MLADINA Trgovina
  • Bedaki in konji, kdo je kdo in kaj z njimi

    Po branju članka izr.prof.dr. Andraža Terška z zgornjim naslovom, ki najverjetneje in pomenljivo asocira na prevod iz satirične angleške nadaljevanke »Only Fools and Horses«, sem ostal nekoliko presenečen nad odzivom sodnika Vrhovnega sodišča mag. Ivana Robnika na ta članek. Sodnik je med drugim zapisal, da ne more držati teza dr. Terška, po kateri 118. člen ZDR-1 omogoča, da delavec kljub sicer nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi na predlog delodajalca in na podlagi odločitve sodišča res ostane brez zaposlitve; in to prav zaradi tega, ker delodajalec zatrdi, da je prav zaradi vložene tožbe delavca zoper njega izgubil zaupanje v delavca. Terškova teza je pravilna. Več

  • Intervju: dr. Danilo Zavrtanik

    V intervjuju je rektor prof. dr. Danilo Zavrtanik izpostavil študij Gospodarskega inženiringa na Univerzi v Novi Gorici kot edini tovrstni študij v Sloveniji. Ker izključujemo možnost, da bi nepravilne informacije o tem, da omenjeni študij izvaja izključno Univerza v Novi Gorici širil zavestno oziroma bi bile le-te plod nepoznavanja slovenskega visokošolskega izobraževalnega prostora, domnevamo, da se je zgodila zgolj neljuba napaka. V izogib širjenju nepravilnih podatkov v zvezi s študijem Gospodarskega inženirstva (v nadaljevanju GING) v slovenskem visokošolskem izobraževalnem prostoru spodaj podpisani navajamo nekaj preverljivih in dostopnih dejstev. Prvi tak študij se je pričel izvajati že leta 1993 na Univerzi v Mariboru v partnerstvu treh tehniških fakultet – Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA), Fakultete za strojništvo (FS) in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) – in Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF). Študij, ki poteka tako na univerzitetni kot na magistrski stopnji, ima tri smeri, in sicer GING-Gradbeništvo, GING-Strojništvo in GING-Elektrotehnika. Več

  • Nevarni prehranski nasveti

    V Mladini št. 37 je Staš Zgonik moj članek Kravje mleko ( je dobro za teličke), ki je bil objavljen v Delu označil kot »gonjo proti mleku«. V svojem članku sem navedel 24 naravnih, bioloških, kemičnih, fizikalnih, medicinskih, prehranskih in drugih argumentov, v odgovoru štirim ogorčenim zdravnikom (sami so se tako opisali) pa navedel 19 verodostojnih znanstvenih raziskav, objavljenih v najuglednejših znanstvenih svetovnih revijah o škodljivem vplivu kravjega mleka na zdravje ljudi in še kritiko petih virov, ki so jih navedli štirje zdravniki, kjer sem dokazal neverodostojnost štirih od petih njihovih virov, eden pa je pri diskusiji o koristnosti mleka nepomemben. Več

  • Koga naj bo sram

    Prispevek Urše Marn v zvezi s prizadevanji podjetnika Joca Pečečnika oziroma njegovega podjetja GSA za »prenovo« Plečnikovega stadiona za Bežigradom zelo dobro poantira metode in pričakovanja pobudnika »prenove«, ki naposled vidi za svoj neuspeh zgolj napake in pomanjkljivoti pri skrumpirani birokraciji, ne uvidi pa, da po obstoječi zakonodaji za svoj projekt preprosto ne more pričakovati, da bi kdajkoli dobil gradbeno dovoljenje. Vendar je treba biti pri oceni ravnanja nekaterih pristojnih državnih zavodov in služb pri tem bolj kritičen, kot se morda kaže iz prispevka Mladinine novinarke. Tu imam v mislih predvsem Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, ki je šel v uslužnosti Pečečnikovim ambicijam daleč čez črto dovoljenega, saj je tako s spomeniškovarstvenimi pogoji, izdanimi 24. 3. 2010 in končnim soglasjem k projektu 4. 3. 2011 popolnoma obšel določila vladnega Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnike v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (ULRS 51/2009, 3. 7. 2009). O tem, kaj so se predstavniki spomeniške službe dogovarjali pred omenjenimi datumi, denimo l. 2007, o čemer poroča novinarka, ne vem nič, pa tudi ni pomembno. Bistveno je samo, kakšne omejitve so državni uradniki določili v kulturnovarstnih pogojih in na kakšen projekt so potem izdali svoje soglasje zlasti v luči medtem izdanega Odloka o razglasitvi, ki zelo podrobno določa, katere arhitekturne in krajinske prvine, vedute, idr. je treba brezpogojno ščititi. V članku Prenova stadiona arhitekta Jožeta Plečnika ali polom slovenskega spomeniškega varstva (Dnevnik/ Objektiv 28. 3. 2015, str. 23) sem, upam, prepričljivo dokazal, da so prosilcu »šli na roko« že v spomeniškovarstvenih pogojih, saj so mu med drugim dopustili nekatere posege v stadionsko areno in dovolili prekritje sedežnih tribun. Če pa kdo namerava narediti streho nad obstoječimi tribunami, mora neogibno podreti dva, po Plečniku načrtovana notranja drevoreda topolov, kar pa je v neposrednem nasprotju z Odlokom o razglasitvi, ki ščiti elemente oblikovane narave na stadionu, to je vse štiri drevorede. A investitorjev projekt je daleč presegel vse sicer precej ohlapno napisane omejitve. Ne le da preprosto poruši nekatere izvirne Plečnikove prvine na stadionu; vse, kar od Plečnika še ostane, se povsem izgubi v orjaških novogradnjah. Več

  • Kdo je nasilen?

    Razmišljanju Roberta Lozarja v zadnji Mladini o anahronih religioznih prepričanjih pri današnjem človeku, bi dodal še svoj pogled na to po mojem mnenju pomembno problematiko. Živimo v čudnem času: raziskave kažejo na konstantno upadanje števila vernikov, vse več ljudi se izreka za ateiste, komercialni mediji se ne menijo za religiozne vsebine, živimo v vse bolj sekularnem svetu, hkrati pa smo vsakodnevno priča političnim dogodkom, povezanim z religijo. Več

  • Bedaki in konji, kdo je kdo in kaj z njimi?

    Pod zgornjim naslovom si naš znani »ustavnik« dr. Andraž Teršek v svojem komentarju (Mladina, 16. september 2016, stran 34) s prirejenim in neresničnim prikazom stališč Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Vrhovnega sodišča RS ustvari izhodišče za hudo kritiko dela sodnikov, ne samo v zvezi z uporabo zakonskih določb o zaščiti delavskih in socialnih pravic, temveč tudi v zvezi z ugotovitvami o nehumani in nedemokratični ureditvi le-teh. Med drugim sodstvu očita premišljen pakt z dnevno politiko in delodajalci, pravni stroki na splošno pa odsotnost javne razprave na to temo. Oboje, kot tudi večina preostalega prispevka, je popolnoma deplasirano. To je enostavno razvidno že iz dveh navedb, na katerih gradi svojo osnovno tezo, in do katerih se je treba opredeliti. Več