MLADINA Trgovina
  • Vstaja Nizozemcev proti tobačni industriji

    Evropske tožbe proti tobačni industriji in propaganda za legalizacijo rekreativne rabe konoplje Uresničevanje volje ljudi nasproti neetični industriji zahteva v demokraciji prodorno delo novinarjev in strokovnjakov. V Tednu boja proti raku je Mladina kot edini medij v Sloveniji povzela po Spieglu novico o tožbah proti tobačni industriji v 17 evropskih državah. Postavlja se vprašanje, kaj ves ta čas delajo potrošniške organizacije, ki naj bi nas varovale, ostali mediji, ki naj bi delali v interesu državljanov, zdravniška stroka (o pulmologinji W. de Kanter lahko pri nas le sanjamo) in vsi ostali, ki pri tobačni epidemiji bolj ali manj gledajo vstran, pa ne bi smeli. Dejstvo, da se cigarete še vedno prodajajo, je resnična sramota moderne družbe (citat iz pri nas nikoli prikazanega dokumentarnega filma Nadie Collot). De Kanterjeva dokaže s številnimi primeri, da o cigaretah ljudje premalo vedo, predvsem pa ne razumejo vseh prevar, na katerih temelji njihova nadaljnja prodaja. Podobno je pri propagiranju konoplje, enako, kot je dim konoplje po številu strupov in kancerogenov podoben tobačnemu. Komu je v interesu, da se t.i. ‘’rekreativno’’ konopljo legalizira, da se o tem nepremišljenem eksperimentu na široki populaciji in mladostnikih odloča v parlamentu? Več

  • Notificirati moramo ADP

    Res je: ‘Žalostno je, da se po sto letih tako rekoč sami odrekamo zgodovini’, kot pravi prof.dr. Kristan. Ne odrekamo se samo zgodovini, odrekamo se tudi samostojnosti, dostojanstvu, samostojnemu razmišljanju, odločanju in zaščiti lastnih interesov. Več

  • Resničnostni šov za elite

    Spoštovani! Več

  • Poraženci se ne morejo preleviti v zmagovalce

    Razgovor z zgodovinarko dr. Nevenko Troha kaže, kako kompleksno, večplastno je bilo dogajanje pri nas med drugo svetovno vojno. Državljanska vojna in revolucija sta bili omenjeni samo posredno, čeprav se pri revizijskih poskusih, predvsem desna politika sklicuje, da smo imeli oboje. Več

  • Junak trojke

    Banka Slovenije (BS) je v odzivu na naš članek v prvi točki poudarila, da je guverner Boštjan Jazbec vodenje BS prevzel poleti 2013, posamezne težave v bančnem sistemu in postopki v EU pa so se začeli že leta 2010 oziroma 2013, in da je nato ustrezne postopke BS sprožila skupaj s finančnim ministrstvom. Več

  • Popravek in opravičilo

    V prejšnji Mladini se mi je zgodila precej neprijetna reč, zaradi katere sem predvsem voditelju Odmevov Slavku Bobovniku dolžan opravičilo. Skliceval sem se namreč na Odmeve iz začetka februarja. A iz februarja 2017. Več

  • Junak trojke

    Ker je zapis Boruta Mekina z naslovom Junak trojke (Mladina, 23. 2. 2018) znova poln neresničnih, izrazito pristranskih in na delih nejasnih interpretacij avtorja o dejstvih v zvezi z bančno sanacijo, podajamo naslednja pojasnila. Več

  • Junak trojke

    V članku »Junak trojke« Borut Mekina navaja, da je bil v ozadju projekta slovenske bančne sanacije 2013 neoliberalističen koncept vodenja evropske in z njo slovenske denarne politike. Mislim, da je ta ocena do neoliberalizma krivična. Neoliberalci izhajajo iz zakona trga (Sayevega zakona), po katerem vsaka ponudba ob dovolj nizki ceni dobi svoje povpraševanje. Gospodarski krožni tok se torej odvija avtomatično optimalno. V ta zakon so verjeli med »krompirjevo lakoto« sredi 19. stoletja, pa tudi na začetku gospodarske depresije 1929. Obakrat se je ta ekonomska teorija diskreditirala. Med gospodarsko depresijo in po njej je bilo prepričanje klasikov o avtomatskem in učinkovitem prilagajanju trga, tako da zagotovi optimalno delovanje gospodarskega krožnega toka, opuščeno. V obdobju hitre inflacije v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko se je izkazalo, da je fiskalna politika (varčevanje pri državnih izdatkih, ...) proti inflaciji neučinkovita, je vero v delovanje Sayevega zakona v svoji monetaristični teoriji »obudil« Milton Friedman. Restriktivna monetarna politika je na začetku osemdesetih let dejansko znižala inflacijo, vendar za ceno recesije. Več

  • Urednik Nova24TV in Demokracije širil lažne novice

    Fake news je verjetno najbolj zlorabljena in razvrednotena fraza zadnjega leta. Ironično jo najpogosteje uporabljajo ljudje, ki so sami kreatorji lažnih novic. Jasen primer je recimo Trump, ki večino namigovanj ali celo dokazov o njegovem spornem početju odpravi z zamahom roke »Ah, ti novinarji so fake news«. Če delujejo v njegov prid so seveda pogumni glas resnice. Ali v službi resnice, če hočete. Teorije zarote, podprte s šokantnimi naslovi (vzkliki, klicaji, pretirana uporaba velike začetnice, itd.) neukega bralca hitro prepričajo v nepravičen svet, ki je nenadoma očiten razlog za njegovo slabo gmotno oz. socialno stanje. »Aha, ni čudno, da smo, kjer smo!«. Hujskanje proti državnim institucijam s širjenjem lažnih novic zgolj za nabiranje političnih točk je nevarno. Več

  • (Združena) Levica

    V Mladini, dne 9. 2., si je Pavel Remec privoščil toliko neresnic, da moram bralcem Mladine, ki bi mu utegnili verjeti, sporočiti resnico o tem, kako je bilo s spremembo DSD v ZL-DSD. O vzrokih za spremembo ne bom pisal, saj ne želim škodovati ugledu Levice. Navesti pa moram »gola« dejstva, ki omenjenega pisca postavljajo na laž, morda tudi na kritično pomanjkanje spomina in razumevanja politike ter lastnih navedb (tvezi o »razdiralni politiki«, čeprav še vedno delujemo združevalno, in se hvali s frakcionaštvom, ki je tudi kot lastnost ene bivše članice ZL, povzročila, da: Koalicija Združena levica ni več taka, kot je uspela na volitvah 2014). Torej: V skladu z 2. členom Statuta smo o spremembi imena stranke prvič razpravljali in odločali že na 7. seji Izvršnega odbora (IO) takratne DSD, dne 22. 2. 2016. Ostali prisotni: Pavel Remec (predsednik Sveta). 3. točka: Nujne aktivnosti za zaščito položaja DSD v KZL in zaščita imena ZL. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP 3: “IO DSD je sprejel sklep o spremembi imena in kratice stranke, vendar bomo o realizaciji tega sklepa končni sklep sprejeli na naslednji seji.” 8. seja IO 14. marca 2016, iz zapisnika: Ostali prisotni: Pavel Remec (predsednik Sveta DSD), Gašper Radenkovič (predsednik Nadzornega odbora DSD). Točka 2. Potrditev spremembe 2. člena Statuta. Po daljši razpravi je bil sprejet naslednji SKLEP 2: »Izvršni odbor je potrdil predlagane spremembe 2. člena statuta. Gre za spremembo imena, kratice in znaka stranke.« Itd! Več