. Mi pa nismo bili preveč užaljeni in smo kar zgodaj iskali stik z vodjo SKICE gospo Ano Novak ter skupaj z njo izvedli dve prireditvi na SZI-Dunaj.

  • V imenu države

    V ločenem mnenju ob sodbah ustavnega sodišča o ustavnosti predloga za razpis referenduma o reformnih (stabilizacijskih) zakonih ZSDH (holding) in ZUKSB (stabilizacija bank) dr. Petrič poudarja, da je šlo pri odločanju za tehtanje ustavne pravice do referenduma in na drugi strani pomembnih ustavnih pravic, od katerih na prvo mesto postavlja pravico do suverenosti RS (3. člen ustave).

  • Čas je za konec

    Sem Klemen, in če me kdo vpraša, kdo sem, mu odgovarjam, da sem človek. Živim in delujem za tradicijo svobode, enakosti in bratstva. Ne želim se omejevati z naključnimi in izmišljenimi črtami, ki so bile narisane na kos papirja ter so jih kasneje poimenovali država. Nočem svojega delovanja uokvirjati z zamišljeno skupnostjo, ki se je v nekem naključnem zgodovinskem trenutku poimenovala Slovenija. Nisem ne Slovenec, ne belec, ne heteroseksualec, ne študent. Sem preprosto človek. Kot posameznika me bolj določa to, da imam rad burek, da je moj najljubši filozof Foucault, kot pa to, da sem po nekem bizarnem naključju Slovenec. Ko na ulici zastavljam svoje telo, ko skupaj z vami stopam po hladnih cestah in ko skupaj kričimo slogane „ne bomo plačali vaš krize“ in „nihče nas ne predstavlja“, ne gradim nove države, se ne borim za novo Slovenijo Slovencev. Moj boj in moja moč črpa iz vseh zgodovinskih bojev, iz vseh skupnosti, iz vseh ljudi. Ne pristajam, da se moje telo uokvirja v boj za državotvornost, za Slovenijo. Kajti moj boj je vključevalen, je skupen. Medtem ko je resnica naroda izključevanje, resnica Slovenskega naroda pa 20. 000 izbrisanih. Ko poslušam nekatere govore civilne družbe, ki se borijo za novo državo, nisem prepričan, ali sem na protestu ali na prireditvi Mati Domovina v Kočevju. Vsakič ko slišim besedo narod, vidim kri, vsakič ko slišim besedo državotvornost, vidim ljudi brez dokumentov, vsakič ko slišim Slovenija, me malce zmrazi. Zato je čas, da zapremo te ideje v muzeje, da jih položimo na zaprašene police in začnemo graditi bolj vključevalno skupnost, kjer bo vsak imel pravice do dobrega življenja in solidarne družbe, ni važno kje je in kdo je. Veselim se dne, ko bodo poleg mene po ulicah namesto izmišljenih skupnosti stopali konkretni ljudje.

  • Čas je za konec

    V veteranskih organizacijah Podravja smo zgroženi nad dogajanji v naši državi, zato se enotno pridružujemo civilnim protestom in javnemu izražanju nezadovoljstva ljudi z aktualno politiko in vodenjem države. Člani organizacij, ki ohranjajo in prenašajo na mlade rodove vrednote, s katerimi so nam general Maister in njegovi borci za severno slovensko mejo, slovenski partizani v osvobodilnem boju med drugo svetovno vojno in borci osamosvojitvene vojne leta 1991 izborili samostojno slovensko državo, nikakor ne pristajamo na to, da nam vladajoča politična elita ukrade državo, svobodo in človeško dostojanstvo.

  • Izberimo slabše

    Spoštovani gospod Čegovnik,

  • Pogoltna in politikantska

    Res zasluži posebno pozornost odnos vrha RKC na slovenskem do aktualnih političnih in gospodarskih vprašanj. Vprašanje je, zakaj to počne, saj je to v nasprotju s tistim, kar običajno govorijo in je tudi v nasprotju s tistim, kar govori papež, ko opozarja, da se tudi v krizi ne sme pozabiti na socialni položaj ekonomsko najbolj šibkih. Kako je mogoče, da je dr. Štuhec ploskal predlanskim na Zboru za republiko Janezu Janši, ko je najavljal demonstracije za spremembo oblasti, sedaj se pa zgraža nad demonstracijami, češ, ne more ulica menjati oblasti? Pri tem sploh spregleda, da demonstrantom odreka ustavno pravico do demonstracij. Visoke cerkvene dostojanstvenike ne moti, da so za »zombije« označeni tudi tisti verniki, ki so se udeležili demonstracij, za žalitev vseh ostalih ljudi jim pa tako ni mar. Dr. Štuhec je v veliki skrbi za obstoj »zadnjega stebra slovenske osamosvojitve« spregledal pričevanja udeležencev osamosvojitvene vojne, da če takrat borbenost Janeza Janše ne bi krotili, bi v Sloveniji bila veliko bolj krvava in Slovenija porušena.

  • Za menoj potop

    Spoštovani,

  • Čas je za konec

    Predsednik slovenske vlade je po poročilu Komisije za preprečevanje korupcije ogorčen. Krivi »strice iz ozadja«, ki so mu afero zakuhali ravno takrat, ko ga država krvavo potrebuje. Ko tudi državljani na ulici pokažemo, da se z lumpenpolitiko v konkretnem in nasploh ne strinjamo, se sprostijo strasti njegovih kameradov; imenovani smo »skrajno levičarski zombiji«, odstop velikega vodje s položaja pa so naše »mokre sanje«. Na odkritje, da je cesar nag, se nosilci in pristaši te oblasti odzivajo s cinizmom in žalitvami. Ta sovražna govorica iz arzenala SDS, intonirana s strani »princa teme« (po dr. Drnovšku), mi je priklicala v spomin davno izrečeno sintagmo o »zlobnem imperiju«. Ko po 30-ih letih doživim enako asociacijo v primeru lastne države, sem sprva negotov.

  • Cirkus Ludus

    Tudi ti, ali si kaj boljši?

  • Obsojeni politični direktorji

    Ob obsodbi bivšega direktorja Luke Koper Roberta Časarja kaže nekoliko spregovoriti o stalnih trditvah, da je upravljanje z državnim premoženjem neučinkovito in da je edina racionalna lastnina, privatna lastnina. Potrebno je tudi spomniti, da denar, ki se prelije v zasebne žepe s pomočjo korupcije, umanjka za razvoj in povečanje blagostanja prebivalstva, zato moramo biti skrajno dosledni pri preganjanju korupcije, ne glede na to ali gre za »naše« ali »njihove«.

  • Izberimo slabše

    Kot nekdanji novinar Mladine sem presenečen in razočaran nad načinom poročanja o »reviji za izseljence« Mladininega novinarja Denisa Vičiča.

  • Izsiljevalsko ministrstvo

    Že nekaj časa bi rada nekam izlila svoj gnev zaradi delovanja nesposobnega ministrstva, med drugim pristojnega tudi za izobraževanje. Človek se nekaj časa še zadržuje in priduša, ampak uvedba globe za direktorje šolskih zavodov v primeru primanjkljaja je bila pa kaplja čez rob. Članek, na katerega se sklicujem, je izgovor, da sem se tega pisma končno le lotila.

  • Družinske zgodbe

    Ne gre za pomoto, ali zmoto, gospod Janković!

  • Nepotizem?

    Novinar Peter Petrovčič je v prispevku »Nepotizem?« (Mladina 02 / 11. 1. 2013) nakazal možnost, da sem bil v Državno volilno komisijo imenovan zato, ker sem mož dolgoletne sekretarke SDS. V tem kontekstu izpostavlja tudi moje sodelovanje, kot je zapisal, »na strankarskih srečanjih z naslovom Nova politika SDS« (dejansko je šlo za izobraževalni program, v katerem sem imel predavanje nekaj mesecev zatem, ko je na omenjenem forumu nastopil tudi takratni fakultetni kolega, dr. Danilo Türk).

  • Odprto pismo dr. Šinku in dr. Turku

    Spoštovani!

  • Totalna razprodaja

    Saj je gol, tako nekako je vzkliknil otrok v poučni pravljici o cesarjevih novih oblačilih.

  • Dr. Peter Novak: Ortodoksnost ni odgovor

    Mladina, št. 01

  • Učenje po meri SDS

    Pred kratkim me je presenetil kolega, ki je bil prepričan, da gre pri reorganizaciji srednjih šol za varčevanje. Ker je morda še kdo »padel« na tako razlago, se mi zdi potrebno zadevo širše pojasniti.

  • foto: Eva Kardelj Cvetko, ravnateljica Ekonomske šole Ljubljana

    10. 1. 2013  |  Pisma bralcev

    Učenje po meri SDS

    Spoštovani,

  • Noge korakajo

    Vsakdanji protesti državljanov so znak brezupa. Nastali so zaradi nerešenih problemov, ki ljudi spravljajo v stanje nemoči in ogorčenosti. Ali veste politiki svoj dolg do volivcev, ko zaradi prekletstva nesodelovanja za dobro ljudi ne zmorete premikov v zakonodaji, ki bi omogočili neposreden vpliv ljudi na izvolitev poslancev, ki bi omogočili tako financiranje občin, da bi lahko živele od pobranih davkov, ki bi državo razdelili na dve regiji in dvanajst okrajev z njihovimi pristojnostmi in financiranjem in ki so povsod v Evropi gonilo razvoja in napredka. S svojim ravnanjem pehate ljudi na polje brezupa in jih zaradi neuspešne politike prisiljujete, da postajajo hlapci tujega kapitala in interesov. Svojo narodno bit uničujete z nesprejetim nacionalnim programom za kulturo, kar je posebno nevarno za obstoj naroda v večnacionalni Evropi. Vaša krivda zaradi nezmožnosti reševanja vsaj teh problemov je neodpustljiva.

  • Javno osebno pismo

    Spoštovani,

  • Elita in njena potica

    Javno pismo Ernestu Petriču, predsedniku ustavnega sodišča RS!

  • Elita in njena potica

    Razočarali ste me, dr. Petrič!

  • Piroman je na čelu vlade

    Spoštovana gospa Ina Kukovič, v kabinetu predsednika vlade vas je po Ajpesovi klasifikaciji zaposlenih že 21 svetovalcev, in če je kadrovska politika kabineta res utemeljena na strokovnih merilih, ne pa na družinskih vezeh, se resnično čudim, kako ne morete razumeti preprostega statističnega podatka. Da bodo razumeli še bralci: Janez Janša je ob mariborskih protestih poskušal priliti olja na ogenj. Pri nagovoru državljanov je objavil graf in poudaril, da dobi razvita Ljubljana kar 60 odstotkov državnih pomoči. Mi smo nato v članku opisali, zakaj to ni res in kako predsednik vlade manipulira. Naj tokrat še citiramo iz uradnega poročila o dodeljenih državnih pomočeh iz avgusta letos, da bo jasno, za kakšno spletkarjenje gre:

  • Janševa noč za 1400 evrov

    Če se ne motim, smo doživeli prvo javljanje Ine Kukovič, svetovalke za odnose z javnostmi v Kabinetu predsednika Vlade RS, ki je pisanje Mladine pod zgornjim naslovom označila za neresnično in zavajajoče. Če zanemarimo dejstvo, da je napačno navedla avtorja(?) in stran, na kateri je članek zapisan, tudi njeno celotno obrazložitev lahko označimo za neresnično in zavajajoče. Popolnoma je zgrešila osnovni namen članka, v katerem je Mladina obvestila javnost predvsem o tem, da je predsednik vlade Janez Janša že leta 2008 kritiziral predsednika države Danila Türka, češ da si je privoščil pregrešno drago spanje v hotelu na zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku, sam pa naj bi letos septembra porabil 1400 evrov na noč, kar je veliko več od cene predsednika države. Namreč, vsi smo priča cele serije laži in obtožb na račun predsednika Türka, ki so prihajali iz vrha SDS in novinarjev, ki trobijo v isti rog kot Janša. Najbolj sveži primer je Vinko Vasle, ki je pri tem presegel samega sebe in se celo zagnusil svojim lastnikom, ki so ga zaradi tega »odpustili«. Kukovičeva pri Janševem računu želi popraviti zmoto Mladine, kar je prav, ker se izkaže, da ne gre za 1400, ampak za 1042 evrov na noč. Vendar to ne spremeni bistva, ker Mladina razkriva, da so se hotelski stroški delegacije Türka v celem mandatu sukali med 484 in 828 evrov na noč, letos pa sploh ni potoval v ZDA. Zato je za takšen odnos do predsednika države Mladina upravičeno okrcala Janšo ne glede na opravičilo, da so bile njegove delegacije manjše. Gospodje, danes je kriza mnogo hujša in če pritiskate na vse, od otrok, delavcev do starostnikov, vam ne bi padla krona z glave, če bi tistih nekaj noči prespali za 250 evrov, za kolikor naj bi bilo možno dobiti sobo v istem hotelu, v katerem je Janša plačal 1042 evra. Še bolj smešno je opravičilo Kukovičeve, da še po dveh mesecih ne morejo sporočiti javnosti natančnih podatkov zaradi zapletenega postopka zbiranja računov iz tujine. Kdo bo to verjel? Zato ni čudno, da je novinar po dveh mesecih čakanja vrtal sam in naredil omenjeno »napako«. Morda so prav to čakali, da dokažejo, kako so svetovalna dela, na katera so zaposlili Kukovičevo iz kroga sorodnikov, nujna in koristna? V gospodarstvu se vsaka službena pot v tujino strogo kontrolira in se stroški bivanja poravnajo na osnovi računa takoj po povratku. Že v nekaj urah je vse jasno! Tukaj sta minila dva meseca in namesto natančnih podatkov se Svetovalka posmehuje ljudstvu in nas pošilja na internet, naj sami iščemo primerjave. Tako se mlin vlade suče naprej po starem kopitu, novi predlogi ljudstva tudi z ulic so potlačeni. Iz teh navidez nedolžnih podatkov lahko sklepamo, da namesto Svetovalke bo odpuščen kakšen delavec, učitelj, uslužbenka, zdravnik …, namesto Janše pa je že itak odpuščen narod.

  • 21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Pisma bralcev

    Manifest Odbora za pravično in solidarno družbo

    1. Odbor za pravično in solidarno družbo je neformalno civilno združenje zainteresiranih ter zaskrbljenih državljank in državljanov. Delovanje Odbora je del širšega ljudskega gibanja in vanj se povezujemo kot posameznice in posamezniki z namenom, da bi soustvarjali družbene in politične spremembe v času splošnega ljudskega upora proti zlorabam političnih elit, ki imajo za posledico uničevanje socialne države, krčenje družbene solidarnosti in zniževanje dosežene ravni demokracije.

  • Piroman je na čelu vlade

    V petek, 7. decembra 2012, je tednik Mladina na 25. strani objavil članek novinarja Boruta Mekine z naslovom »Piroman je na čelu vlade«. Naslov članka je tendenciozen in zavajajoč, prav tako tudi informacija, na katero se sklicujete v besedilu in jo povezujete z grafom, objavljenim na spletni strani http://www.kpv.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/252/6389/ dne 29.11.2012 ob besedilu z naslovom »Za svobodo in pravičnost gre.« Graf, ki ste ga ponatisnili namreč ni v ničemer »sporen«.

  • Zima našega nezadovoljstva

    Živimo v brezpravni državi, kjer sta namesto etike in morale glavni vodili korupcija in politični klientelizem. Dejstvo, da je politična elita z manipulacijami izrabljala ljudstvo, kot orodje za dosego svojih lastnih političnih ciljev, se je zadnje desetletje, še posebej pa z nastopom krize, še bolj potrdilo. Življenje v takšnem okolju ne samo, da je izgubilo vse dostojanstvo, še več, oropalo nas bo tudi prihodnosti. Kriza nas ni prizadela le finančno, temveč nam je nastavila tudi ogledalo. Zato so se v duhu časa in svetovnega dogajanja, tudi pri nas začela razvijati različna gibanja in iniciative, ki kličejo po reformi družbe in političnega sistema. Upor je več kot upravičen! Slovenija, kot mlada in neizkušena demokratična država morda še ne razume prav dobro, da je demokracija živa tvorba in ne le beseda na papirju. To pomeni, da se je sposobna učinkovito reformirati glede na izzive, ki jih ponuja čas, v katerem živimo, in na ta način ohranjati blagostanje in osnovne temelje pravične družbe. Nezrelost, samovšečnost, klientelizem, nepotizem in korupcija so pravi obrazi politične elite, ki kroji našo usodo zadnjih 20 let. Le-ta je posredno in tudi neposredno odgovorna za stanje, v katerem se je znašla naša družba, zato je njen odstop in popoln umik iz političnega prizorišča prvi in edini možen korak, za pozitivne spremembe. Razlika je samo ali bo ta odstop izpeljan na dostojen in pragmatičen način ali pa bo zanj potrebna poglobitev krize in posledično kolaps sistema. Ljudstvu je prekipelo, o tem ni dvoma! Svoje nezadovoljstvo z miroljubnimi demonstracijami uveljavlja na najbolj osnoven demokratičen način in čeprav je skušala oblast proteste „ugrabiti“ pod pretvezo nasilja, se je kmalu izkazalo, da je bil to le neuspešen poizkus diskreditacije napredne misli. Prvi zmagi navkljub se je le-to znašlo pred zelo zahtevno nalogo, ki jo bo brez podpore celotne intelektualno strokovne javnosti zelo težko izpeljalo. Le z njihovo podporo bo celoten upor dobil realne temelje za spremembe in splošen konsenz družbe. Ravno v tej točki pa se pojavi ključno vprašanje našega družbenega razvoja: ali je strokovno intelektualna javnost sposobna prevzeti pobudo, po kateri kliče ljudstvo? Saj ne, da bi bil upor idejno podhranjen, nasprotno, nudi celo paleto dobrih rešitev. Predvsem imajo tu zelo veliko vlogo mladi, ki so med vsemi skupinami še najbolj zapostavljeni. Tokrat ne želijo biti več statisti v slabem scenariju črno belega filma, tokrat so konkretno opozorili nase. Spoštovanje! Kakšno vlogo ima potem pri vsem tem pobuda strokovno intelektualne javnosti? Menim, da ključno! So namreč vezno tkivo, na nivoju ideje in realizacije. Splošen konsenz, kataliziran skozi vse družbene pore, bo povrnil zaupanje v sistem in posledično sprožil kreativnost! Predstavljajte si, da bo na naslednjem protestu namesto policijskega kordona pred parlamentom igral simfonični orkester. Predstavljajate si, kako poet na prašnem zaboju v množici, besedam daje krila. Predstavljajte si, kako skupina mladeničev in mladenk burno razpravlja z doktorjem znanosti, ali je Supervizor dejansko mati direktne demokracije. Prva misel, ki se mi poraja, je harmonija. Vendar to ne bo dovolj, potrebujemo pogum!

  • Janševa zmaga

    Ko se je gospod Tanko te dni polotil analize vzrokov demonstracij v slovenskih mestih, je mimogrede, vendar pošteno in transparentno razkril, zakaj je Veliki Vodja in z njim vsa njegova stranka z njenim celotnim volilnim telesom odločno in prepričljivo glasovala proti predsedniškemu kandidatu Türku in, seveda, za Pahorja. Ko se cenjeni gospod sprašuje, zakaj se »ulica« ni zgodila v času Pahorjeve vlade, naniza vrsto zanimivih ocen tedanjih ukrepov, zakonov in njihovih učinkov. Med njimi bi tudi z lučjo pri belem dnevu ne našli prav ničesar pozitivnega. Tanko namreč pronicljivo in natančno navede, kako brezobzirni so bili ukrepi prejšnje vlade do ljudi, ki jih je kriza najbolj prizadela. In ima popolnoma prav! Pahor je, če sledimo argumentom enega najvidnejših politikov SDS-a, z enim zamahom odvzel možnost istočasnega prejemanja državne štipendije in otroškega dodatka, zaostril oz. močno poslabšal je pogoje subvencioniranja prehrane dijakom in študentom, grobo je posegel v varstvene dodatke in socialne pomoči, mladim družinam je ukinil brezplačni vrtec za drugega otroka, radikalno je zmanjšal mesečno pomoč ostarelim kmetom … »In trpežno ljudstvo ni reagiralo,« je razočaran Tanko.

  • Janševa noč za 1400 evrov

    Spoštovani v kabinetu predsednika vlade, za začetek bi vam rad pojasnil, kakšno je osnovno pravilo v Sloveniji: na novinarska vprašanja se je treba po medijskem zakonu odzvati do naslednjega delovnega dne, tudi če nimate vseh informacij. Nato pa morate na pisna vprašanja v pisni obliki odgovoriti v sedmih delovnih dneh. Nikjer ni zapisano, da imate v kabinetu Janeza Janše pravico do odgovarjanja na novinarska vprašanja v 58 delovnih dneh, ravno tako nimate posebne pravice do obračunavanja z novinarji, ki vam postavljajo vprašanja. Še sploh pa ne v svojem strankarskem biltenu (Demokracija), ki ga po novem prek javnega medijskega sklada delno financiramo vsi.

  • Pahor ali Türk?

    Glede današnje Pahorjeve zmage ni pretiranega razočaranja, indiferentnost je v teh dneh prevladujoče čustvo. Nekaj več kot 40% volilne udeležbe to jasno izkazuje. Sistem predvideva tekmo in zmagovalec je tisti z več glasovi. Predvideni ritual za predvidljive okoliščine.

  • Janševa noč za 1400 evrov

    V Kabinetu predsednika Vlade RS smo izbrali najugodnejšo in najcenejšo ponudbo med štirimi predlaganimi!

  • Čas nasilja

    V ponedeljek, 3. 12. 2012, sem gledala na TVS oddajo, v kateri sta bila gosta dr. Lojze Ude , pravnik in ustavni sodnik, ter dr. Ivan štuhec prof. moralne teologije, vsebina pogovora pa so bile demonstracije.

  • Čas nasilja

    Delavsko-punkerska univerza je v izjavi za javnost 28. novembra podprla spontane demonstracije na Kongresnem trgu in Trgu republike. Na Kongresni trg smo se odpravili protestirat proti reformam in ukrepom, ki ovirajo gospodarski razvoj in kakovostno delovanje javnega sektorja, s čimer zmanjšujejo blaginjo vsega prebivalstva. Prepričani smo, da je to razlog, zaradi katerega se je na miroljubnem protestu zbrala tolikšna množica.

  • Čas nasilja

    Nobena legitimna oblast ne more temeljiti na nasilju. Lahko govorimo samo o legitimni oblasti (ki temelji na oblasti in podpori ljudstva), ne moremo pa govoriti o legitimnem nasilju države. Nasilje je sicer mogoče v določenih okoliščinah opravičiti, nikdar pa ne more biti ali postati legitimno. Vsako posamezno nasilno dejanje vlade je zato po definiciji vprašljivo in problematično. Vlada in njeni strokovni in televizijski branilci danes vpijejo »proti nasilju« (menda »ulice«), hkrati pa zagovarjajo domnevno samo po sebi »legitimno nasilje« trenutne vladne garniture v zaščito lokalnega samopašnega župana in hkrati tudi samih sebe. Takšna je njihova glavna argumentacija vsepovsod. Pri svojem ravnanju so, vsaj tako kaže, očitno pripravljeni iti do točke, ki je popolnoma nepredvidljiva, pri tem pa uporabljajo na glavo obrnjene argumente in celo mahajo s členom ustave, ki preprečuje izražanje sovraštva in nestrpnosti do manjšin. To je še posebej nezaslišan dodatek vsem nezakonitim dejanjem. Ta člen ustave se namreč nanaša na manjšine in državljane in ščiti njih, ne pa vlado ali lokalne oblastnike. Niti vlada niti lokalna oblast nista zaščitena pred političnim sovraštvom in nestrpnostjo, ki leti na njihovo koruptivnost, nekompetentnost in pokvarjenost. Če je slaba, ji je treba izraziti vse nasprotovanje in politično sovraštvo, ki si ga zasluži, do nje ne more biti nobene strpnosti.

  • Nazaj v leto 1988

    Proces, ki ga je zastavil janšizem v obdobju 2004 – 2008 je postavil temelje za sedanjo razgradnjo države in posužnjevanje državljanov. Ključnih elementov je bilo več.

  • Intervju: Milan Kučan

    Opravičevanje svojih neuspehov na strice iz ozadja se mi zdi smešno. Da se razumemo: eno so »strici«, ki z nekom enostavno niso zadovoljni ali ga ne marajo, druga pesem so pa tisti »strici«, ki vršijo pritiske za pridobivanje koristi. Te druge je enostavno treba prepustiti organom pregona, kadar prekoračijo zakonite meje. Sam se bom zadržal pri prvih, ker sem se srečeval z njimi celo življenje. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi se glede tega pritoževal. Vedno sem se trudil, da sem delal tisto, kar se mi je zdelo prav. Vedel sem pa , da to ne more biti vsem všeč. To sem pač vzel v zakup, da sem se kakšnemu »šefu« zameril, če sem ocenil, da tisto, kar zahteva od mene, ni koristno za dejavnost, s katero sem se ukvarjal. Takšno je pač življenje, da človek ne more biti vsem všeč, niti ne more biti vsem všeč tisto, kar delaš. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi se za svoje neuspehe izgovarjal na strice iz ozadja, pač pa sem se umaknil iz dejavnosti, če nisem mogel uspešno opravljati svojega dela.

  • Odločamo o tem, kakšna bo naša prihodnost!

    Slovenija se je po 20 letih samostojnosti skupaj z drugimi državami Evropske unije znašla v krizi, ki zahteva resno in dobro pretehtano spremembo poti. Ko govorimo o Sloveniji, se kriza kaže predvsem kot kriza socialne in pravne države, vse bolj pa tudi kot ukradena prihodnost generacij, mlajših, ki izgubljajo priložnost, da si z izobrazbo in znanjem zagotovijo delo in varnost, in starejših, ki izgubljajo potrebno zdravstveno in socialno varnost po tem, ko so vse življenje delali v korist skupnosti.

  • Čas je za malo dostojanstva

    Govorim iz svoje osebne izkušnje in vse bolj se mi dozdeva, da je to edini pošten način govora. (Igor Zabel)

  • Še en odrešenik

    Predsedniški kandidat Borut Pahor ima s svojo preteklostjo kar nekaj težav in resnica ni vedno na njegovi strani. Njegova zgodba o stricih iz ozadja se vedno bolj kaže kot za enkrat neverodostojna pravljica in njegovo izgovarjanje na pogum in razum je seveda čista demagogija. Tisti, ki smo spremljali, kaj se je dogajalo od Janševega poraza na volitvah 2008 naprej, vemo, da je edini, ki je načrtno onemogočal delovanje vlade in tudi dosegel predčasne volitve, Janez Janša in njegova kamarila. Seveda Borut Pahor v predvolilni tekmi ne bo izpostavil svojega ’zaveznika’ Janeza Ivana Janše, raje bo povedal, da se Milana Kučana ne boji.

  • Zaznamovani

    Našo državo pokrivajo kar na dveh tretjinah gozdovi, ki jim ponekod rečejo kar les. Do nedavnega nismo vedeli, zakaj so v prejšnjih časih ljudje rekli tepcem in bedakom vseh vrst, da so taki čez les, gotovo pa to ni letelo na kmečke gospodarje in ne na gozdarje, ker so oboji z gozdovi skrbno gospodarili in jih varovali. Lastništvo gozdov je sedaj razpršeno na skoraj pol milijona lastnikov, ki povečini delajo povsod drugod, samo ne na kmetijah in ne v gozdovih. Vendar sedaj vsaj vemo, kdo je pri nas čez les.

  • Čas za angažirano državljanstvo

    Čeprav nikoli ne pišem v časopis, sem se tokrat odločil, da pri poplavi različnih člankov v dnevnem in periodičnem tisku, ki kažejo, da le nismo vsi ljudje bedaki, dodam še sam nekaj svojih misli ob taki politični, gospodarski in moralni situaciji, v kateri smo.

  • Čas za angažirano državljanstvo

    Priznajmo si, Slovenija, kot država, je premajhna, da bi lahko imela vse značilnosti velikih držav. Smo dvomilijonski narod, ki po logiki ali zdravi kmečki pameti, če hočete, ne more preživeti tolikšnega državnega balasta kot ga imamo. Sem lahko štejemo poklicno vojsko, široko razvejeno diplomacijo, neučinkovito državno administracijo, enormno število občin in še kaj bi temu lahko pridali.

  • Zaznamovani

    Spoštovani!

  • Čas za angažirano državljanstvo

    Članek dr. Aleša Črniča v Mladini št. 43 »Čas za angažirano državljanstvo« s svojo grozljivo resničnostjo neogibno sili v razmišljanje, kako se izviti iz objema sedanje, državljanom in družbi skrajno neprijazne in že nevzdržne neoliberalistične družbene (ne)ureditve.

  • Kdo predsednik, kdo gos?

    Ob volitvah predsednika republike moramo biti več kot pozorni, koga volimo. Večinoma zmanjšujejo pomen in vlogo predsednika republike, ki da je le protokolarno simbolična. Nihče ne poudarja izredno pomembne funkcije – predsednik republike je tudi vrhovni poveljnik slovenske vojske.

  • Adijo pamet

    Beg možganov iz revnih držav k bogatim je že dolgo svetovni problem. Sedaj je tudi naš. Mladi in izobraženi so dolgo grozili in celo kamenjali hudiča v parlamentu, sedaj pa bežijo. Kdor beži, tak se ne bori, se boji in slabo grozi!

  • Izjava direktorjev slovenskih gledališč

    Na podlagi predlaganih ukrepov Vlade Republike Slovenije in sestanka, ki smo ga imeli z resornim ministrom dne 25. 10. 2012, direktorji slovenskih gledališč ugotavljamo, da cilj vladnih ukrepov ne more biti varčevanje ali racionalizacija z namenom reševanja javnih financ, pač pa predvsem zmanjševanje števila zaposlenih v kulturi, ne glede na ceno in druge škodne posledice, ki bi jih takšno zmanjševanje imelo. To je potrdil tudi resorni minister z izjavo, da je cilj ukrepov »kadrovsko prestrukturiranje« z »zmanjševanjem stroškov dela« in s »prehodom čim večjega števila zaposlenih na področju kulture iz javnega v zasebni sektor«.

  • Nacistična naključja

    Navedel bom nekoliko Celjskih resnic iz mojih neizbrisanih spominov o ljudeh, katere sem zelo dobro poznal kot otrok, kdo so bili in kaj so počeli. Doživel sem ogromno nasilja, terorja, lakote in človeške krvi.

  • Programski predsednik

    Je Milan Zver res povezovalen politik?

  • Zaznamovani

    Pozdravljeni!

  • Možina osvojil Hollywood

    V članku Možina osvojil Hollywood (Mladina, 12. oktober 2012) se je Simonu Popku, direktorju Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala in Festivala dokumentarnega filma, zareklo kar nekaj nerodnosti.

  • Šturmov favorit

    Novinar Peter Petrovčič je v svojem članku v Mladini, z dne 12.10.2012, z naslovom „Šturmov favorit“ in podnaslovom „Kaj imajo skupnega Baraga, Janković in Šturm“ med drugim zapisal tudi „... Odgovorili bodo tudi na vprašanje, ali bi odredbo za takšno hišno preiskavo podpisal vsak preiskovalni sodnik, ne samo Andrej Baraga. Ni skrivnost, da kadar želijo biti preiskovalci ali tožilci povsem prepričani, da bodo pridobili odredbo za hišno preiskavo, počakajo na trenutek, ko je v službi ’pravi’ sodnik.“ Ker je iz tega citata in celotnega članka jasno razvidno, da novinar dvomi v mojo nepristranost, se čutim dolžnega podati to pojasnilo.

  • Javni poziv

    V govoru ob otvoritvi Borštnikovega srečanja je minister dr. Žiga Turk izjavil naslednje: »Kultura h gospodarskemu okrevanju ne more dati davkov, prihodkov in denarja.«

  • Nepravi veterani

    Popravek

  • Spet ura resnice za upravitelje

    Spoštovani,

  • Nacistična naključja

    V 38. številki “Mladine” gospod Andrej Ajdič v svojem ugovoru prispevku Klemna Košaka o nacističnih naključjih v tretjem odstavku skuša razvrednotiti mnenje Daniela Grafenauerja , da je bila “nemško govoreča manjšina v veliki meri nacificirana. Že sama izjava je precej prizanesljiva, resnica pa je, da je po ustanovitvi „Reichskommissars für die Festigung deutschen Volkstums“ (Državnega komisarja za utrjevanje nemške narodnosti) 7. oktobra 1939 bil Kulturbund dokončno integriran v oblastni aparat Heinricha Himmlerja. Saj morebiti še veste, kdo je bil to: Reichsführer-SS und Chef der Deutschen Polizei. (beri vsaj Wikipedia - geslo Kulturbund). Prav zanimivo bi bilo izvedeti kaj več o tistih članih kulturbunda, ki baje niso bili nacisti.

  • Jankovićev paradoks

    Grega Repovž je podal tehtno analizo zadreg in ravnanj nas volivcev, kadar so pred nami na volitvah kandidati sumljive poštenosti. Zato, da ne bi morali prevzeti samo volivci odgovornost za dane izbire, bi bilo le potrebno spomniti, da volivci izbiramo lahko samo med tistimi, ki nam jih ponudijo politične stranke. Seveda je možna izbira tudi bojkotiranje volitev. Toda to je najslabša rešitev, bolje je v slabi ponudbi izbrati manj slabo možnost.

  • Jankovićev paradoks

    Spoštovani odgovorni urednik Grega Repovž,

  • Pahorjeva nova kravja kupčija

    V zadnji številki vašega tednika je novinar Borut Mekina v članku z naslovom Pahorjeva nova kravja kupčija ponovil že večkrat demantirano neresnico, da sem podpisana sodelavka tednika SDS Demokracija. Slednje naj bi namreč, kdo ve zakaj, veljalo kot kronski dokaz moje neprimernosti za imenovanje v nadzorni svet STA in je po vsej verjetnosti tudi razlog za očitke 'o kravjem kupčevanju' poslanca SD Boruta Pahorja, ki si je v državnem zboru s svojim glasom drznil podpreti moje imenovanje. Ponovno torej izjavljam, da ne zdaj ne v preteklosti nisem bila sodelavka Demokracije. Moj popravek te napačne informacije je STA korektno objavila že 20. septembra, povzeli pa so ga tudi nekateri drugi resni mediji. Prosim, da to vzamete na znanje tudi pisci člankov v vašem tedniku, saj upoštevanje dejstev v nobenem primeru ne more škoditi vaši kredibilnosti. Preseneča me, da novinarji, še posebno tisti, ki sicer izražajo izjemno zaskrbljenost za prihodnost naše edine tiskovne agencije, v resnici ne izkoriščajo dovolj njenih uslug, temveč kar ponavljajo kdo ve od kod snete neresnice. Pa menda ne zato, ker bi z nenehnim povezovanjem mojega imena z Demokracijo želeli temu tedniku delati reklamo? Če drži slednje, bom namreč zaradi na ta način prebujenega pričakovanja bralcev, kdaj v prihodnosti morda res morala napisati kakšen članek tudi zanje.

  • Nacistična naključja

    Zapis g. Andreja Ajdiča v prejšnji številki Mladine potrebuje odgovor in nekaj pojasnil za bralce. Kärnten Heimatdienst - KHD (Koroška domovinska služba) je (bila) osrednja nemška nacionalna organizacija na Koroškem. Ustanovljena je bila že v predplebiscitnem času, marca 1920. Skozi vso svojo zgodovino je načrtno delovala za nasilno germanizacijo koroških Slovencev. V času druge svetovne vojne se je KHD aktivno vključil v raznarodovanje in brutalnosti, ki so jih izvajali nemški

  • Javni poziv Vladi Republike Slovenije glede napovedanega dviga DDV za časopise in revije

    Novinarji pozivamo vlado, naj nemudoma umakne načrtovani dvig DDV za časopise in revije, saj bi imel predvideni ukrep razmeroma majhno korist za proračun, hudo pa bi obremenil izdajatelje časopisov in revij. Že na kratek rok bo v zaprtje vrat prisilil več manjših, predvsem lokalnih medijev, na srednji rok pa tudi večje medijske družbe, ki bodo prisiljene v dodatno rezanje stroškov in zelo verjetno tudi v odpuščanja. To bo nedvomno vplivalo na kakovost informacij in ostalih medijskih vsebin, ki jih tiskani mediji posredujejo bralcem, s tem pa tudi zmanjšal obseg mnenjsko različnih zgodb oziroma pogledov, kar bi se zagotovo odrazilo na ustavno zagotovljeni pravici državljanov do obveščenosti. Ne pozabimo: Čim več pogledov mediji pokrijejo, bližje smo ustavno-pravnemu pojmu informiranosti in svobodnega pretoka informacij.

  • Uredništvo

    28. 9. 2012  |  Mladina 39  |  Pisma bralcev

    Vse najboljše, AKC Metelkova!

    Popravek

  • Adijo pamet

    Včasih smo za preprosto in zanesljivo rešitev problema uporabljali izraz: kmečka logika. Po tej logiki je bila kraja nekaj grdega, ki se kaznuje, in tisto, kar ni bila resnica, je bila laž. Tisti, ki so bili pridni in inovativni, so bili pametni, tisti, ki so zapravili celo podedovano premoženje, pa so bili neumni in so umrli v revščini.

  • Zaznamovani

    Spoštovani! V 30. številki revije Mladina z dne 27. julija 2012 je bil v rubriki Družba objavljen članek Zaznamovani, avtorja Staša Zgonika, njegov sogovornik pa je bil Miha Krofel iz Biotehniške fakultete. Navedena sta bila glede „zaznamovanja“ divjih živali v Sloveniji iz neznanih razlogov zelo redkobesedna, zato prosim za objavo spodnjega popravka.

  • Nacistična naključja

    Članek Klemna Košaka o Nacističnih naključjih je žal tendenciozna montaža stvari, ki ne spadajo skupaj. Prvi konstrukt, podprt celo z barvno fotografijo: Ulrichsberg. To je avstrijsko nemško združenje, po mnogočem primerljivo z Novo slovensko zavezo; oboji hočejo svoje „dedke“ politično rehabilitirati. Košak pa ga vpelje v obravnavo, kot bi bila njihova gesla naša gesla in bi bili oni krovna organizacija za nemško govoreče državljane Republike Slovenije! Kar pa zadeva naše dedke, bi ga spomnil na znamenit nemški film o dedkih z izrazito protinacistično tendenco. Tudi mi se imamo pravico spominjati na grenko usodo dedkov, mar ne?

  • Zlorabljeni žvižgi

    Bazoviška gmajna je posvečen kraj. Tla te gmajne so prepojena s krvjo rodoljubov naše krvi. Prvih žrtev takrat porajajočega fašizma v Evropi.

  • Intervju: Dr. Uta Ranke-Heinemann

    Dr. Uta Ranke – Heinemann je res prva ženska profesorica teologije, prestopnica iz Protestantske v Katoliško cerkev. Ali prav zato z vsemi topovi strelja na papeža in Vatikan, mislim, ali je prav s tem namenom prestopila. Trdi, da krščanstvo uporablja rojstvo za krepitev svoje moči, celibat pa za koncentracijo premoženja. Ko smo bogoslovci prejemali tonzuro, nam je škof simbolično v obliki križa odstrigel lase, medtem pa smo z njim ponavljali besede: Dominus pars haereditatis meae et calicis mei, tu es, qui restitues haereditatem meam mihi, kar pomeni: Gospod je delež moje dediščine in mojega keliha, ti si, ki mi boš povrnil mojo dediščino. Torej po smislu to pomeni povrnil za vse tisto, za kar sem se odpovedal in mi po naravi pripada, pričakujem tvoje povračilo v nebesih.

  • Sedanji študentski trenutek

    V 35. številki Mladine sem prebral članek prof. dr. Ivana Lebana s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in bil navdušen, da nekdo spodbuja mlade, da gredo v širni svet.

  • Mediji, spet

    Spoštovani g. Marko Filli, generalni direktor RTV Slovenija

  • Intervju: Dr. Vesna Pusić

    V članku Boruta Mekine, Mladina 31.8.2012, ki je v Zagrebu opravil intervju s hrvaško zunanjo ministrico, žal nismo zasledili tudi novinarjevega vprašanja ministrici o pomembni in nujni obojestranski rešitvi problema, ki traja že dve desetletji t.j. o vračanju nacionaliziranega premoženja. Škoda, da je novinar izpustil to priložnost, ker bi z opozorilom na ta problem morda dobili odgovor sogovornice, ali (n)ima nevrnjeno premoženje slovenskih državljanov, ki se nahaja na Hrvaškem, tudi potrebno politično in moralno težo za hrvaški politični vrh, kot jo imajo razvpiti denarci hrvaških varčevalcev v

  • Odprto pismo

    Visokošolska skupnost z veliko zaskrbljenostjo gleda na zadnja dejanja pristojnega ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) na področju visokega šolstva in znanosti, s katerimi ruši temelje učinkovitega javnega visokošolskega in raziskovalnega sistema ter v imenu »nujnih« sprememb, ki terjajo »hiter odziv«, popolnoma zanemarja ključne udeležence: poleg zaposlenih na univerzah in študentov predvsem predstavnike gospodarstva, državnih in lokalnih institucij, kulture, športa in ostalih prizadetih.

  • Revizija

    1941–1945 smo imeli tri slovenske vojske: dve kvislinški in eno na zavezniški strani!

  • Moč (in težava) simbolov

    Joseph A. Mussomeli, ameriški veleposlanik v Sloveniji, se v svojem prispevku (...) med drugim sprašuje: »Naj bo katerikoli simbol, ki žali pomemben segment v državi, vključen v praznovanje, katerega namen je okrepiti enotnost v državi?« Iz konteksta lahko sklepamo na njegovo stališče, da rdeča peterokraka zvezda ne sodi na državno proslavo. Seveda se diplomatsko zavaruje: »Le Slovenci sami imajo pravico odločati, ali bodo ob dnevu slovenske državnosti plapolale zastave z rdečo zvezdo ali ne.« Tu si bom dovolil sklepati, da je s Slovenci mišljeno slovensko ljudstvo kot celota oziroma velika večina slovenskih državljanov. Nekaj povsem drugega očitno pomeni »pomemben segment«. Tu ne gre za ljudstvo, kajti iz poteka omenjenega praznovanja je bilo jasno razvidno, da njegov namen ni bil okrepiti enotnost v državi, ampak ravno nasprotno: razdvajati ljudstvo z arogantne pozicije oblastne elite. Slovenci sami namreč – torej skoraj 100 odstotkov nas navadnih državljanov – nima nikakršne možnosti odločati, kakšne zastave bodo plapolale in kdo bo govornik na kakšni proslavi.

  • Vizumske bizarnosti

    Popravek

  • Cerkveni otok

    Simboli niso samo križ in peterokraka zvezda, svastika ali Davidova zvezda. Človek je že od pradavnine podeljeval simbolno vrednost tudi naravi: goram, rekam, jezerom, gozdovom … in jih tako povzdignil v območje svetega, ki je skupnost, pleme, rod, občestvo združevalo in utrjevalo zavest, da so del narave, stvarstva. Da je človek krona stvarstva, si je izmislilo šele antropcentrično mišljenje, ki je zavetje iskalo v veri v (enega in edinega) boga. Tudi Slovenci smo podelili nekaterim krajem simbolno vrednost, jih povzdignili v združevalno silo, ki naj bi se umirila vse mrzle viharje domačije. Tako je Triglav naša sveta gora. In kape partizanov so se imenovale triglavke, ne trirogelniki! S tem je pokrivalo dobilo višji, simbolni pomen. In tak simbolni kraj je tudi »kinč nebeški«, Bled z jezerom in otokom sredi njega. Blejsko jezero z otokom in cerkvijo na njem je že zdavnaj postalo ikona. Ko je bil leta 1966 svetovni kongres PEN, na katerem so se – še v obdobju blokovske delitve sveta – prvič srečali pisatelji zahoda s sovjetskimi pisatelji, je Bled tudi v mednarodnem merilu pridobil novo, višjo, simbolno vrednost dialoga in sporazumevanja. In ko se pisatelji vsako leto srečujemo na tradicionalnem PEN srečanju, Bled z jezerom in otokom vedno znova zažari v svoji simbolni vrednosti.

  • Ustava liberalnih ekonomistov

    Klemen Košak je v svojem članku zavajajoče napisal nekatera dejstva, s katerimi potvarja resnico.

  • Revizija

    Normalen človek bi se lahko z Evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov le strinjal, če politična kasta tudi tega ne bi na sebi lasten način zapackala, na kar v svojem članku opozarja dr. Repe. Sam bi le na kratko opozoril na dva momenta, ki se po mojem v tej zgodbi premalo poudarjata.

  • Intervju Gregor Virant

    Veritas veritatis ! me je prevevalo, ko sem prebiral razgovor s predsednikom parlamenta dr. Virantom. Spomnil sem se na njegova pogajanja s predsednikom stranke PS Jankovićem za sestavo vlade pa tudi na to, da je njegov najožji sodelavec, finančni minister, pripravil vsaj nekaj nad vse usodnih zakonov, ki so poglobili krizo. Mirno spremlja in zagotavlja v Državnem zboru sprejemanje teh zakonov, poleg tega pa odpira številne teme, ki pozornost javnosti usmerjajo na probleme, s katerimi se sedaj, ne v parlamentu in ne v vladi, ne bi smeli ukvarjati, ker so težave v gospodarstvu in v finančnem sektorju še kako usodne. Mirno opazuje, kako vlada izvaja, tudi z ministroma njegove stranke, kadrovske menjave in s tem vnaša v slovensko družbo nestabilnost in strah pred bodočnostjo. Menjajo vse, v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih, na žalost brez kakršne koli misli o svoji odgovornosti!

  • Moč (in težava) simbolov

    V rubriki Polemika je gospod Joseph A. Mussomeli načel vprašanje simbolov. Dajem dva odgovora in postavljam eno vprašanje.

  • Ta strašni čas

    Slovenija je v nenehnem depresivnem stanju. Kar ni za Evropo na splošno niti tako nenavadno. Vzrok te depresije in vsesplošnega nezadovoljstva pa je, kakor nam pravijo politiki, kriza. Kriza. Kriza je stanje, ko nam ne gre. Če pogledamo slovensko politiko, potem smo gotovo v krizi, ker nam tam pač ne gre dobro. Vendar nočem na tem mestu pisati o tem, kako nam v politiki ne gre dobro, temveč se bom obrnil na še en drug element, ki našo krizo tako lepo napaja z gorivom.

  • Intervju dr. Rajka Pirnata

    Preizkušeni in preudarni pravnik dr. Rajko Pirnat pravi, da so ukrepi v ZUJF-u (posebno tisti, ki selektivno klestijo po upokojencih) »nedomišljeni, protipravni«, da so povzročili »cel kup neustavnosti«. Če je to res, potem mora naš pravosodni sistem reagirati, predvsem Ustavno sodišče, pa tudi mednarodni opazovalci Slovenije ne morejo ostati slepi.

  • Intervju Jože P. Damijan

    Spoštovani!

  • Odpusti nam naše grehe

    Dr. Saje, tiskovni predstavnik SŠK, me je v pismih bralcev popravil, da Ratzinger ni podpisnik pisma francoskemu škofu Picanu (ki sem ga citiral v Mladini, št. 31). Res je, opozorilo g. Sajeta drži. Namesto da bi jaz pravilno napisal, da je Ratzinger (so)odgovoren za tisto škandalozno pismo, sem pomotoma navedel, da ga je »(so)podpisal«. Kajti podpisnik je predstojnik duhovniške kongregacije Dario Castrillon Hoyos in ne Ratzinger.

  • 10. 8. 2012  |  Mladina 32  |  Pisma bralcev

    Državni holding vs zlato fiskalno pravilo

    „V čem je smisel zlatega fiskalnega pravila in ustanovitev državnega holdinga, skoraj hkratno?“ Moje razmišljanje je: V času izvedene finančne krize so nacionalne centralne banke že v letu 2011 omogočile bankam v težavah, da so lahko tvegana sredstva izločile iz svojih bilanc stanja in jih prenesle v bilanco stanja ECB (v zameno pa od nje dobile posojila); mnoge od teh sredstev je izredno težko ovrednotiti. Evrosistem, na katerem temelji ECB, je zaradi odkupovanja teh državnih obveznic in zagotavljanja poceni posojil evropskim bankam sedaj izjemno zadolžen.

  • Odpusti nam naše grehe

    Dr. Srečo Dragoš je dne, 3. avgusta 2012, v članku Odpusti nam naše grehe, objavljenem v tedniku Mladina na str. 18 in sl., navedel neresnične trditve o pismu kardinala Ratzingerja v primeru reševanja spolnih zlorab v Franciji. Dr. Dragoš navaja naslednje trditve: »Značilen primer je ravnanje škofa Pierra Picana iz Bayeuxa in odziv takratnega predstojnika kongregacije za vero, kardinala Josepha Ratzingerja. Slednji je leta 2001 škofu Picanu čestital za prav posebno dejanje v zvezi s homoseksualnim posilstvom, ki ga je zagrešil neki duhovnik (Rene Bissev). Šlo je za zelo hud primer klerika, ki je nekega mladeniča znova posilil in nadlegoval še šest drugih, za kar je bil tudi obsojen na 18 let zapora (v Franciji, ne v Sloveniji). Ker pa francoski škof, omenjeni Pican, te spolne zlorabe podrejenega klerika ni prijavil policiji, čeprav bi to po francoski zakonodaji moral, je bil zaradi kršenja obveznosti prijavitve obsojen na tri mesece pogojno. Nato pa ga v Vatikanu izrecno pohvalijo. V pohvalnem pismu, ki ga je (so)podpisal Ratzinger, je rečeno: ’Pravilno ste ravnali. Veseli me, da imam v episkopatu kolega, ki v očeh zgodovine in vseh drugih škofov na svetu raje gre v zapor, kot da bi ovadil svojega sina in duhovnika.’ To pismo je Ratzinger, predstojnik kongregacije za vero, v obliki kopije hkrati razposlal tudi vsem škofovskim konferencam. Po vsem svetu, kjer je prisotna RKC, se množijo dokazi, da je takšno ravnanje prej pravilo kot pa izjema.«

  • Lustriran govor

    Letošnja svečanost pri Ruski kapelici na Vršiču je pritegnila izjemno pozornost in vznemirjenje slovenske javnosti in medijev. O tem, kako je trenutno vladajoča elita preprečila oziroma prepovedala nastop znanega slovenskega zgodovinarja profesorja Jožeta Pirjevca na slavnosti, je v teh vročih avgustovskih dnevih izgovorjenih in zapisanih pravo morje besed. Med temi je veliko za ljudi dobre volje vzpodbudnih tehtnih besed, a tudi nekaj kompromisno naravnanih, ki bi rade z nekakšno toleranco zgladile in zakrile vso protislovnost dogajanja na Vršiču. Soočeni pa smo žal s kar preveliko množico pritlehnih besedic, ki ponižujejo človeško dostojanstvo s cinizmom in lažjo ne samo odstranjenega govornika, ampak sam spomenik na Vršiču in z njim tudi Društvo Slovenija-Rusija, ki je ta spomenik in njegov dragoceni pomen sprejelo za svoj simbol.

  • Intervju: Spomenka Hribar

    Včasih se zdi povsem neverjetno, kako trdovratne so neresnice in s kakšno lahkoto jih potem, ko je bilo že večkrat povedano, da so neresnice, ponavljajo tudi ljudje, ki si sicer prizadevajo, da bi neresnice razkrivali in preprečili. Jure Trampuš je tako v sicer zelo zanimivem in stvarnem pogovoru s Spomenko Hribar z vprašanjem o Dušanu Pirjevcu –Ahacu, partizanskem komisarju, ki naj bi v času druge svetovne vojne »streljal Rome«, znova »pogrel« zgodbo o Pirjevčevi odgovornosti za poboj Romov v Beli krajini leta 1942, čeprav je Radko Polič v knjigi Belokranjski odred že leta 1975 opozoril, da Pirjevca v času poboja Romov sploh ni bilo več v Beli krajini. Radko Polič je bil, kot je na posvetu ob 90. letnici rojstva Dušana Pirjevca na Filozofski fakulteti v Ljubljani 30. novembra lani omenila Pirjevčeva hčerka Alenka Pirjevec, pripravljen konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let trditve Jožeta Javorška v knjigi »Nevarna razmerja« o Pirjevčevem »nasilnem obnašanju« na Dolenjskem in v Beli krajini ovreči tudi na sodišču, toda Temeljno sodišče v Ljubljani, ki je leta 1982 obravnavalo njeno tožbo proti Javoršku zaradi obrekovanja očeta, z njene strani predlaganih prič ni pripustilo k obravnavi.

  • Nepotizem državnega vrha

    Trditve novinarja Boruta Mekine o direktorici Študijskega centra za narodno spravo Andreji Valič Zver so neresnične. Če ne bi nasedal govoricam, temveč sledil načelom novinarske stroke, bi zlonamerne govorice preveril in vprašal Svet SCNR, član katerega je tudi novinar Mladine, ali pa prejšnjega direktorja SCNR dr. Milka Mikolo. Ob tem bi ugotovil, da je bil leta 2008 razpis za novega direktorja SCNR, da je bilo petnajst prijav in da so samo tri ustrezale razpisnim pogojem. Od teh treh pa je imela mag. novejše zgodovine (junija letos je obranila doktorsko tezo) Andreja Valič Zver, takrat asistentka prof. dr. Janka Prunka na FDV, najboljše kvalifikacije.

  • Intervju: Jože P. Damijan

    Od profesorjev, posebej še, če jim je vzornik nobelovec Paul Krugman, pričakujemo, da v javnosti dajejo argumentirane, na dejstvih temelječe izjave. Jože P. Damijan, ekonomist, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pa je v Mladini, dne 27. julija podal, zavajajoče, žaljive in neresnične izjave, ki potrebujejo pojasnila in so v nadaljevanju podana ter jih lahko tudi dokumentiramo. Ne vemo sicer, komu koristi izkrivljanje in zaničevanje ljudi in podjetij v že sicer napeti situaciji, pa tudi sicer je bil delavsko managerski odkup BTC presojan praktično s strani vseh pristojnih državnih organov, sodišč, pravnih in ekonomskih strokovnjakov.

  • Izjava

    Izjava o ne- dogodku

  • Dvotretjinski sen

    Včasih postane prav vznemirljivo, če si človek prikliče v spomin dogajanja ob lanskih predčasnih volitvah, še posebej morda vrvež javnomnenjskih anket in splošnih volilnih napovedi. Stranke tedanje vladne koalicije so bile na dnu lestvic, njihovi liderji pa tudi. Pojavil pa se je Gregor Virant z Državljansko listo, ki je v hipu obvladala pomemben del volilnega telesa. Njegov nastop je sprožil vrsto vprašanj in domnev, večji del povezanih z namigi, da gre v bistvu za Janšev projekt, kako najti zaveznika za trdno povolilno koalicijo. Veliko se je »šušljalo«, da imata z Virantom nekakšen dogovor. Podton: njun osnovni cilj naj bi bila (trdna!) dvotretjinska parlamentarna večina …

  • RKC zahteva nove odškodnine

    Država in RKC

  • A smo se zato borili?

    Kam ploveš, Slovenija!

  • Intervju: Ivan Ketiš

    »In potem ta državna sekretarka Škrinjarjeva … našteva, v centru je lahko samo ena knjižnica in podobne bedarije. Kolega z lesarske jim je kasneje rekel, da bodo dijaki do te knjižnice potrebovali uro in pol iz Limbuša. Ali na ministrstvu vedo, da knjižnica ni namenjena samo izposoji, ampak, da je to mesto vsakodnevnega študija in del vzgoje in izobraževanja?«

  • Kaj bo zakuhal Luka Novak?

    Luka Novak ni kandidiral na listi SLS za poslanca.

  • »Edini interes vlade je, da bi kadrovala svoje ljudi«

    V Mladini je bilo 13. julija 2012 objavljeno pismo Pavla Gantarja, predsednika stranke Zares, z naslovom »Edini interes vlade je, da bi kadrovala svoje ljudi«. Z zapisanim je (znova) pokazal, da ne pozna (slovenske) energetike. To seveda ne bi bil problem, če ne bi na račun tega zavajal javnosti z izjavami, ki s projektom TEŠ 6 nimajo realne povezave.

  • A smo se zato borili?

    Krivični zakon o izbrisanih je sprejela prva Peterletova vlada, ki je bila obsedena s sovraštvom do ljudi, s katerimi smo 100 let živeli v slogi in prijateljstvu. Prizadeti so bili mnogi pošteni in dobri ljudje. Vendar pa pravičnost še obstaja, če ne pri nas, pa v Evropi. Škandalozno pa je, kako se današnja vlada odziva na razsodbo Evropskega sodišča o izbrisanih. Pravijo, da država nima denarja za izplačilo odškodnin. Točno se ve, kdo je zakuhal to sramoto, pa naj zato oni tem ljudem poplačajo za vse, kar so morali zaradi izbrisa pretrpeti. Desničarji v naši državi se niso iz te lekcije Evropskega sodišča prav nič naučili, namreč da sprejemanje zakonov in ukrepov na podlagi sovraštva v današnji Evropi ni sprejemljivo. Sedaj so se spravili na borce NOV. Ne samo, da nam na stara leta jemljejo naše pravice in znižujejo pokojnine, tudi žalijo nas, ko nas ločujejo od veteranov vojne za Slovenijo. Mi smo tudi svojo kri prelivali za ljubo domovino proti okupatorju. Kardinal Rode je 5.6. na TV izjavil, da je komunizem kriv, da smo Slovenci razdeljeni v dva tabora. Slišali smo tudi, da so bili borci partizani dobri fantje, saj so bili večinoma krščansko vzgojeni, da smo bili prisilno odpeljani k partizanom. To zadnje je pa težka laž. Do kapitulacije Italije smo bili vsi borci prostovoljci. Borili smo se za svojo domovino proti okupatorju in ne proti veri. Kaj je počela cerkvena oblast v tistem času in koga je podpirala, dobro vemo. Če so se ti dobri fantje partizani obrnili proti njim, si je Cerkev sama kriva, saj se je pajdašila z okupatorskimi silami in domačimi izdajalci.

  • Slovenski državni holding

    Vlada je uskladila besedilo predloga Zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), s katerim bo pripojila SOD-u še KAD in DSU ter v njegovem okviru ustanovila »slabo banko«, na katero bodo prenesli slabo zavarovane terjatve bank kot tudi zasežene vrednostne papirje in drugo premoženje, ki je bilo dano v zavarovanje predmetnih terjatev. Tako bodo pod eno streho združili ne samo vse deleže v gospodarskih družbah, ki jih ima država preko paradržavnih skladov, temveč tudi vse deleže, katerih nakup so financirale banke z dajanjem slabo zavarovanih kreditov. S tem ukrepom bi naj Vlada odnosno davkoplačevalci razbremenili banke, jim »očistili« bilance, da bodo slednje ponovno lahko opravljale tisto funkcijo v gospodarstvu, za katero so bile v prvi vrsti ustanovljene. Država pa bo lahko bolj učinkovito »gospodarila« s svojim imetjem. Vse to se sliši zelo lepo, zastavljam pa si vprašanje, zakaj je Vlada izbrala prav ta model reševanja bank? Verjetno ni odveč opomniti, da so v drugih razvitih državah banke v glavnem reševali tako, da jih je država enostavno dokapitalizirala ter preko novoizvoljenih organov nadzora in upravljanja prisilila, da spremenijo svojo politiko poslovanja in po potrebi terjajo odgovornost oseb, ki so z neodgovornim in »lahkomiselnim« delovanjem banke spravile v finančne težave.

  • Intervju: dr. Andrea Saccucci

    Vse čestitke odvetniški družbi Lana Lagostena Bassi in osebno odvetniku Saccucciju ob veliki, velikanski zmagi v Strasbourgu – po zaslugi njihovega znanja in izkušenj še zlasti s primeri množičnih kršitev človekovih pravic. Takega znanja in takih izkušenj nima v Sloveniji nihče, ne posameznik ne odvetniška družba. Sam sem pri tej njihovi pritožbi v Strasbourg sodeloval (od vsega začetka) samo z gradivom in argumentacijo za enega od 11 pritožnikov (Alija Berisho, ki sem ga že pred tem sam zastopal pred slovenskimi sodišči) in kasneje še z nekaj gradiva za argumentacijo - toda ves čas postopka sem njih in sodelavce tudi opozarjal na velikansko tveganje za usoden poraz v tem postopku. Po odločitvi italijanskih odvetnikov, da se bodo zoper prvo, za izbrisane izredno slabo odločbo »malega« senata ESČP iz julija 2010 pritožili kvečjemu v imenu dveh zavrnjenih pritožnikov (Jovanovića in Petreša), ne pa tudi v imenu osmih, takrat žal samo navideznih zmagovalcev, v resnici pa poražencev prvega postopka, smo se takemu usodnemu porazu izognili samo po velikanski sreči, ker takratna (Pahorjeva!) vlada s to svojo prvo strasbourško relativno zmago nad izbrisanimi ni bila zadovoljna. Hotela je še več (torej še manj za izbrisane), vsa logika te prve sodbe ESČP ji je govorila v prid in tako se je (na našo srečo) zoper to, zanjo v bistvu zelo ugodno sodbo pritožila kar ona sama! A se je globoko uštela: ko je na podlagi te njene pritožbe zadevo dobil v roke Veliki senat ESČP, torej 17 najbolj uglednih in izkušenih sodnikov ESČP (od sedmerice iz prvega senata je bil v Velikem senatu samo sodnik iz Slovenije dr. Boštjan M. Zupančič), je v ključnem spornem vprašanju, ali prizadetim za vse prestano pripada tudi odškodnina (ali pa je dovolj že izdaja dopolnilne odločbe, torej tistega znanega »papirja brez vrednosti«, kakor je – povsem nerazumljivo in nerazumno - razsodil prvi senat), Veliki senat (in to soglasno!) razsodil diametralno nasprotno kot prvi senat!

  • »Edini interes vlade je, da bi kadrovala svoje ljudi«

    Marko Golob, član uprave AUKN se je v intervjuju (Mladina št. 27, 7. julija 2012) neprijetnim vprašanjem v zvezi z vlogo agencije pri projektu izgradnje 6. bloka TE Šoštanj izognil tako, da je vse zgode in nezgode tega projekta pripisal temu, da naj bi Zares poskušal »prevzeti projekt«. Še več kot to, AUKN je pripisal celo zasluge za opozorila in s tem za (politični in medijski) vihar, ki se je sprožil v zvezi s TEŠ 6.

  • Kralji hokeja, svetovalcev in mode

    Dr. Bernard Nežmah je v Pamfletu (Mladina št. 24) zapisal, da košarkarski klub Union Olimpija upravlja Pozitivna Slovenija, »kar je več kot ocean daleč od vodenja športnih klubov v ZDA, kjer senatorji demokratske in republikanske stranke ne odločajo o delovanju najboljših ekip na svetu«. To ne drži: lastnik košarkarske ekipe Milwaukee Bucks, ki igra v ligi NBA, je demokratski senator Herb Kohl, baseballska ekipa Texas Rangers pa je bila med letoma 1989 in 1994 v lasti vlagateljske skupine, ki jo je vodil George W. Bush. Slednji je položaj »predsednika uprave« kluba zapustil decembra 1994, po izvolitvi na položaj guvernerja zvezne države Teksas. Svoj lastniški delež v klubu je nato prodal leta 1998.

  • Spretni Vatikanski diplomati

    Kot da ne bi imeli »Dneva državnosti«, ki označuje dan, ko je Slovenija razglasila svojo državno neodvisnost, saj smo naslednji dan (26.6.1991) doživeli, da sta se medsebojno priznali Hrvaška in Slovenija. Priznali sta se dve suvereni in neodvisni državi. Mnogo nas je, ki smo na to ponosni. O svoji suverenosti odloča vsaka država sama. Pri tem je najbolj čudno to, da slovenski uradni organi dobesedno klečeplazijo, da bi prvenstvo nekega priznanja prisodili nekemu »mednarodno že priznanemu subjektu«, ki je čakal na druge države, preden je to naredil sam in še to po šestih mesecih!

  • Kdo se boji rdeče zvezde?

    Na dogajanja ob proslavi ob dnevu državnosti se je odzval tudi kardinal dr. Franc Rode in povedal, da je bil boj za Slovenijo boj proti rdeči zvezdi, proti jugoslovanski armadi. Dodal je še, da ne ve, zakaj bi njene simbole gledali na proslavi državnosti in samostojnosti.

  • A smo se za to borili?

    Strategija državne proslave

  • Kdo se boji rdeče zvezde?

    Rode je dejal, da so partizanom zvezdo vsilili. Morda! Tudi križ so ljudem vsilili, pod njim so padle številne žrtve. Je simbol nasilja nad drugačnimi skozi vso zgodovino, čeprav je nasilje v popolnem nasprotju z Jezusovim naukom. Bo tudi križ, skupaj z zvezdo, prepovedan simbol?

  • Spretni vatikanski diplomati

    Menim, da smo v teh mesecih soočeni z agresivnim uveljavljanjem janšizma.

  • Državna univerza in varčevalni ukrepi

    Nedavno me je blagajničarka v nekem trgovskem središču povprašala, če sem upokojenec. S tem statusom bi imel namreč poseben popust. Tudi v avtobusu mi kdaj pa kdaj mlajša dekleta odstopijo sedež. Tudi veliko ljudi me vnaprej pozdravi, ko se srečamo na ulici. Pač čas je opravil svoje in nekega dne se bo potrebno posloviti od kolegov na univerzi, ne bo več prijetnega kramljanja z nadebudnimi študenti, ne bom več vezan na točno določene ure v tedenskem urniku, ko sem moral zbrano dnevno odpredavati dve ali več ur hkrati. Ne bom več mentor pri različnih študentskih opravilih, ne bom več javni uslužbenec, iz profesorja bom postal upokojenec. Toda to me ne skrbi. Opravljanje vsega pedagoškega in raziskovalnega dela na univerzi od asistenta do rednega profesorja mi je bilo v veliko veselje in čast - bil je to moj hobby. S tem hobbyem se bom ukvarjal še naprej, če mi bodo dovolili.

  • Protest fakultet, ki izobražujejo strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju

    Zaradi dogajanj v zadnjih mesecih javnost, starše otrok in mlade generacije opozarjamo na izjemno škodljive in dolgoročno nepopravljive posledice, do katerih bo prišlo v šolskem sistemu in visokošolskem izobraževanju, če se bo nadaljevalo z nestrokovnimi in nepremišljenimi posegi na to področje, kot so se zarisali ob pripravi Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) in sprejemanju rebalansa proračuna. V bistvenih potezah so zgrešeni in tako škodljivi za razvoj države, da se jim je treba najostreje upreti in doseči spremembo odnosa in pristopa Vlade do vzgoje in izobraževanja in visokega šolstva.

  • Privatizacija učenja

    V članku Boruta Mekine “Privatizacija učenja” (Mladina, 15. junij 2012) je navedenih nekaj napačnih trditev, zato pojasnjujem.

  • Zdravje je največ, je bogastvo!

    A za državo in zavarovalnice! Siromašenje in privatizacija javnega zdravstva (in ostalih elementov socialne države) se nadaljuje!

  • Ali naj se kar vdamo čudaškim zakonom?

    V Mladini je bilo dne, 18. maja 2012, objavljeno pismo z naslovom »Ali naj se kar vdamo čudaškim zakonom?«, v katerem bralec poziva k spremembi zakonodaje tako, da bi bile k transparentnemu in odprtemu delovanju poleg javnih organov zavezane tudi gospodarske družbe, katerih lastnik je država ali občina.

  • Na zdravje z Žižkom

    Mladina, št. 20

  • Osem sekund za Obamo

    Spoštovani gospod urednik!

  • Zloraba veleposlaništva v Parizu

    Odgovor na članek

  • Intervju: Zoran Janković

    Zanimivo, obetajoče razmišljanje g. Jankovića. Škoda, da (še?) ni preverljivo v praksi. Ampak, tako je in k temu je največ pripomogel Borut Pahor. Že lep čas ga vidim kot trojanskega konja desnice, dopuščam pa možnost, da se tega niti ni zavedal. Pa ni moj namen odziva samo jeza zaradi Pahorja, ampak slabištvo, neka poštenost, odgovornost, korektnost par excellence in kar je še teh levo-civiliziranih manter na splošno, ki blokirajo njeno uspešnost. Zagovarjam pravo mero.

  • Izgubljene ladje

    Zelo radi govorimo in se predstavljamo, da smo pomorska država, a to nismo več. Da bi bili pomorska država bi morali imeti lastno ladjevje, s katerim bi sami upravljali. V vseh letih, kar obstajamo kot samostojna država, ni nobena vlada delala na tem, da bi naše ladje plule pod slovensko zastavo in imele luko pripadnosti Koper.

  • Varčevanje duši Evropo

    Vsi se strinjamo, da je treba odpraviti krizo, ki trenutno vlada v Sloveniji in v Svetu. Različni so samo pristopi k reševanju in pogledi na vzroke za krizo. Zdajšnja največja vladna stranka je pod taktirko Janeza Janše dolgo pripravljala agendo strogih varčevalnih ukrepov. Ob mučnih pogajanjih s sindikati si je vlada drznila izsiljevati sporazum z zagotovilom sindikatov, da ne bodo podprli referenduma.

  • 1. 6. 2012  |  Mladina 22  |  Pisma bralcev

    Vsi smo grški Židje

    Neonacistična stranka Zlata zora je ta mesec vstopila v grški parlament. S svojim simbolom, ki ga je navdihnila svastika, hitlerjanskim pozdravom, omenjanjem Mein Kampfa, antisemitsko in rasistično ideologijo, zanikanjem holokavsta, nasiljem nad priseljenci, grožnjami novinarjem in kultom osebnosti je neposredna naslednica nemške nacionalsocialistične stranke, ki je Evropo in svet pahnila v kaos in prelivanje krvi.

  • Kdo je dobil denar od prodaje?

    Z Mercatorjem se neprestano nekaj dogaja. Zgodil se je odstop uprave, med nadzornike je vstopil Matej Lahovnik, ki kot minister v prejšnji vladi ni opravil svojih nalog, izrinjeni so mali delničarji. Nacionalnega interesa ni več, je le še interes potap-

  • Zaželene in nezaželene proslave

    Spoštovani!

  • Ne varčevanje, ampak maščevanje

    V nekdanji Jugoslaviji se je Dan mladosti praznoval 25. maja. Ta dan je bil rojstni dan maršala Tita. Datum njegovega rojstnega dne je določil centralni komite Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Dan mladosti je bil dan, prežet s pozitivno energijo, s svetlim pogledom na boljši jutri. V šolah se je deklamiralo in prepevalo, po državi so se odvijale različne kulturne in športne prireditve. Dan mladosti je še posebej zaznamovala Štafeta mladosti, ki se je na stadionu Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu predala maršalu Titu. Prva štafeta je svoj start imela v rojstnem kraju maršala. V zagorskem Kumrovcu. Prenos in predajo štafete so prikazovale mnoge televizijske postaje. Skorajda vsak Jugoslovan je spremljal predajo štafete. Prav tako so mlade pionirje sprejemali med mladince, v Zvezi socialistične mladine Jugoslavije. Dan mladosti je potekal pod geslom: »Bratstvo in enotnost«, skladneje z današnjim izrazoslovjem: »Medkulturni dialog in toleranca«.

  • Ali naj se kar vdamo čudaškim zakonom?

    Kot eden od nekdanjih pobudnikov uporabe kakovostnejšega premoga v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana, d.o.o. (TE – TOL) in kot član civilne iniciative »Davkoplačevalci se ne damo« (DPSND) sem želel pridobiti uradne podatke za analizo strukture stroškov indonezijskega premoga - glavnega energenta TE-TOL. Bil sem izredno presenečen, da so ti podatki tajni, saj je lastninska struktura TE-TOL takšna: 14,8 % v lasti RS in 85,2% v lasti Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o.- v sestavi in lastništvu Javnega holdinga mestne občine Ljubljana. To človeka navaja na to, da pomisli, da je ljubljanska Termoelektrarna - Toplarna »pravna oseba javnega prava«. Pri tej misli ga utrjuje dejstvo, da z ogrevanjem oskrbuje mesto Ljubljana, katere potrošniki smo zainteresirani za informacijo, kaj nam TE-TOL zaračunava v cenah svojih storitev. Pa temu po sodbi Upravnega sodišča RS in informacijske pooblaščenke ni tako, saj velja TE-TOL po veljavnih zakonih za »gospodarsko družbo – pravno osebo zasebnega prava, ki ne opravlja javne službe«.

  • Intervju: Dr. Franc Rode

    V predčasnih vladnih razpravah o noveli Zakona o verski svobodi in o novem sistemu financiranja slovenskih cerkvenih skupnosti so vodilni v slovenski RKC ogorčeno zavračali spremembe. Tudi predlog, ki bi verskim skupnostim zagotavljal večjo medsebojno enakopravnost. Toda realizacija novelizacije zakona ni bila udejanjena. Predsednik vlade g. Pahor je od tega odstopil. Tudi ni pomislil na uvedbo cerkvenega davka. S tem odpravo sedanjih dajatev iz proračuna verskim skupnostim in v tem preko 90% dominantni RKC. Uradu za verske skupnosti je naložil samo uveljavitev odločbe Ustavnega sodišča v ukinitvi zaposlitve nosilcev verske skupnosti v zdravstvu in notranjih zadevah. Nenavaden način in odnos vodje najbolj leve(?) politične stranke na oblasti. Kakor da se je s tem realiziralo papeževo opozorilo v obliki odklonitve medsebojnega srečanja. Pri tem je izrečeno v predvolilni obljubi o spremembi dominantni religiji prirejenega zakona, celo mimo ustavnih pravil, v celoti »pozabil«.

  • Sveta vojna

    Tako imenovani varčevalni ukrepi se pojavljajo v zavesti slovenskega človeka kot svojevrstna dvoživka. Tradicionalno varčnim ljudem na sončni strani Alp pomenijo najprej potrditev pravilnosti življenjske usmeritve, ki v lestvici vrednot postavlja varčevanja na zelo visoko mesto. Takšna orientacija seveda odpira pot spoznanju, da je v krizni situaciji potrebno varčevanje še okrepiti. Ne gre pa jim v glavo, da morajo varčevati na način, ko se jim „dogovorno“ nekaj jemlje, čeprav sami niso krivi za nastalo krizo. Posegi v njihove žepe se jim ne zdijo pravični, saj so prepričani, da bi bilo mogoče uravnotežiti proračun in pridelati tudi kakšno rezervo, če bi država najprej postrgala tam, kjer krožijo veliki denarji, recimo vsaj pri koruptivnih zaslužkarjih, pri denarnih transakcijah in pri sivi ekonomiji.

  • Apel znanstvenikom in intelektualcem

    Vam namenjam ta apel, ker ocenjujem, da je vaše angažiranje nepogrešljivo v spreminjanju tega kaotičnega sveta. Vem, da nič ne vem, toda verjamem, da so prizadevni znanstveniki in intelektualci tega sveta velika in upoštevana sila, če to seveda hočejo.

  • Čas za revolt

    Če česa ne prenesem, na prenesem vlade, ki svojega naroda ne spoštuje in ne mara. In prav to ponovno občutim, zaznavam na vsakem koraku vsakdanjega življenja danes tu in sedaj. Pravzaprav je to že dejstvo.

  • O možnostih rudniške renesanse

    Ravno sem na fejsbuku gledala ilustracijo, kjer je v štirih risbah prikazana transformacija Zemlje skozi zgodovino, iz zelenega planeta, kjer je človeška populacija maloštevilna, narava pa bogata, v puščavo, kjer je tisto zeleno, bogato, zreducirano zgolj še na enklavo. Pri opazovanju ilustracije me je prešinila žalostna misel, da ji manjka še peta, zadnja sličica - tista, na kateri tudi micene zelene enklave ne bi bilo več, zgolj puščava bi ostala.

  • Naftna nevarnost

    Dr. Bogomir Kovač v tekstu s tem naslovom opozarja na različne posledice v žitju in bitju svetovnega občestva in posebej Slovencev glede na zmeraj višjo ceno nafte. Omenja zasebno naftno družbo »Schell«. Napiše se Shell, to, kar tako, mimogrede. Svoja razmišljanja dr. Kovač razpreda s predpostavko, da je zmeraj večja poraba te surovine splošna aksionomatična nujnost, ki se ji ni mogoče izogniti.

  • Obtožujem!

    Oblast obtožujemo, ker večina volivcev ni zadovoljna s politiko, saj lahko damo glas tistim, ki nam jih nastavijo vodstva strank po svoji podobi in po njihovi izbiri. Vendar stranke preslišijo vsak ugovor, ker bi se jim ob spremembah sesul piramidni sistem za vse svoje naklepe, izgubile pa bi tudi nadzor nad svojimi omrežji, ki jih držijo na oblasti. V nasprotju s tem ponujamo novo in povsem izvirno zamisel na podlagi ustavne pravice, da ima ljudstvo oblast. Zato izžrebajmo parlament! Pač podobno, kot je to pri znanih igrah na srečo.

  • Bodo kar vsi izjeme?

    Samozaposleni na področju kulture že vrsto let opozarjajo na svoj neustrezen položaj, skromne prihodke, slab socialni položaj, prikrajšanje pri pravicah iz dela, bolniških, kreditih in podobno. Predlagali so tudi kolektivno pogodbo in celo zakon o samozaposlenih na področju kulture.

  • (Ne) Misli s svojo glavo!

    Spoštovani odgovorni urednik g. Grega Repovž!

  • Boj za način razmišljanja

    Spoštovani g. Grega Repovž!

  • Zatohli hlev duha

    Tone Rački v pismu bralca trdi, da je moje razumevanje elitne kulture neprimerno, ker gre za še kako živo in aktualno ustvarjalnost. Še enkrat ponavljam – ne trdim, da je elitna umetnost muzejska iz vsebinskih, ampak iz formalnih razlogov. Za ilustracijo – v predstavi celjskega gledališča lahko po odrskih deskah skače Che Guevara in kriči ’Živel punk!’, kar je nedvomno zelo živo in aktualno iz vsebinskega vidika. Vendar ne govorim o tem. Trdim le, da to subverzivno estetsko sporočilo ne doseže več velike večine sodobnih potrošnikov umetnosti. Trdim še, da živa in aktualna umetnost lahko nastaja tudi, če jo posredujejo množični mediji. Navsezadnje bi lahko Che Guevara iste stvari kričal tudi na slovenski televiziji, le da z veliko večjim učinkom. Vendar do tega ne pride, ker sodobna kulturna politika privilegira tradicionalne medije na račun sodobnih.

  • Žiga žaga …

    Spoštovani,

  • Desant na zdrav razum

    Ko se čudimo izdelku vlade, s katerim nas prepričuje, da nas bo popeljala v svetle zarje, je dobro pogledati njihove predvolilne obljube. V posebni predvolilni izdaji SDS »Pametna rešitev« so takoj na prvi strani obljubili, da so »sposobni v prvih stotih dneh narediti najnujnejše , da presekamo spiralo pesimizma in pomanjkanja ambicij ter začnemo obračati smer razvoja spet navzgor.« Dalje je Janša na drugi strani posebej poudaril, da je »cilj peljati varčevanje pri delovanju države in oživljanje gospodarstva vzporedno«. Romana Tomc pa na 8. strani ugotavlja, da »pomanjkanje sredstev ne sme biti razlog, da bi se odrekli socialni državi, saj jo ravno sedaj najbolj potrebujemo«. No, seveda, tudi nova delovna mesta obljubljajo.

  • Archeo

    Že Balzac je v enem od svojih del opisal specifičen tip kritika. Približno takole: gre za možakarja (danes se seveda najde tudi že kaka ženska), ki se loteva predvsem uveljavljenih avtorjev, živečih v njegovem neposrednem okolišu. Svojo lastno kariero sistematično in vztrajno gradi na omalovaževanju njihovih del, pogosto je pokroviteljski in gre celo do meje zlonamernosti. Ravno toliko je preračunljiv, da ve, da s tem žanje naklonjenost in škodoželjno muzanje plebsa, predvsem pa tiho navdušenje vseh iz stroke, ki niso trenutna tarča njegovih poniževalnih izlivov. V obravnavano delo se ne poglablja, ko se znajde na terenu, kateremu njegov um ni kos, postane skrajno žaljiv. Bistven mu je samopromocijski efekt.

  • Vitka država

    Vlada je v začetku mandata pretresla slovensko strokovno in občo javnost z varčevalnimi ukrepi. Lahko da je namen tega manevra v odvračanju pozornosti, da se v miru spelje določene zakulisne načrte. Vendar se je vsaj na področju izobraževanja in znanosti potrebno dotakniti nekaterih podrobnosti „varčevalnih ukrepov“. Kot poročajo mediji, je Ministrstvo za finance marca 2012 pripravilo dokument z naslovom Uravnoteženje javnih financ, v katerem je kot ukrep notranjega varčevanja predvidelo tudi „Združitev javnih zavodov“. Tako naj bi se Javni raziskovalni zavod Pedagoški inštitut združil z Zavodom za šolstvo, Centrom za poklicno izobraževanje, Šolo za ravnatelje, Andragoškim centrom Slovenije, Zavodom Planica, Muzejem športa in Slovenskim šolskim muzejem, kar je sprožilo divjo nabirko podpisov podpore proti takemu početju.

  • Zatohli hlev duha

    Tomčev odgovor na mojo repliko me je razočaral. Od profesorja kulturologije bi upravičeno pričakovali drugačen diskurz. Namesto, da bi izkoristil priložnost, da svoja stališča podrobneje pojasni (čeprav pisma bralcev niso najprimernejši prostor za to), poskuša diskreditirati oponenta. Če užaljenost ne bi bila otročja, bi bil lahko z razlogom užaljen, pa nisem, ampak samo začuden. Začuden, kako je mogoče, da dr. humanističnih znanosti iz trditev v moji repliki (Mladina št. 12) razbere, da sem nedemokrat, da preziram neuke množice, da po moje »umetnost ne obstaja zaradi ljudi, ampak zaradi strokovnjakov, ki bdijo nad tem, da prihajajo v javnost umetnine, vredne človeštva, ne pa človeka«. Tega v mojem tekstu ni mogel najti, razen če je tja projiciral svoje lastne misli. Ne zato, ker bi bil sam nedemokrat in preziral neuke množice, pač pa je prepričan, da so vsi, ki se ne strinjajo z njegovo tezo, taki. Ta predsodek mu preprečuje, da bi razumel moja jasno, čeprav zgoščeno izražena stališča, s katerimi se lahko strinja ali ne. Lahko bi se tudi pozanimal, koga se je namenil zmerjati. Sebe imam za človeka iz ljudstva, ki je odrasel v zakotni gorski vasici. Prva in edina glasba, ki sem jo slišal, so bile narodne viže in še danes mi srce najbolj pristno zaigra ob zvoku frajtonarice. Seveda ne vsak dan in ves dan kot je to značilno za ljubitelje zabavne in popularne godbe. Večji del poklicne dejavnosti pa sem posvetil uvajanju ravno sodobnih oblik množične kulture filma, fotografije in stripa v šolske programe. Žal le z delnim uspehom, z izbruhom demokracije pa je bilo vse izničeno.

  • Ko se neznanje kompenzira z odločnostjo

    Spoštovani,

  • Najbolj za

    Glede napačnega vnosa podatkov o izidu glasovanja na volišču Lože Manče (OVK Ajdovščina) služba Državne volilne komisije posreduje pojasnilo.

  • Odgovor je v pogledu

    Bernard Nežmah in njegovi pamfleti so prav gotovo unikum v slovenskem novinarstvu. Njegovi vsakotedenski prispevki v Mladini so odraz demokratičnosti tednika Mladina, ki v pretežno politično levem časopisu dopušča tudi desno mnenje. To v desnih tednikih tipa Demokracija ali Reporter ne bomo nikoli dočakali. Predstavljajte si, da bi npr. Demokracija objavljala pamflete Vlada Miheljaka ali Reporter kolumne Borisa Ježa. Prav to počne Mladina, ki Nežmaha tolerira v svojem kolektivu, čeprav si ne predstavljam, da plačuješ nekoga, ki na teden sproducira eno piškavo stran zapisa s pričakovano in vedno ponavljajočo se mantro. Ta je v zadnjem mesecu ali celo še nekaj več v glavnem posvečena drevesom na grajskemu hribu, prašnim trdnim delcem in seveda Nežmahovemu stalnemu sovragu in pravi obsesiji Zoranu Jankoviću, brez katerega ni bilo še niti enega pamfleta, od kar je Janković postal župan Ljubljane. Nežmah je pač človek, ki o stvareh, o katerih piše, zelo malo ve, kar pa je še slabše, mu tudi ni do tega, da bi se o čem poskušal vsaj poučiti. Pred kratkim je namreč izšla monografija z naslovom Mestno drevje, ki so jo napisali največji strokovnjaki s tega področja in jo je izdal Botanični vrt UL. Če bi Nežmah knjigo vzel v roke ali o mnenju poprašal katerega od avtorjev, bi morda nehal pisati nebuloze o drevesih na grajskem hribu. Podobno velja tudi za prašne delce. Seveda so ti problem, a mnogo večji problem je prav tisto, kar Nežmah na koncu zadnjega pamfleta vehementno vrže preko rame. Zastrupljanje s tobakom oz. kajenjem je prvi vzrok pljučnega raka in ne prašni delci. Res pa je, da se ljudje s kajenjem zastrupljajo prostovoljno, od tega pa ima korist tudi državni proračun, za katerega pa vemo, v kakšnem stanju je. Zato je kajenje za državo dobro, saj ima od njega korist, od prašnih delcev pa nobene. Morda bi Janševa vlada, ki je polna bajnih domislic o omejevanju porabe, lahko razmislila na prihodkovni strani o uvedbi trošarin na prašne delce. Tako bi tudi prašni delci postali družbeno koristni, škoda bi bila le kolateralna, saj Nežmah o njih potem ne bi mogel več pisati. Ampak pravzaprav bi lahko, saj bi bil to še en razlog za toleriranje rabot desne politične opcije oz. vlade. O skrajno spornih potezah prav te opcije, ki nam vlada na »previrantski« način (beseda previrant si zasluži umestitev v SSKJ, kot označba za nekoga, ki izigra eno politično opcijo na račun druge in omogoči vladanje volilnim poražencem), v Nežmahovih pamfletih ni ne duha ne sluha. Pa bi si kakšno kritično misel pronicljivega misleca zaslužilo vsaj slavje desničarjev ob zavrnitvi družinskega zakona in hkratni predlogi vlade, ki bodo osiromašili prav tiste družine, na katere so se v kampaniji proti družinskemu zakoniku sklicevali. Poteze Janševe vlade dokazujejo le to, da vladajo in bodo vladali brez najmanjšega kančka ponižnosti, ki bi morala biti posledica zavedanja, kako so na zadnjih volitvah prišli na oblast. Seveda je naivno kaj takega pričakovati od Janeza Janše in njegovih »ministrantov«, ki so se do oblasti prigrebli na prej omenjeni previrantski način. O tem Nežmah ni pisal, ga pa moti, če Janković, zmagovalec na državnozborskih volitvah, ponovno prepričljivo zmaga na županskih volitvah. Nežmah bi pravzaprav moral biti vesel, o čem bi ob nasprotnem izidu lahko sploh še pisaril in pisunil? O Mojci Kucler Dolinar??? Pa bi bilo veliko bolje, če bi kdaj kakšno razdrl tudi o tem, zakaj Janševa vlada nima smisla za humor, dasiravno ima v svojih vrstah enega največjih političnih humoristov Karla Erjavca. Ta se je na račun »njegovih« upokojencev namestil na stolček zunanjega ministra, kjer kar po francosko razdira žoltave po svetovnih prestolnicah. Ob tem pa je hipno pozabil na njemu »tako drage upokojence«, ki igrajo tudi pomembno vlogo v »varčevalni« shemi vlade, v kateri sedi. Nežmah tudi ni nič napisal, ko je Janševa vlada radirala ministrstva in urade in agencije in ponovno kadrovala svoje preizkušene ljudi, na mesta, ki bi morala biti apolitična. Od vseh ministrstev pa je npr. obdržala popolnoma nepomembno in nepotrebno samostojno ministrstvo za Slovence po svetu. Da je tudi Ljudmila Novakova dobila stolček, s tem pa tudi Slovenci po svetu prepoznavne konture. Ja, tudi o tem Nežmah ni nič napisal in tudi ne bo, kajti če bi, ne bi bil več Nežmah. In Mladina ne bi bila to, kar je, zgled odprtega medija, ki ga z veseljem prebereš, vključno z Nežmahovim pamfletom, pa čeprav ti gre pošteno na živce.

  • Bodo kar vsi izjeme?

    Šolala sem se 18 let, po poklicu sem oblikovalka. Študirala sem na oddelku akademije, kjer postaneš izšolan inovator (itak); vse, kar narediš, je novo. Veš, zakaj, in iztuhtaš, kako narediti boljše, uporabnejše, prijaznejše, vidnejše …, karkoli je pač treba, da naročniku pomagaš njegov produkt čim kakovostneje umestiti na trg. Vse, kar naredim, je avtorsko in moje delo spada v tako imenovano kategorijo kreativne industrije.

  • Tokrat bo težje

    Še vedno aktualni prvi minister in njegov CK, predvsem ideološka komisija, ponavljajo nekatere napake iz obdobja 2004 – 2008. Predlagani ukrepi, zlasti njihov obračun z delavskim razredom, s kulturniki, partizanstvom in s povsem neorganizirano levico se namreč ponovno zapletajo. Spet cincajo. Na gnile kompromise kaže tudi premalo radikalen izbor izbrisanih spominskih dni. Za primer: le kako so mogli pozabiti na ukinitev Slovenskega kulturnega praznika?! Le kako so mogli spregledati idealno možnost, da bi 1. maj proglasili za navaden delovni dan na koledarju?!

  • Ne dovolite, da oni odločajo namesto vas

    Spoštovani,

  • Rio de Janeiro, Abu Dabi, Bangkok, Kuala Lumpur

    Novinar Mladine Peter Petrovčič je v članku o mednarodnih aktivnostih predsednika Vlade RS Janeza Janše napačno navedel nekaj trditev, ki jih je potrebno demantirati.

  • Zatohli hlev duha

    Tone Rački v pismu bralca trdi, da je moj pogled na kulturno politiko napačen iz treh razlogov: ker priznavam le medijsko posredovano kulturo, ker ne ločim med elitno in visoko kulturo in ker napačno razumem množično kulturo.

  • Zatohli hlev duha

    Svetina, kot tudi Robert Lazar sta se na Tomčeva stališča odzvala prizadeto in njuna kritika meri bolj na osebo kot na stališča, zato ustvarjata vtis, da branita neke okope. Sam bi imel še več pripomb na razmere v slovenski kulturi tudi »muzejski«, kot jih ima Tomc, z njegovim stališčem, da v majhnem okolju potrebuje državno podporo tudi popularna kultura, pa se v celoti strinjam. Bistvo problema vidim v tem, da Tomc priznava le medijsko posredovano kulturo, ne loči med elitno in visoko umetnostjo in napačno razume množično kulturo.

  • Rio de Janeiro, Abu Dabi, Bangkok, Kuala Lumpur

    Popravek

  • Ne dovolite, da oni odločajo namesto vas

    V zadnjih nekaj mesecih je bila novica o referendumu, ki bo določil usodo družinskega zakonika, ena izmed najbolj omenjanih. Sedaj, ko vemo, da referendum dejansko bo, se je pričela propaganda.

  • Nagrajen za brezplačnike

    V članku z naslovom »»Nagrajen za brezplačnike« so bile objavljene neresnice o Pošti Slovenije.

  • Usodni Stres

    Spoštovani gospod Stres!

  • Kazijo nam pogled

    Spoštovani!

  • Kazijo nam pogled

    Spoštovani!

  • Zatohli hlev duha

    Spoštovani Ivo Svetina,

  • Usodni Stres

    Spoštovani,

  • Javno pismo

    Sekcija ilustratorjev pri ZDSLU izraža vso podporo uredniški odločitvi revije Ciciban pri širjenju prostora strpnosti in bivanjske svobode. Dobro poznamo dolgoletno predano, odgovorno in strokovno delo uredništva te revije, zato se nam zdijo javni napadi na to revijo resnično popolnoma neskladni z realnostjo.

  • Kazijo nam pogled

    Najprej moram povedati, da ne berem pamfletov Bernarda Nežmaha, odkar mi je postalo jasno, da ga ne zanima resnica in da v skladu s svojo ideologijo, da mu je vse dovoljeno, zagovarja slovensko desnico, ki se nenehno oplaja z lažmi in žalitvami ljudi. Takšno pisanje sodi k Reporterju, Demokraciji in še kje, ko novinarji večinoma zdravijo svoje komplekse in komplekse svojih politikov ali drugih idolov brez katerih bi težko preživeli. Več kot očitno je, da Mladina objavlja njegove pamflete zaradi svoje širine in neomejene svobode posameznih novinarjev, predvsem pa, da pokaže javnosti, kako bi bilo, če bi nežmahi prevladali v Sloveniji. Zato je prav, da se v pismih bralcev ljudje oglašajo in razgaljajo to zlo, ter dajo jasno vedeti, da ne bodo dovolili, da jim nekdo kazi pogled na svet resnice, kulture in pridobljene etike. Prepričan sem, da se tega zaveda tudi Nežmah, kar je nevede povedal v svojem odzivu v pismih bralcev, Doba kulture. V tem pismu se je sam razkril do te meje, da je sedaj še slepim in gluhim jasno, kako zlahka žali ljudi in banalizira svoje napake. Mea maxima culpa mu služi le, da prekrije pravi namen svojega pisanja. Pravi namen niso dejstva, številke ali podobno, za kar se tu pa tam opraviči, ampak ostaja takšen kot je od nekdaj bil: opravičuje desničarsko ideologijo karkoli si ta počne v Sloveniji. To dela zelo všečno, zvito in pogosto zahrbtno napada ustvarjalne in čiste ljudi, ki na kakršenkoli način nasprotujejo tej politiki! Za njega je grozno že to, da se Slovenija in Ljubljana kultivira, da se rešujejo izbrisani, da se Stanovnik, Bavcon, Kučan in drugi še sploh oglasijo, da so zgrajene Stožice, da se posekajo mrtva ali odvečna drevesa itn! Zato lahko gospa Marijana Tavčar predloži še desetine strokovnih argumentov pa Nežmahu ne bo razkrila pogleda, ker je ta globoko zabetoniran v ideologiji polresnic in so mu drevesa, tako kot ljudje, samo izgovor za napade na Jankovića. Vendar po mojem mnenju pravi in končni namen Nežmahova pisanja ni le pregon slovenskih »socialistov in komunistov,« temveč skrivanje neuspehov in velikih grehov idola slovenske desnice Janeza Janše. Neuspeh na volitvah je zelo moteč in boleč, zato je treba opravičiti zaroto, s katero je prišel na oblast, zato je potrebno opravičevati vladavino s šok terapijo in vso umazanijo, ki temu sledi, zato je treba nenehno skrivati Janšo in preusmerjati pozornost na druge. Pri tem Nežmah ni osamljen, podobne nedolžne skrivalnice se gre tudi Rosvita Pesek, Rajko Gerič, Darka Zvonar, Matevž Tomšič in mnogi drugi, ki se bodo sedaj še množili. Spomnimo se kako so novinarji skrivali Sanaderja, Miloševića, Mladića in jim je nekaj časa uspevalo. Takšno obnašanje novinarjev ne koristi Janši, kar so pokazale volitve, je pa velika nevarnost za prihodnost Slovenije, kajti krizo bomo zagotovo preživeli, ne bomo pa preživeli kazen neba. Če nas ubije nebo, nam nobene politične zmage ne bodo pomagale, je že opozarjal nesmrtni Marko Zorko.

  • Kazijo nam pogled

    Spoštovani,

  • Drugi časi

    Ko Svetlana Makarovič piše o tem, kako je kot osemletna deklica ujete domobrance ’pomagala s šibkimi ročicami metati v jame’, karikira. Pa ji res ne gre verjeti? Da osemletna učenka res ni metala odraslih domobrancev v jame? Zgodovinar in bivši direktor RTV Slovenija Jože Možina je gotovo visoko moralen in etičen človek. V Primorskih novicah dne 19. 11. 2011 je objavil članek o duhovniku dr. Močniku. Župnik je po vojni maševal v Solkanu, pa so ga, kot piše Možina, septembra 1947 ’Marušiči’ vrgli čez mejo v Italijo. Kdo so bili ti Marušiči, ki so, kot piše Možina, vrgli odraslega človeka čez mejo v Italijo? Prav veliko kandidatov za druščino Marušičev takrat v Solkanu ni bilo. Da bi prišli do množine (Marušiči), je neogibno treba v druščino uvrstiti tudi Branka in Ivana Marušiča, 9 in 8 let stara dečka. Zaupanja vreden bivši direktor RTV je torej povedal, kaj zmorejo šibke ročice otrok. Svetlani Makarovič gre verjeti.

  • Kraljevič Janez

    Spoštovani!

  • Kraljevič Janez

    Bojan Traven, vodja projekta Pogledi Slovenije, neupravičeno zahteva opravičilo novinarke Vanje Pirc za članek z gornjim naslovom , objavljenim v Mladini št. 07. Pogovor s predsednikom vlade, Janezom Janšo na gradu Brdo pri Kranju, je posnela in objavila javna televizija, ki pobira članarino od vseh odjemalcev elektrike. Pogovor z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom, ki naj bi bil na dvorcu Zemono, pa je priredila POP TV – privatna televizija. Poleg tega so bili takrat drugačni časi, saj za plače učiteljev in policistov ni manjkalo denarja.

  • Patria: Sestanek v hotelu Lev

    Spoštovani Borut Mekina!

  • Pismo slovenskim kulturnikom

    Spoštovani kolegice in kolegi,

  • Patria: Sestanek v Hotelu Lev

    Spoštovani gospod Zagožen! V slovenskem obtožnem predlogu tožilstvo res predlaga, kot ste omenili v svojem odzivu na članek v Mladini, naj sodišče v zadevi Patria med drugim prebere »fotokopije blagajniških računov za plačilo parkirnine v garažni hiši Trdinova dne 15. 2. 2007, 16. 1. 2007, plačilo gostinskih storitev v hotelu LEV dne 16. 1. 2007 ter plačilo cestnine na slovenskih avtocestah, ki jih je imel Wolfgang Riedl shranjene med poslovno dokumentacijo družbe RHG,« sam pa sem v članku v Mladini pisal o 15. in 16. februarju 2007. Pri tem ne gre za manipulacijo, kot menite, gre za očitno tipkarsko napako v citiranem delu slovenskega obtožnega predloga. To kaže kasnejša avstrijska obtožnica, v kateri je o isti Riedlovi poti v Ljubljano, 15. februarja 2007, zapisano, da o njej obstajajo dokazi iz »poslovne dokumentacije«, kot je »plačana cestnina v Sloveniji itd.«, pri čemer 16. januar 2007 ni nikjer omenjen. Nikjer v slovenski, avstrijski ali finski obtožnici ali obtožnem predlogu se ne omenja kakršnakoli Riedlova pot v Ljubljano 16. januarja 2007.

  • Kazijo nam pogled

    Spoštovani,

  • Kraljevič Janez

    Spoštovani g. Traven,

  • Kazijo nam pogled

    Spoštovani dr. Nežmah,

  • Zatohli hlev duha

    Na večji del pisanja, kjer Ivo Svetina razglablja o tem, kaj si o meni misli (da sem barbar, reakcionar, polpotovec, hlevar, zažigalec knjig in rušilec hramov umetnosti, če se omejim le na tiste bolj sočne izraze), ne bom odgovarjal. Gre za pisanje, ki sodi v gostilno, morda tudi v gledališče ali galerijo (a lahko o tem le ugibam, ker v svetišča umetnosti ne zahajam), vsekakor pa ne sodi v javni tisk. Bolj po naključju kot ne se naš pesnik in dramatik dotakne tudi stvari javnega pomena, kulturne politike, in na to bi rad repliciral. Svetina predpostavlja, ne pa tudi argumentira, da je kultura ena in da je spravljena v muzejih, galerijah, gledališčih in temu podobnih svetiščih. V teh nacionalnih ustanovah je shranjen narodov duh in njegovi dosežki. Njihovo uničenje bi predpostavljalo razrušenje vsega, na čemer je človeštvo (narod) utemeljen. V čem vidim težavo Svetinovega razmišljanja? Da človeške družbe po definiciji niso monokulturne, za sodobne družbe pa lahko celo rečemo, da so izrazito multikulturne. Poleg muzejske kulture, ki je tako blizu Svetini, obstaja še kopica drugih kultur. Kultura, ki zanima mene, je kultura, ki jo posredujejo množični mediji (film, radio, elektronski inštrumenti in ojačevala, televizija, nosilci zvoka in slike, internet itd.). A vse to je za Svetino zgolj ničvreden amaterizem brez duhovne substance.

  • Doba kulture

    Pisma bralcev so zadnjič zasula kar tri pisma, ki letijo na dvorani Stožice in Tabor. Analitik medijske propagande mi je dejal, da je to pričakoval od dne, ko sem obelodanil, da Stanovnika v času njegovega predsedovanja Sloveniji ni bilo nikoli na dražgoški proslavi, Kučan pa je bil tam v dolgoletni partijski karieri le enkrat. Klan je sklenil, da te bodo lovili na najbolj drobnih kiksih in te skozi poplavo pisem predstavljali kot neverodostojnega pisca, pri katerem podatki ne držijo.

  • Kraljevič Janez

    Spoštovani urednik,

  • Vlada nad manjšine

    Dvojna volilna pravica v Sloveniji je pozitivna vrednota

  • O spominih in gnojnici

    Spoštovani,

  • Doba kulture

    Pamfletist Bernard Nežmah v svojem prispevku omenja, da je bila pobuda za izgradnjo Sokolskega doma Tabor objavljena leta 1889 v časniku Slovenski narod. Po natančnejšem pregledu dosegljivih podatkov na Spletu ugotavljam, da so stvari potekale drugače. Dne 9. februarja 1989 je časnik Slovenski narod objavil poziv društva Ljubljanski Sokol za zbiranje sredstev za izgradnjo Sokolskega doma. V objavljenem pozivu je skica, ki kaže načrtovano zgradbo. Po videzu je precej podobna sedanji Narodni galeriji. Dom so gradili v letih 1893-1896, po načrtu češkega arhitekta Františka Škabrouta. Ob otvoritvi zgradba ni dobila imena Sokolski dom ampak Narodni dom. V njem je bila telovadnica, poleg tega pa tudi družabni prostori z možnostjo gledaliških predstav in restavracija. Narodna galerija je prvi del zbirke preselila v Narodni dom šele leta 1919. Sokolski dom Tabor pa je bil zgrajen v letih 1923-1926, po načrtu slovenskega arhitekta Ivana Vurnika, gradnjo je vodil član društva Sokol I in gradbeni inženir Ladislav Bevc.

  • Doba kulture

    Spoštovani!

  • Doba kulture

    G. Nežmahu glede njegovega pamfleta Doba kulture samo tole: gledalci na košarkarski tekmi Maccabi niso napolnili šestino nove dvorane. Prvič zato, ker jih je bilo 3.200 in drugič zato, ker niso igrali v Stožicah, ampak v Tivoliju.

  • Kompas

    Vaša nizko-nakladna revija, na katero sem naročen zaradi želje po sproščeno uravnoteženem obveščanju, nima ravno prijaznih komentarjev do nove zmagovite načelne vladne koalicije. Tu ne mislim na Bernarda Nežmaha, ki nosi očala s pravim pogledom na stvari. Dovolite optimističen pogled na krizo-izhodni program nove vlade.

  • Patria: Sestanek v Hotelu Lev

    Tudi v letošnji 6. številki revija Mladina nadaljuje s podtikanji in lažmi v zvezi z mano in zadevo Patria. V članku »Patria: Sestanek v hotelu Lev«, ki je opremljen s sliko mene in mojega odvetnika, piše, da je H.W. Riedel v Avstriji obtožen, da je 15.februarja 2007 z avtom pripeljal v Slovenijo 900.000 evrov »posebnega bonusa«, namenjenega tudi stranki SDS, ki naj bi ga izročil meni. Poleg elektronske pošte (?) naj bi bil po mnenju Mladine dodaten dokaz za to navedba v slovenskem obtožnem predlogu, da obstajajo fotokopije blagajniških računov za plačilo parkirnine v garažni hiši Trdinova dne 15.2.2007, 16.2.2007, plačilo gostinskih storitev v hotelu Lev dne 16.2.2007 ter plačilo cestnine na slovenskih avtocestah.

  • Majevske prerokbe

    Učenjaki za preteklost se namerno zmotijo samo takrat, če gre za dobiček v trgovini z resnico o novejši zgodovini. Zato jim neuko ljudstvo verjame, da bo po majevskem koledarju leta 2012 konec sveta. Seveda jim ugovarjajo učenjaki za prihodnjo zgodovino, ki trdijo, da se bo tega leta samo končalo eno izmed obdobij, ki se po tistem starem koledarju menjavajo na vsakih tri sto let in še nekaj. Pri nas je tako pa po vsakih volitvah, tudi po predčasnih.

  • Besedni ponaredki

    Profesor Bavcon je star in moder. Predvsem zaradi modrosti, ki je posledica večinoma trpkih izkušenj vseh mogočih režimov, z zadnjo svobodo vred, se najbrž ne bo odzval na Nežmahovo pisanje v Mladini 3. februarja letos. Vse prevečkrat so mu pripisovali stvari, ki jih ni naredil in mu tudi na misel ne bi prišle. Prav tako nikomur očitovalcev ni prišlo na misel, da bi se kdaj opravičil za laži. Ni prvič, da se je Bernard Nežmah spravil nanj. V preteklosti je bilo celo nekaterim Nežmahovim stanovskim kolegom dovolj njegove pritlehnosti. Miheljak ga je primeroma podučil o Bavconovem vedenju ob času osamosvojitve. Za tistikrat je Nežmah Bavconu očital, kje je bil oziroma ga ni bilo. Pa je Miheljak, ki je bil marsikje zraven, povedal, koliko je Bavcon zastavil svojih moči v prelomnih časih. Je pa tudi ugotovil, da Nežmaha takrat ni bilo nikjer videti.

  • Besedni ponaredki

    Z vsem spoštovanjem g. Bernard Nežmah, čutim dolžnost, da odgovorim na vprašanje v vašem prispevku:

  • Na poti k neoliberalni ekonomski ustavi?

    Odgovor ministru dr. Križaniču

  • Ukinitev štipendij za tuje študente

    Pozdravljeni,

  • O političnem slepomišenju

    Končno so mimo volitve predsednika vlade. Pa ni še vsega konec. Poslanci bodo še nekajkrat glasovali »po lastni vesti«.

  • J.J.? Ne, hvala!

    Spoštovani,

  • J.J.? Ne, hvala!

    Spoštovani!

  • J.J.? Ne, hvala!

    Ljudje se sprašujejo, kako je mogoče; da J.J. , kljub vsem packarijam, ki ste jih našteli, pa sploh niste vseh, še vedno politično uspeva? Kdo je odpovedal v naši demokratični družbi? V razvitih demokracijah je vsaka od naštetih packarij že zadosten razlog, da se politik umakne iz javnega življenja. Pristop je sledeči. Če ga zalotijo pri nečednosti, se umakne sam zaradi svoje etične in moralne odgovornosti, če te tenkočutnosti nima, ga v to prisili stranka, če ima tudi stranka predebelo kožo, ga vzamejo v klešče druge stranke in mediji, dokler se ne umakne. Tenkočutnosti Janši pač ni mogoče pripisati, zato sam o odstopu ne razmišlja. Stranka mu tega ne bo svetovala, ker je Janša drugače misleče odstranil, ostali so samo zvesti vojščaki, ki se zavedajo, da bodo tudi sami poniknili v anonimnost, če Janša odstopi. Mediji pri nas zelo kritično obravnavajo napake drugih politikov, Janša pa, v glavnem, ni deležen v medijih velikih naslovov, ki oznanjajo njegove packarije, če pa že, pa nikakor ne vztrajajo z obravnavo, dokler ne bi odstopil. Še najbolj zanimivo je obnašanje drugih strank, če ga že ne branijo, zelo sramežljivo opozarjajo na njegove napake. Sploh še niso opazili, da SDS z vsemi sredstvi in arogantno napada dejanske in izmišljene napake politikov, ki jim niso všeč in druge stranke in posamezniki, a to več ali manj mirno prenašajo. Ali se ostali res niso zmožni ničesar naučiti od SDS? Zelo sem bil presenečen, ko niti v medijih niti pri drugih strankah ni bilo nobenega odziva na SDS-ov predvolilni časopis »Pametna rešitev«, kjer je jasno predstavljeno, da imata Janez Janša in SDS vrednote v smislu, če je kaj narobe s pravno državo in pravičnostjo pri nas, je kriva tranzicijska levica! Edini, ki je pred volitvami jasno povedal, da z Janšo ne bo sodeloval, je bil Zoran Janković, ker Janša eno govori, drugo pa dela.

  • Na temačni strani Alp

    Končno ena dobra obetavna vest za državljane, delavce, berem v kolumni dan pred Božičem: »Nazadnje so ustavni sodniki naredili, česar politika ni hotela: iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so odstranili besedilo, ki je delodajalcem omogočalo odlog, obročno plačilo, odpis in delni odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih. Ob tem se sprašujemo, zakaj imamo torej izvršno in zakonodajno oblast.«

  • Ogenj v strehi

    V članku z naslovom Ogenj v strehi je avtor zapisal izjavo poveljnika gasilske enote Ljubljana III Jožeta Oblaka, ki pravi, da je bilo pri analizi požara v skladišču skupine BISOL Group, ki je zajel tudi sončno elektrarno na strehi tega skladišča, poudarjenih precej nepravilnosti pri izvedbi elektrarne in pomanjkljivost podatkov, potrebnih za kakovostno posredovanje gasilcev.

  • Res veliki prijatelji?

    Zvezdi modrega razsojanja o sodobni slovenski zgodovini, Božu Repetu, gre najprej navdušena pohvala za to, da je slovensko-ameriške odnose kot zgodovinar postavil v širši okvir. Repe je že postavil na svoje mesto tudi dejstvo, da so bili primorski Slovenci kot ničvreden drobiž prodani Italiji na londonski konferenci 1915. Da bo ironija popolna, je Wilsonovih 14 točk o pravicah narodov očitno poskusil uresničevati le – boljševik Lenin. Zahodni nosilci veledemokratičnih načel (Američani, Francozi, Britanci) pa so nas prodali in si oprali roke ter pozneje celo koketirali z Mussolinijem.

  • Na poti k neoliberalni ekonomski ustavi?

    20. januarja je bil v Mladini objavljen članek z naslovom »Na poti k neoliberalni ekonomski ustavi?«, avtorja Bojana Bugariča, v katerem avtor trdi, da je zapis zlatega pravila v ustavo politično nevarna in nedomišljena poteza, ki bo Evropo prej potegnila v še globljo recesijo, kot pa pomagala iz nje. Avtor tudi navaja, da pomeni zapis zlatega pravila v ustavo ustavno pravno »revolucijo«, saj prepoveduje keynesiansko ekonomsko politiko.

  • Hlapci

    V tedniku Mladina je bilo 13. januarja 2012, na 9. strani objavljeno besedilo z naslovom »Hlapci«, v katerem je avtor pisal o jezi Janeza Stanovnika nad vabili ameriškega veleposlanika političnim strankam na pogovore in o njegovih javno izraženih mnenjih o povolilni koaliciji. Avtor je besedilo zaključil s skrajno žaljivim stavkom, ki ne odraža resničnih dejstev, ampak povsem zavaja javnost. Navedba »No, po Stanovnikovem vpitju je tja tekel še Pahor«, je popolnoma neresnična, zato jo v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije ostro zavračamo.

  • Električni božiček

    Popravek in pojasnilo

  • Na temačni strani Alp

    Nedvomno je vprašanje, kako ljudje zaznavajo in vrednotijo družbene pojave in probleme ter svoj lastni položaj pomembno in zanimivo tako z vidika praktične politične psihologije kot z vidika kognitivne teorije. Zato sem z zanimanjem prebral članek Staša Zgonika z naslovom Na temačni strani Alp, v katerem izpostavlja nagnjenost državljanov Slovenije k črnogledosti in pesimizmu, tudi če za to ni posebnih razlogov. Večkrat se zgodi, da imamo na eni strani relativno ugodne statistične podatke, pa kljub temu ljudje tega ne opazijo in razvijajo negativne konstrukte.

  • Pravi dedki Mrazi

    Neverjetno mi se zdi, s kakšnim viškom kompetence prihajajo nasveti v zvezi z reševanjem vprašanj nasilja v družini. Odkar je tema prisotna v medijih, se mnogi, pa tako tudi dotični g. Hrovatin, čutijo poklicane deliti nasvete o tem, kako „potegniti kakšnega otroka iz pekla domačega ognjišča“. Govoriti o nasilju, obsojati ga, umakniti njegove tragične posledice in delovati na ozdravjenju, storiti vse, da se ustvarijo predpostavke, da se to ne dogaja, to vsekakor da. Ampak nekompetentno mešanje v izjemno občutljivo intimo in družbeni pojav pa lahko samo povzroči nepredvidljive posledice za otroka in ga pahne v še večji »pekel« ne le domačega ognjišča, kot ga navaja dotični Hrovatin, ampak tudi tistega družbenega.

  • Vsak otrok potrebuje očeta in mamo

    Javno pismo vsem NE-družinam

  • Obrtniki pač

    Iz osebne izkušnje rabe odvetniških storitev, mi je polovica odvetnikov izdala le blagajniški prejemek za plačilo, ne računa, druga slaba polovica pa čisto nič(!), čeprav gre za zelo ugledne odvetnike in odvetniške pisarne. Za en moj takšen primer, ko za odvetniško storitev nisem nikoli dobil pravega računa, sem se pred leti obrnil na OZS, preje pa tudi na Ministrstvo za pravosodje. Prejeti odgovor, vse je O.K., ni pritožbe?! Sedaj je moj primer na sodišču.

  • Novakova in vrednote

    Lep pozdrav!

  • Pravi dedki Mrazi

    Spoštovani kolega Robert! Za reportažo pod zgornjim naslovom si prostodušno (no, »z resnim obrazom«) priznal, da si otroka, ki te je prosil za pomoč pred nasiljem v družini, »lahko potolažil le s tem, da bo boljše.« No, pomislil si tudi, »ali moraš poklicati socialno službo.« Halo?! Koga bi poklical, če bi se k tebi zatekel prestrašen odrasel človek in ti povedal, da se v bližnji gostilni bunkajo? In če bi ti jaz pripeljal eno okoli ušes, ker govoriš neumnosti (kar bi verjetno kot izgovor za pretepanje žene navedel oče tistega otroka), kaj meniš, kakšnih posledic bi moral biti deležen? No, tudi če so naša mnenja glede tega različna in nedosledna, zakon ni; zakon predpisuje ravnanje prič in posledice za neravnanje.

  • Legalizirani linč

    V Raziskovalnem oddelku Državnega zbora pripravljamo pisne informacije v obliki raziskovalnih nalog glede na izkazane potrebe po informacijah v procesu izvajanja temeljnih nalog Državnega zbora.

  • Novakova in vrednote

    Ljudmila Novak, predsednica Nove Slovenije, mi je ostala najbolj v spominu iz časa, ko njena stranka ni bila v parlamentu, po velikem prizadevanju za ponovno uveljavljanje pozabljenih vrednot. Kot višek tega je bil poseben posvet posvečen vrednotam, na katerem so se govorci najbolj zavzemali za večjo pravičnost in poštenost nosilcev javnih funkcij in vodilnih gospodarstvenikov. Moram priznati, da sem s simpatijami gledal na opozarjanje, da sta ti dve vrednoti bistveni za zdrav družbeni razvoj. Vendar je, žal, Ljudmila Novak, po mojem, ta moralni kapital s svojimi izjavami v zadnjem času precej zapravila. Najprej, pošteno je, da ocenjuješ glede spoštovanja vrednot vse z enakimi vatli. Dalje, ni res, da je pošteno, vse kar ni bilo pravnomočno obsojeno. Obstoja namreč tudi morala in etika, ki sta vgrajeni v občečloveške in tudi v katoliške vrednote.

  • Leto izgubljenih priložnosti

    23. decembra je bil v Mladini objavljen članek z naslovom »Leto izgubljenih priložnosti«, avtorice Urše Marn, v katerem je navedeno, da sta predsednik vlade Borut Pahor in razglašena vlada pustila za sabo razdejanje. Takšna navedba v članku je po mnenju Ministrstva za finance zapisana populistično in ne temelji na strokovni oceni, ki bi bila podkrepljena z dejstvi.

  • Moteči trenirkarji

    Ob trenirke na Dunaju se nihče ne zaletava, kajti na Dunaju je samo Turkov 50 tisoč, ki so prišli v našo bivšo cesarsko prestolnico, zaradi boljšega zaslužka in lažjega dela ter življenja kot ga jim je nudila domovina, zlasti puščava Anatolija.

  • Javno pismo

    Spoštovana gospa Miša Molk, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev!

  • Moteči trenirkarji

    Spoštovani

  • Veliki brat

    V članku z zgornjim naslovom o objavljenih posnetkih vladnih sej na spletnem portalu youtube.com je avtor zapisal tudi, da bi po mnenju njegovih virov morali vladne prostore vsakih šest mesecev varnostno pregledati, da pa je »Darijan Košir povedal, da se to v tem mandatu ni zgodilo niti enkrat«.

  • Med zrezki v Figlmüllerju in klobasami na Naschmarktu

    Spoštovani,

  • Maska Guya Fawkesa

    Marcel Štefančič v svojem članku pojasnjuje, kako so se protestniki gibanja 99 odstotkov povezali z idejami in masko Guya Fawkesa. Mislim, da je treba temeljno idejo protestnikov, ki »nasprotujejo diktaturi razšopirjenega, pohlepnega finančnega sektorja«, pogledati nekoliko podrobneje.

  • Smo vas za to volili?

    Leta 2008, tik pred zaključkom mandata tedanje vlade, smo se soočili z nespoštovanjem zakonodaje in zlorabo moči tedaj vladajočih. Izvedel jo je minister za kulturo g. Vasko Simoniti. Z zapisom in podpisom sporazuma vladne podaritve objektov na Blejskem otoku in brezplačno 40-letno uporabo državnega kompleksa. To premoženje je bilo predano vrhu svetovnega kapitalizma, RKC oziroma Vatikanu prek njegove enote v naši državi.

  • Siva realnost

    Slovenci smo že od nekdaj razdeljeni tako, da polovica misli z levim delom možganov, druga polovica pa z desnim delom. To samo po sebi ni nobena tragedija, če bi upoštevali tudi svetopisemsko zapoved iz evangelija po svetem Matevžu, ki prihaja neposredno od boga in pravi : »Ljubite sovražnike svoje in molite za tiste, ki vas preganjajo, kajti bog veleva soncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi« (Matevž 5, 44. 45.) Ne da bi si upal dvomiti o teh božjih besedah, mislim, da je le malo pretiraval. Toda trdno sem prepričan, da moramo, če se že ne ljubimo, vsaj drug do drugega biti strpni. To naj bi veljalo tudi za čas po volitvah. Toda ne. Očitno je za nas Slovence, tudi ta, milejša oblika odnosa do sovražnikov pretežka zahteva. Tisti, ki niso zadovoljni z rezultati volitev, za svoj neuspeh na volitvah krivijo slovenske državljane neslovenskega porekla in prekmurskega »palčka« v osebi dvakrat demokratično izvoljenega predsednika osamosvojene Slovenije. Če bi ta šovinistični bolezenski strah pred nekakšnimi sovražnimi bitji v podrobno analizo vzeli psihologi in psihiatri, ne vem, če ne bi postavili dokaj hude zdravstvene diagnoze. Opciji, ki je bila 4. decembra poražena na volitvah, nekaj ni niti v sanjah prišlo na misel: namreč to, da so bili prehitro zaverovani v svojo zmago, in da so se sami ustrelili v koleno s svojo zagrizeno, negativistično kampanjo odkrivanja tujih afer in zanikanja lastnih, oziroma kvalificiranja teh kot političnih konstruktov. Ja, kaj niste tudi vi, ali vsaj nekateri izmed vas, na čelu z vašim predsednikom bili nekoč »komunajzerji«? Ali je res blatenje vsakogar in vseh, ki niso v vašem taboru, največ, kar nam lahko ponudite? Človek bi skoraj iz ljubezni do bližnjega moral reči: O ljubi bog, razsvetli jih in jim odpusti!

  • ... in druge zgodbe

    Res je zanimivo, kako si cvet slovenskih menedžerjev in politikov zamišlja enostavne rešitve za naše gospodarske in družbene probleme. Pri vsej svoji pameti, s katero razpolagajo, jih ne moti, da spregledujejo medsebojno povezanost vzrokov in posledic. Morda pa to dobro vidijo, ampak računajo na naivnost svoje publike, torej nas poizkušajo samo zavajati. Gospodarstvenikom ni nerodno od države zahtevati milijardo za pospeševanje gospodarstva, dobro šolstvo, zdravstvo, dobro delovanje državnih institucij itd., hkrati pa jim je odveč plačevanje davkov, s katerimi država vse to lahko financira. Menedžerji bi radi imeli ameriške plače in druge ugodnosti, njihovi zaposleni naj bi pa imeli plače in druge pravice, kot jih imajo zaposleni v nerazvitih državah - vse za krepitev konkurenčnosti. Ob tem nočejo razpravljati o vzrokih, zakaj so nekatera slovenska podjetja uspešna tudi v sedanjih kriznih razmerah, druga so pa v velikih težavah in kdo ima največje zasluge za takšne razlike med podjetji ... S prstom stalno kažejo na državo, da jih preveč obremenjuje z davki in premalo podpira s subvencijami. Pri tem pozabijo povedati, koliko je bilo gospodarstvo že davčno razbremenjeno za časa Janševe vlade in tisti z visokimi dohodki. Razen tega je država že do sedaj, zlasti zadnja vlada, pomembno prispevala sredstva za raziskave in razvoj novih proizvodov in za nekatere druge namene. Kakšen je pa bil vpliv te razbremenitve in teh subvencij na konkurenčno sposobnost in financiranje razvoja gospodarstev? Nekateri trdijo, da je to večinoma prispevalo le temu, da so menedžerji imeli manj skrbi z iskanjem novih poslovnih rešitev in so bili lahko zadovoljni kar z obstoječim stanjem. Drugi trdijo, da je del davčnih olajšav enostavno izpuhtel na račune v tujino ali pa v menedžerske odkupe. Pomembna je pa ugotovitev v raziskavi profesorja Prašnikarja, da se je ravno po času te razbremenitve v podjetjih zmanjšalo vlaganje v raziskovanje in razvoj. To se pravi, da je bil učinek ravno nasproten od pričakovanega. Menedžerji tudi previdno molčijo, da bi bilo stanje v slovenskih bankah in s tem financiranje gospodarstva veliko bolj ugodno, če se ne bi nekateri njihovi kolegi šli menedžerskih odkupov in če gradbeni baroni ne bi bili tako pohlepni. Če gospodarstveniki ne bodo sami pri sebi ugotovili, kaj so počeli narobe, če ne bodo predvsem pri sebi iskali rešitve za svoje probleme, jim tudi država ne bo mogla pomagati. In menedžerji naj se ne pritožujejo preveč na slabo poslovno okolje in da izgubljajo zaupanje in ugled v družbi, saj so za to sami krivi.

  • Smo vas za to volili?

    Volivci so si za letošnje predčasne volitve zaželeli novih obrazov. Toda to je še ena želja, ki je v nasprotju s starimi vrednotami, saj so stari Slovani imeli starešine, ki so bili vedno samo najstarejši ljudje. Res pa je, da takrat ni bilo prav starih, ker so že zelo mladi zapuščali ta svet, čeprav so veliko garali in se pretepali na svežem zraku ter pili medico.

  • Zakon o poroštvu za TEŠ 6: Kumrova laž

    Spoštovani,

  • Denar in zrak

    Bernard Nežmah v pamfletu z dne 18. 11. 2011 napiše, da „so volilne komisije zavrnile kar nekaj kandidatur TRS in Stranke mladih - zelenih.“ To ne drži za Stranko mladih - zeleni Evrope, SMS Zeleni, saj nastopamo s svojimi kandidatkami in kandidati po celi Sloveniji. S tem se res ne more pohvaliti TRS, zato verjamemo, da se bodo okoljsko ozaveščeni državljani odločili in obkrožili SMS Zelene, kot edino stranko, ki nastopa v celotni državi in prisega na okoljsko senzibilnost. Očitno so ostale stranke tako parcialne, da dobro delujejo le v določenem delu države.

  • Padec Gregorja Viranta

    Novinar Jure Trampuš je v članku z naslovom Padec Gregorja Viranta med tistimi, ki so „letos državi pomagali z donacijami“, navedel tudi Javno agencijo za knjigo RS, ki da je „sredstva namenila SAZU, znesek donacije je bil visok 35.748,00 EUR“.

  • Kdo bo zunanji minister?

    Zdaj, ko vsaj lahko slutimo, koga bo volil deklarirani urbani desničar Marko Crnkovič, ki je v zadnji sobotni prilogi postal celo svetovalec Janeza Janše za odnose z mediji, se lahko samo še vprašamo, koga naj na letošnjih predčasnih volitvah voli deklarirani urbani levičar. Na primer tak kot sem jaz, ki ima na politiko in družbo tudi nekatere konservativne poglede, podobno kakor ima urbani desničar Crnkovič nekatere liberalne. Končno sem dovolj star, da je tudi to mogoče. Torej koga naj volim? Odgovor na to vprašanje je veliko težji, kot se morda zdi na prvi pogled. Najbrž je za deklariranega urbanega levičarja takoj jasno, kdo na njegovi volilni listi nima šans, pa vendar preigrajmo vse opcije. Kdo so torej možni evidentirani kandidati, kot se je temu včasih reklo v nekem drugem sistemu, od koder pa itak izvira tudi večina današnjih kandidatov, vključno s prvo politično simpatijo deklariranega urbanega desničarja Marka Crnkoviča.

  • Nasvidenje Vatikan?

    Spoštovani,

  • „Nikoli nisem bil za splav!“

    Ko Spomenka Hribar v 45. številki Mladine odgovarja L. Peterletu na njegove trditve v sestavku „Nikoli nisem bil za splav“ (Mladina št. 44) med drugim zapiše naslednje: „Res je zarodek začetek življenja, vendar zarodek ni oseba in ni zavezan zakonu (recimo dedovanju)“.

  • Posiljena znanost

    Spoštovani,

  • Et tu, Virante?

    V članku z dne 21. 10. 2011 z naslovom „Et tu, Virante?“ je novinar Borut Mekina navedel nekaj napačnih trditev. V nadaljevanju jih popravljam oziroma zanikam.

  • Intervju: Borut Pahor

    Janez Janša je na enem pred volilnih soočanj mimogrede spomnil na novinarsko peticijo iz časa njegovega mandata, ki naj bi diskreditirala Slovenijo v državah EU, v resnici pa je našo in evropsko javnost opozorila na pritiske, ki jih je Janševa vlada izvajala na medije in je bila le posredno povezana s slovenskim predsedovanjem EU.

  • Uredništvo

    18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Pisma bralcev

    Ovadeni veleposlanik

    Popravek

  • Virantov paradoks

    Popravek in opravičilo

  • Samo za pešce

    Zaradi odsotnosti se z nekoliko zamude oglašam na pismo, v katerem Lovska zveza, Ribiška zveza in Planinska zveza Slovenije pod naslovom Samo za pešce sprejemajo skupno zavezo, da bodo varovale naravo in njeno biotsko raznovrstnost ter zato omejile dostop kolesarjev do nje.

  • Prostorsko polpismeni Slovenci

    Na razmišljanje in ugotovitve v članku z zgoraj navedenim naslovom bi želela samo dodati nekaj usmeritev, ki bi lahko pomagale izboljšati razvoj področja, ki je predmet obravnave v članku, to je kulturni odnos do varstva arhitekture in do varstva nepremične kulturne dediščine.

  • Volilni cvetober

    Spoštovani,

  • Petku kampanja podarjena

    Resnično se nimam namena javno prerekati z Dejanom Kalohom (in to sem mu tudi povedal), ki na spletišču, izvzemši tiste intervjuje, ki jih je počel sam s sabo, velja za »Attention Whore« (tako ga označuje blogerka Simona Rebolj - zapis vreden branja) in kukavičje jajce (označba v medijih, ko je izdal Pečetovo Lipo).

  • Intervju: Gregor Virant

    Če me kaj odbija, potem je to intelektualna nepoštenost, ki jo desno orientirani posamezniki tako radi prakticirajo. Seveda, masla na glavi tudi na drugi strani ne manjka, toda če je kaj ločilo pravega levičarja od njegovega političnega antipoda, je ravno zmožnost samokritike. V današnjih zmedenih časih je to še ena redkih lastnosti, po kateri ločiš liberalce in konzervativce od progresivcev. Virantu seveda godi, da se mu je na hrbet zalepil Ivo Boscarol, ki se vedno znova pojavlja v novicah kot zadnji veliki inovator, svetleča luč prihodnosti Slovenije, simbol tehnološkega razvoja itd ... Malokdo pa se zaveda, da je Pipistrel le sestavljalnica letal, ki pravzaprav niso nikakršen tehnološki vrhunec. Niso kaj veliko bolj kompleksne letalne naprave od jadralnih letal, ki so jih v Elanu sestavljali desetletja.

  • Ulično zgodovinopisje

    Spoštovani!

  • “Nikoli nisem bil za splav!”

    Jaz tudi ne! Svoje razumevanje tega problema sem razložila v članku Sprava kot pravica ali svoboščina (Delo, sobotna priloga, 14. dec. 1991). Nanj se g. Peterle sklicuje pri svojem utemeljevanju odnosa do splava.

  • Intervju: Dr. Janez Prašnikar, ekonomist

    Star vic pravi, da je ekonomist tisti, ki ti bo jutri povedal, zakaj se tisto, kar je napovedal včeraj, danes ni zgodilo. Je to res le vic? V primeru izbruha sedanje bančno-finančne krize ta opis ekonomista vsekakor drži. Vendar kot v Mladininem intervjuju dr. Prašnikar sam pravi, mleko je polito. Ekonomisti so zamočili. A sedaj je bolj pomembno, da ne bodo zamočili znova.

  • Veliko prebujenje

    Povorke so poceni, pravi Žižek z Wall Streeta. »Pomemben je dan pozneje, ko se je treba vrniti k vsakdanjemu življenju. Bo kaj drugače?« nadaljuje. Bo kaj drugače v Sloveniji? Četrtega decembra imamo enkratno priložnost, da prekinemo diktaturo enega procenta pri nas, ki sam sebe vzdržuje na račun 99%, ki nam znižuje življenjski standard, ki mladini ne daje perspektive, da zaživi, da prične ustvarjati dohodek in družine, ki 99% drži za vrat, terorizira z izgubo službe, iz 99% dela fleksibilne, gumijaste lutke, ki jih vrže na cesto, ko se mu zazdi, ki vlaga v razvoj svojih žepov namesto v znanje in delovna mesta za 99%.

  • “Primanjkuje nam splošne kulture”

    V Mladinini prilogi Bivanje je bil objavljen pogovor z Majo Ivanič, ki je na koncu omenila, da je treba v primeru prodaje kulturnih spomenikov zasebnikom vnaprej določiti pogoje vsebine in prenove, da bi se ta lahko odločil, ali se mu naložba splača ali ne. S to trditvijo se popolnoma strinjamo, saj je tako ravnanje edino pošteno do investitorja. Vendar se arhitektka zelo moti, ko pravi, da se je Plečnikov stadion prodajal brez tako vnaprej določenih pogojev. Ti so bili namreč opredeljeni v družbeni pogodbi o ustanovitvi BŠP iz leta 2007, ki so jo sklenili mestna občina, olimpijski komite in podjetje Joca Pečečnika. V prvem členu je natančno določeno, da se pogodba sklepa zaradi izvedbe projekta obnove Plečnikovega stadiona in ne njegove prenove. Ker je Maja Ivanič po poklicu arhitektka, bi morala zelo dobro vedeti, kakšna je razlika med obnovo in prenovo. Če bi investitor in družbenika res imeli pošten namen, da kulturni spomenik le obnovijo, sploh ne bi bilo nobenih zapletov: športniki bi že zdavnaj lahko spet uporabljali obnovljeni stadion in okoliškim stanovalcem danes skozi okno ne bi bilo treba gledati plevela, ki prerašča Plečnikovo razvalino. A žal na Slovenskem trdovratno vztraja navada, da se pogodbe sklepajo s figo v žepu in ob samoumevnem pričakovanju, da jih bo mogoče poljubno raztegovati. Investitorja je obnova kulturnega spomenika še najmanj zanimala: jemal jo je zgolj kot nujno zlo, potrebno za graditev dobičkonosnih poslovnih prostorov nad in pod zemljo, s katerimi bi financiral to naložbo in svoje športne avanture, druga dva družbenika pa nikoli nista imela niti najmanjšega namena, da bi nasprotovala takšni kravji kupčiji, prej nasprotno. Župan, ki ga je mestni svet po-oblastil za podpis pogodbe, je v projektu videl dobrodošlo uresničitev ene od točk svojega volilnega programa in promocijo sebe kot učinkovitega politika, olimpijski komite pa je z obema rokama pograbil priložnost, da se znebi odgovornosti za vzdrževanje kulturnega spomenika in da za nameček dobi še nove pisarne v poslovnih objektih na Fondovih vrtovih. Celoten projekt je bil tako že od začetka zasnovan na prevari javnosti in mestnega sveta. Predstava o opeharjenem investitorju, ki naj bi šele naknadno izvedel za pogoje prenove Plečnikovega stadiona, je izmišljena z namenom, da bi se opravičilo iznakaženje kulturnega spomenika in odstopanje od spomeniškovarstvenih določb. Za povrh je ljubljanski župan pogodbo podpisal v sumljivih okoliščinah in se tudi ni zmenil za kompromisni predlog, da bi vrtove spremenili v parkovno površino. Potem se sploh ne bi bilo treba zapletati v sodne spore zaradi zelenice, ki je po zakonu pripadajoče zemljišče Fondovih hiš.

  • Kdo piše zgodovino

    Titova cesta

  • Veliko hrupa za nič

    Uršo Marn moram razočarati kar nekajkrat. Najprej s sporočilom, da ni v nobenem načrtu vrnitve k tapisonu v prenovljenem Prvem pred-dverju, ki ga sedaj krasi čudovit, iz Kitajske uvožen parket iz bambusa. Tapison smo izločili zato, ker je bil nehigieničen; zaradi plavajočih umetnih drobcev v prostoru od pohojene plastične tkanine s strani več sto tisoč obiskovalcev vsako leto, je bil zdravju škodljiv, pa tudi čistiti se ga ni dalo tako hitro, kot se ga je mazalo. Že štiri menjave tapisonov na površini skorajda 1000 m2 od leta 1980 so bile obupno drage, stalno čiščenje umazanije je še povečevalo velik strošek vzdrževanja tapisona.

  • Kaos na Krasu

    V članku »Kaos na Krasu« so bile objavljene skrajno zavajajoče in napačne informacije, ki so v javnosti povzročile negativne reakcije in Občini Sežana povzročile škodo.

  • “Naše obrambne sile bi lahko prepolovili.”

    V celoti podpiram radikalne strokovne predloge red. prof. dr. Iztoka Podbregarja, generalpodpolkovnika, ki jih je povzel vaš novinar Jure Trampuš.

  • Kdo piše zgodovino

    »Kdo piše zgodovino ?«, sprašuje prof. dr. Repe v 42. št. Mladine in dopušča možnost, da je Us-tavno sodišče na-sedlo provokaciji predlagateljev presoje ustavnosti poimenovanja ljubljanske ceste po Josipu Brozu-Titu. Trdim, da ni nasedlo. Predsednik dr. Petrič niti slučajno ni tako naiven, pa tudi njegovi kolegi v »škrlatu« ne. Gospodje so hoteli v zgodovino! In uspelo jim je ...:

  • Petku kampanja podarjena

    Novinar Borut Mekina spet povzema mariborskega »fotografa« Marka Pigaca, ko ta trosi nebuloze v povezavi z mano in »prosjačenjem Walterja Wolfa za milijon evrov«. Naj še enkrat ponovim: nikdar nisem imel namena izdajati kakšnega tednika, še najmanj s finančno pomočjo Walterja Wolfa. Do sedaj sem izdajal samo vedno bolj uspešen spletni portal Politikis.si in očitno gre to omenjenemu osebku precej v nos. Resnica je namreč ta, da je Pigac bil tisti, ki je mene prosjačil ob začetku zagona omenjenega spletnega portala in se ponujal, da bi za nas fotografiral. Zaradi njegove neresnosti in nekvalitete slik, ki nam jih je pošiljal, smo se mu na hitro zahvalili za sodelovanje. Še to: glede na to, da se Pigac kar javno hvali, da me je brez dovoljenja zvočno snemal, je bila proti njemu vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja, za kar je zagrožena zaporna kazen do enega leta.

  • Volitve torej

    Skozi vso zgodovino so si morali ljudje na silo izboriti svoje naravne in zapisane pravice. Tako je bilo od prvih uporov sužnjev, do vseh kmečkih puntov. Tako je bilo ob ropanju tujcev po sosednjih deželah, pri uničevanju starih kultur ter pri pomorih ljudstev na tujih kontinentih. In za človekove pravice gre tudi v sedanjih in bodočih uporih in vstajah proti izkoriščanju in poniževanju večine, proti pohlepu elit ter proti tiranijam vseh vrst, pa naj bo to v najrevnejših ali v najbogatejših krajih našega planeta.

  • Zelena alternativa

    Živimo v časih globokih in naglih družbenih sprememb, ki so sprožile, med drugim, težko gospodarsko krizo, ki je zajela ves svet in vsa področja družbene reprodukcije. Na sedanje globalne razmere se mora odzvati vsaka država na svoj način in upoštevaje svoje razvojne interese. To je naloga politike, ki mora določiti smeri, kako preseči krizno stanje in utreti pot novemu stabilnemu in trajnostnemu razvoju. Pri tem se mora poslužiti družboslovne znanosti, da vzpostavi ustrezen in izvedljiv program. Žal se naša politika obnaša zmedeno in neodločno in se še naprej ukvarja le s problemom, kako priti in zadržati oblast. Zato se toliko bolj postavlja vprašanje, kako priti do razmeram ustreznega političnega programa, ki bo sprejemljiv za večino državljanov in bo uveljavljal njihove življenjske interese. To lahko stori samo sodobno napredno, ljudsko demokratično gibanje, ki bi imelo možnost kot stranka prevzeti tudi oblast in biti sposobna tak program tudi izvesti.

  • Ni vse zdravo, kar sveti

    Spoštovani

  • Nezakonite donacije stranki SDS

    V vašem časniku je bil dne 30. septembra 2011 objavljen prispevek Boruta Mekine z naslovom »Nezakonite donacije stranki SDS«. Avtor med drugim navaja: »Zgodba o brezplačnikih, za katero lahko danes brez dvoma trdimo, da je zanjo odgovorna sedaj politično najmočnejša politična stranka, je bila torej od vsega začetka pa do konca mafijska zgodba.«. Slovenska demokratska stranka ni izdajala in ne izdaja nobenih publikacij, razen internega glasila Nova pot. Vsakršna namigovanja o povezavah SDS z brezplačnimi časopisi na slovenskem medijskem trgu zato odločno zavračamo.

  • Je superžupan lahko tudi superpremier?

    Ob piscu tega članka si podobno vprašanje zastavlja tudi veliko Slovencev. Bojim se, da smo v zmoti. Vse, kar je super, je bilo in bo made in USA ali vsaj Hollywoodu. Tudi vse superkrize skupaj s sedanjo, so made in USA. Mi si bomo lahko lastili le predikat superneumnost, ki jo počenjamo na političnem področju, ko iščemo enkrat superlevičarja ali superdesničarja, ki naj naš državniški voz izvleče iz dreka, v katerem globoko tičimo, kar je jasno tudi ptičkom na veji.

  • Razumni in nerazumni

    Spoštovani!

  • Cesta

    Ni sporna želja distancirati se, tudi simbolno, od nasilja, kar ga je žal bilo v družbenem in političnem sistemu Socialistične republike Slovenije v Titovi Jugoslaviji. Menim pa, da bi se o domislici Slavoja Žižka o simbolno obtožujočem poimenovanju Hude jame po Titu moglo historično upravičeno razpravljati le v primeru, če bi se to in takšno poimenovanje dopolnilo še z imenom nekoga izmed prvinsko odgovornih za tragičnost in simbolnost prav tega kraja. Za usodo slovenskih domobrancev gre tukaj. In če naj ime kraja služi obeleževanju zgodovinskih krivcev za to usodo, potem ne gre brez imena Gregorija Rožmana. Torej, če že, potem »Rožman - Titova jama«! Svoje mnenje glede soodgovornosti tako povzročiteljev kot tudi storilcev pobojev slovenskih domobrancev v tej in v vseh drugih hudih jamah, sem skušal prav kratko utemeljiti tudi v Mladini (pismo bralca, 30. julij 2010, št. 30). Opozoril sem tudi na to, kaj bi ugotovitev ter priznanje te soodgovornosti mogli pomeniti za blaženje razklanosti zgodovinske zavesti naroda, za konsolidacijo države Slovenije in za njeno umestitev v evropske in svetovne zveze držav. Zato seveda ne morem biti zadovoljen ne z načinom, ki mu pritrjujete, s kakršnim je filozof Žižek skušal nazorno razrešiti razpravo o Titovi cesti, in tudi ne z mnenjem, da jo je v resnici s tem tudi že zaključil. Razpravo o cesti je zaključila odločba ustavnega sodišča Slovenije. Ne bo več razprave o konkretnem predlogu ljubljanske mestne občine. In to odločbo bodo, upam, spoštovale vse državljanke in vsi državljani Slovenije. To je pa tudi vse, kar so dolžni svoji državi in lastnemu ugledu ustavo spoštujočih ljudi. Nikoli pa ne more biti zaključena razprava o Titu v zgodovini. Tito ne more biti ne stvarno ne simbolno izključen ne iz razprave o povojnih pobojih, niti iz tiste o totalitarnih lastnostih revolucionarnega sistema, kar ga je on doživel in sooblikoval. A tudi ne biti ločen od razprave o drugih dejstvih na lestvici, s katero merimo svobodo človeka in njegovih skupnosti. Seveda gre najočitneje za osvoboditev državnega ozemlja Jugoslavije oz. še bolj, Slovenije s Primorsko. A ne pozabljati, da je to bil tudi prispevek k tisti vojni zmagi Združenih narodov, ki je šele omogočila sprejem Splošne deklaracije človekovih pravic, in da je le ta in takšna zmaga mogla odmakniti atomsko vojno med alternativnima družbenima sistemoma ter udejanjiti miren (»hladen«) način njunega dolgega svetovnega tekmovanja, v katerem se je moglo navsezadnje uveljaviti po volji ljudi v obeh blokih, ob navzočnosti neuvrščenih, današnje obče soreto načelo demokracije in to v nasprotju s polomijo pristajanja na nujnost despotskega odločanja po črki Komunističnega manifesta. Tito tega ni dočakal niti zavestno pričakoval kar tako, je bil dejavnik razmer, ki so to omogočile in olajšale. Od Stalina neodvisni razvoj njegove dežele in njena mednarodna vloga v času njegovega življenja sta bili v zadoščenje mnogim tudi danes uglednim v svetu. Dediščina zgodovine, ki jo mora sprejeti vsak narod s svojo državo, če hoče biti osebek in ne zgolj številka postavke v inventarju sveta, je protislovna, a vedno ena, celovita. Naša je tukaj tudi s Titom. In tudi z njegovimi ustavami, ki so vse, vse do zadnje, temeljile na pravici narodov do samoodločbe, tej pravici živečih človeških skupnosti, brez katere mora pravica človeka do svobode pogrešati tla pod nogami. Tito nam jih je utrdil. Tla pod nogami. Locus standi. Četudi so zdaj ustavno ostala brez ene ceste v Ljubljani.

  • 2. 9. 2011  |  Mladina 35  |  Pisma bralcev

    Pisma Bralcev

    Spoštovani g. Trontelj! Teme, ki sta jih z g. Zgonikom odpirala v intervjuju, se dotikajo naših nravi in vrednostnih pogledov na svet. Večina ljudi svoje poglede nanje zagovarja predvsem čustveno, zato privrženci nasprotujočih pogledov pogosto govorimo drug mimo drugega. Pri splavu se tako krešejo trditve zagovornikov zarodkovih pravic in zagovornikov nosečničinih pravic; pravzaprav se ne krešejo, ker govorijo drug mimo drugega. Zaradi tega je pravzaprav nujno najti stično točko - trenutek med oploditvijo in rojstvom, ko skupek celic postane samostojno čuteče bitje. To je trenutek, ko se pojavijo živčne celice. Nobene potrebe ne vidim, da bi pred tem govorili o živem bitju, torej je v igri zgolj ženska, ki ima pravico razpolagati s svojim telesom, kakor je je volja. Potem seveda pride do kresanja enakovrednih pravic. Okoliščine pa so pri vsaki nosečnici, ki razmišlja o splavu, edinstvene, zato se mi ne zdi ustrezno zagovarjati splošnih stališč do tega vprašanja. Vpletene in odgovorne osebe naj v težnji po najustreznejši rešitvi rešujejo vsak primer posebej.

  • 26. 8. 2011  |  Mladina 34  |  Pisma bralcev

    Pisma bralcev

    Spoštovani,

  • 12. 8. 2011  |  Mladina 32  |  Pisma bralcev

    Pisma bralcev

    Banke v tuji lasti bolj omejile svojo posojilno aktivnost do gospodarstva kot slovenske banke

  • 5. 8. 2011  |  Mladina 31  |  Pisma bralcev

    Pisma bralcev

    Na Norveškem je prišlo do najhujše tragedije po drugi svetovni vojni, saj je skrajni desničar Breivik umoril okoli 80 ljudi, mnogo pa jih je tudi poškodoval. Po poročanju medijev je bil Breivik nacionalist, sovražil je levičarje, islam in multikulturnost.

  • 15. 7. 2011  |  Mladina 28  |  Pisma bralcev

    Pisma bralcev

    Dr. Janez Šušteršič nima, sodeč po njegovem pritoževalnem pismu, nič proti temu, da ga omenjam med slovenskimi neoliberalci (neoti). Žalosti pa ga, da naj bi ga obtoževal podkupljivosti. Pri tem ni znanstveno natančen: enkrat piše, da ga te grde lastnosti obtožujem, drugič da nanjo namigujem. Med enim in drugim je nekaj razlike.