MLADINA Trgovina
  • Veliko denarja za malo vojske

    Za uvod redefinicija Nata: Mednarodna napadalna vojaška organizacija zahodnih in ostalih sil pod vodstvom ZDA, namenjena uresničevanju vseh tistih ciljev, ki niso dosegljivi po politični poti. Več

  • Dva milijona smo jih pospravili!

    Obsežni in hvalevredni povzetek knjige »Dva milijona smo jih pospravili!« avstrijskega avtorja Johannesa Sachlehnerja izpod peresa Marcela Štefančiča, jr., (Mladina, 2018, št.15) kliče po nekaterih dopolnilih. Več

  • Pamflet: Lastniki besed zmagujejo

    Spoštovana ga. Jelka Novak Katona! Več

  • Intervju: Boris Krabonja

    Spoštovani, Boris Krabonja je v intervjuju, ki je objavljen v 14. številki Mladine, kot »v nebo vpijoče laži« označil izjave ministrice dr. Anje Kopač Mrak glede dviga pokojnine na 500 evrov, zato vas prosimo, da objavite naslednji odgovor. Več

  • Intervju: Luka Mesec

    Spoštovani, novinar Jure Trampuš je z Lukom Mescem v intervjuju, objavljenem v 13. številki vašega tednika, poleg uveljavljenih družbeno relevantnih tematik spregovoril tudi o veganstvu in pri tem kot vprašanje podal splošno sprejeto in morda tudi njemu (se pravi novinarju) lastno prepričanje: »Tako kot politika ne sme določati, s kom naj spim, ne sme določati, kaj lahko jem.« Na prvi pogled se zdi, da je izjava branik posameznikove svobode in da predstavlja primerno reakcijo na, sicer redke, javne pozive k moralnemu premisleku našega prehranjevanja. Namreč, kaj je tisto (oziroma kdo je tisti), kar se (oziroma ki se ga) odločim dati v usta, prežvečiti in pogoltniti, je povsem stvar moje osebne izbire. Enako kot naj bi bilo to, s kom spim. Ali pravilneje, enako kot je na primer to, kakšno frizuro nosim. Pa je res? Več

  • Še o holokavstu

    Spoštovani! Več

  • Pamflet: Lastniki besed zmagujejo

    Spoštovani gospod Srečko Knafelc, v vašem odzivu na članek novinarja Bernarda Nežmaha z naslovom »Lastniki besed zmagujejo«, katerega so objavili v Mladini št. 13 / 30.3.2018, neopravičeno in neosnovano navajate banko SKB, in sicer ste zapisali: »Čeprav je gotovo tudi vam (torej, avtorju izvornega članka) jasno, da je šlo za poskus pranja denarja, je za vas z vračilom tega zgodba končana! Več

  • Janšalytica

    Spoštovani! Več

  • Vlado Miheljak: Vilna 2.O

    Leta 1978 je bil v Londonu s konico dežnika v peto pičen bolgarski disident in pisatelj Georgij Markov. V konici je bila injekcijska igla, v kateri je bil smrtonosni ricin. Nikoli niso ugotovili, kdo je umor naročil in kdo izvršil. Obtožbe so seveda letele tudi na ruski KGB. Leta 2006 je po zastrupitvi s polonijem -210 (nekateri so trdili s talijem) v Londonu umrl nekdanji ruski vohun Litvinenko. Dokazov o storilcu in naročniku niso nikoli objavili. So pa javnost seznanjali, da naj bi to bila FSB, naslednica nekdanje sovjetske KGB. Sedaj se ponavlja nova oblika zastrupitve nekdanjega ruskega in britanskega vohuna Skripala in njegove hčere. To pot naj bi bil napad izveden z živčnim plinom, ki je bil razvit še v laboratorijih nekdanje Sovjetske zveze. Skripala sta po več kot mesecu dni še v angleški bolnišnici. Več

  • Baterijske kure

    Mogoče malce drugačen zapis ob sveže zaključenih velikonočnih praznikih; tednik Mladina je v zadnji številki objavil prispevek o sicer izjemno uspešni kampanji za odpravo baterijske reje (www.imasjajca.si), z naslovom »Baterijske kure«. V tem članku je novinar Mladine citiral stališče Uprave za varno hrano, da je „z nekaterih vidikov za dobrobit živali reja v kletki celo boljša možnost; dejstvo je, da je reja v kletkah zelo nadzorovana in da je zdravstveno stanje živali bistveno bolj obvladano kot na primer v prosti reji, kjer imajo kokoši možnost izvajanja cele palete naravnih vedenj, so pa bistveno bolj izpostavljene različnim povzročiteljem bolezni in notranjim ter zunanjim zajedavcem“. Ja, to pravi Uprava za varno hrano (z dolgim polnim naslovom Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - URSVHVVR ). V bistvu nič čudnega, če pa glede na zapis očitno primarno ščiti hrano, in ne živali. A kaj pravzaprav pravi URSVHVVR? Da je naravno okolje za živali - nevarno, saj povzroča „celo paleto naravnih vedenj“. In s tem so povedali bistvo - živali v industrijski proizvodnji niso živali, temveč - industrijska predstopnja industrijske hrane, ki jo je potemtakem potrebno čim bolj produktivno industrijsko nadzorovati in čim manj omogočiti stik z naravnim okoljem. Več