MLADINA Trgovina
  • Objava popravka

    V obeh člankih so navedena neresnična dejstva ter podani oziroma insinuirani napačni zaključki, ki grobo prizadevajo tako pravice in interese predstavnice družbe Future For Humanity Foundation, ge. Melinde Woolf, kot tudi interese in pravice same družbe. Vsebina navedenih člankov tako v javnosti ustvarja izkrivljeno in napačno predstavo o poštenosti in zakonitosti delovanja družbe Future For Humanity Foundation kot organizatorja dogodka SDG Hackathon. Vsled navedenega tako skladno z določili Zakona o medijih zahtevamo objavo popravka v naslednjem besedilu: »POPRAVEK ČLANKOV: Kje je denar, ki je bil objavljen dne 23. 2. 2018 ter Sta bili sodnici pristranski?, ki je bil objavljen dne 6. 3. 2018. Več

  • 8 dni

    Državni zbor RS je 27.3.2018 na 39. redni seji prvič obravnaval predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti, predlog stranke SDS. Kot bo razvidno v nadaljevanju, je bil glede na dosedanjo in aktualno prakso predlog brezpredmeten, saj želi spreminjati nekaj, kar v resnici že zdavnaj obstaja ali pa nazadnje sploh nima neke realne materije, zaradi katere bi bilo smotrno posegati v zakonodajo. Več

  • Pamflet: Lastniki besed zmagujejo

    Spoštovani g. Bernard Nežmah! Več

  • Odprto pismo Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer

    V Mladini, 23. 3. 2018, smo v rubriki Pisma bralcev zasledili Odprto pismo Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer. Varuhinja človekovih pravic je podpisanim nevladnim organizacijam, ki se borijo za pravice v zvezi s spolnim izrazom in so bili prizadeti ob njenih izjavah v Svetu kapitala, prilogi Dela, pisala že 19. 3. 2018, torej takoj, ko je na naslov urada Varuha pismo prejela. Več

  • Hujše zlo od holokavsta?

    Spoštovani, z velikim zanimanjem sem prebral članek avtorja Marjana Horvata z naslovom „Hujše zlo od holokavsta?“, ki je bil objavljen v vašem tedniku št. 12 in je posvečen slovenski premieri drame Tadeusza Słobodzianka „Naš razred“. V gradivu žal ni bistvene informacije - premiera v Prešernovem gledališču Kranj se je odvila pod mojim častnim pokroviteljstvom, pod pokroviteljstvom veleposlanika Republike Poljske. Mislim, da bi težko našli zgovornejši dokaz, da Poljski in njenim državljanom ne manjka poguma za soočenje z najtemnejšimi časi svoje zgodovine. Več

  • Tujcev nočemo, svojih nimamo

    V članku „Tujcev nočemo, svojih nimamo“ v 11. številki Mladine sem p nepravilno povzel izsledke raziskave kadrovske agencije Manpower. Zapisal sem, da naj bi za leto 2018 slovenska podjetja načrtovala kar 17-odstotno rast zaposlovanja, pri čemer naj bi v proizvodnih panogah računali na kar 31-odstotno povečanje, delodajalci v gostinstvu in v logistiki pa na 19-odstotno. Kot so me opozorili v Manpower, pa te napovedi ne veljajo za celotno leto 2018, temveč le za prvo četrtletje. Po raziskavi, ki so jo objavili pred dnevi, delodajalci za drugo četrtletje napovedujejo 9-odstotno rast zaposlovanja. Za napako se opravičujem.  Več

  • Še o holokavstu

    Tako kot Jožeta Jerovška in pred njim dr. Božidarja Debenjaka, tudi mene čudi odnos Katoliške cerkve v Sloveniji do njenih duhovnikov žrtev nacizma in ustaštva. Ne čudi pa me obnašanje te cerkve do italijanskega okupatorja in fašizma. Sem pa začuden, da se v zvezi s tem tako malokrat omenja odnos med Vatikanom in fašistično Italijo. Tako bi bilo mogoče marsikaj pojasniti. Položaj Vatikana in papeštva je bil namreč vse od ustanovitve italijanske države neurejen, sam papež pa v nekakšnem hišnem priporu. Šele konkordat med Katoliško cerkvijo in fašistično Italijo je te odnose uredil z ustanovitvijo države Vatikan kot jo poznamo danes. Seveda se je Cerkev oddolžila s podporo fašističnemu režimu. V tej luči je laže razumeti podporo Vatikana raznarodovalni politiki Italije do primorskih Slovencev, pa tudi neobčutljivost Svetega sedeža za težek položaj slovenskih duhovnikov čedrmacev pod fašizmom. Temu je sledila tudi politika ljubljanske škofije, ki je položaj primorskih Slovencev in duhovnikov ni kaj dosti zanimal. Vse to se je potrdilo ob fašistični okupaciji Ljubljanske pokrajine, ko je kler do novih oblasti izkazoval kar nekakšno hvaležnost. Več

  • Poraženci se ne morejo preleviti v zmagovalce

    Razgovor z zgodovinarko dr. Nevenko Troha kaže, kako kompleksno, večplastno je bilo dogajanje pri nas med drugo svetovno vojno. Državljanska vojna in revolucija sta bili omenjeni samo posredno, čeprav se pri revizijskih poskusih, predvsem desna politika sklicuje, da smo imeli oboje. Več

  • Odprto pismo Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer

    Spodaj podpisane organizacije s področja varovanja človekovih pravic in posameznice_ki izražamo zaskrbljenost nad nedavnimi izjavami varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer v intervjuju Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, ki je bil objavljen 11. marca v časopisu Svet Kapitala. Več

  • Še o holokavstu

    Zelo se strinjam z opažanji dr. Božidarja Debenjaka pod gornjim naslovom, da RKC na slovenskem javno bistveno premalo govori in se spominja številnih žrtev nacističnega terorja iz duhovniških vrst. Razlogov za to ne poznam in ne razumem. Niti ne zavrača pogostih napadov in neresnic v medijih, da je vsevprek kolaborirala z okupatorji, čeprav je bila na Štajerskem, Gorenjskem in Primorskem daleč najbolj zaveden in od Nemcev tudi najbolj preganjan del civilne družbe. Da kler RKC nikakor ne bo sodeloval z nacisti, ker je najbolj zaveden del družbe, je Gestapo zapisal tik pred vojno, v študiji o nevarnih pasteh, ki Nemce čakajo ob napadu. Zato so takoj po zasedbi v taborišče, Meljska kasarna v Mariboru, zaprli in kasneje izselili praktično vso duhovščino škofije. Več