Tovariši za drugačno Evropo

»To je več kot le tipična čestitka Združeni levici zaradi njenega uspeha na minulih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. V tem pismu izražamo svoje navdušenje nad tem, da Siriza navdihuje sodelovanje med našimi tovariši. Slovenski volivci so vam zaupali, ne zgolj kot začasni volilni koaliciji, ampak kot politični sili, ki je sposobna materializirati njihove upe po spremembah. Vaš uspeh dokazuje, da združevanje ne le krepi sile na levici, ampak jih množi.« Tako je vodja grške Sirize Aleksis Cipras v pismu Združeni levici pozdravil uspeh koalicije, Demokratične stranke dela, Iniciative za demokratični socializem in Gibanja za trajnostni razvoj, ki so združili moči v slovenski Združeni levici, najprej za evropske in zatem tudi za parlamentarne volitve. In skupaj uspeli. Koalicija je dobila 5,97 odstotka glasov in postala s šestimi poslanci pomemben dejavnik v parlamentu.

Politično sodstvo? Videti je že tako.

»Ajde Šorli, stisni komija. Ta teden ga dej. Rovari po deželi ter nam preprečuje vladavino prava in ljudi,« je konec junija tvitnil dr. Klemen Jaklič, profesor na Harvardu. Če komu še ni bilo jasno, je s tem presenetljivim besednjakom za uglednega profesorja razkril, kdo vodi Janševe pristaše na vrhovnem sodišču, saj je vrhovnega sodnika Marka Šorlija pozval, naj »stisne« predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo k temu, da bo odločitev vrhovnih sodnikov v zadevi Patria po meri Janezu Janši.

Številka, ki ne laže

Ameriška revija Foreign Policy je nedavno spet objavila indeks stabilnosti, ki ga sestavlja Fundacija za mir (The Fund for Peace). To je zdaj že letni ritual – desetič zapored. Fundacija za mir ta indeks, ki se je najprej imenoval Failed States Index (indeks spodletelosti držav), zdaj pa se imenuje Fragile States Index (indeks krhkosti držav), sestavi, revija Foreign Policy ga sredi leta objavi.

Balkanska banka

Nekoč je bila Ljubljanska banka (LB) simbol Slovenije. Bila je Slovenija. Prva diplomatsko-konzularna predstavništva Slovenije so bile prav filiale Ljubljanske banke. Hrvoje Drašković, zadnji predstavnik Ljubljanske banke v Zagrebu, se spominja, da je bila pred petindvajsetimi leti to »vesoljska ladja« v primerjavi z ostalimi igralci: »V ostalih bankah, recimo na Hrvaškem, so referentke pisale na indigo papirje in jih metale v škatle. Mi smo imeli IBM-ove računalnike, povezane v mrežo,« pravi. A velika in uspešna Ljubljanska banka je kasneje postala tudi veliko breme za Slovenijo in glavni spor med Slovenijo in Hrvaško, ki je zastrupil medosebne odnose in potem zapletel še vsa ostala vprašanja. Ko je julija leta 1994 na Brdu pri Kranju zaradi Ljubljanske banke propadel poskus paketne rešitve problemov med Slovenijo in Hrvaško, med Franjem Tuđmanom in Janezom Drnovškom, je med obema državama izbruhnila hladna vojna, ki deloma še vedno traja.

Pet izzivov za Mira Cerarja

Nekaj je gotovo: s prepričljivo zmago je Miro Cerar dobil enkratno priložnost, da izpelje reforme, ki jih pretekle vlade zaradi svoje politične šibkosti, koalicijske raznolikosti ali gospodarske krize niso zmogle. Številnih od teh reform ni treba napisati na novo, ni treba niti izgubljati časa z analizami stanja ali se izgovarjati na pomanjkljive izkušnje z vodenjem države. Še konsenza ni treba iskati ali naročati novih strokovnih ekspertiz – v zadnjih desetih letih je namreč zaradi političnih blokad po predalih ministrstev ostalo mnogo dobrih idej ali že pripravljenih reform, ki jih je mogoče razmeroma hitro uresničiti. Potrebna je zgolj politična volja. In če je stranka Mira Cerarja (SMC), kot pravi Cerar, res stranka »preboja« in ne zgolj še ena ekipa novih obrazov, potem težav ne bi smelo biti.

Povolilna plakatna vojna

V prejšnji številki Mladine smo pisali o plakatni vojni v Kranju, kjer so »neznanci« po grobih ocenah pografitirali vsaj polovico, če ne celo več predvolilnih jumbo plakatov. Miro Cerar, Alenka Bratušek, Karl Erjavec in Dejan Židan so bili ozmerjani za pokvarjene sluge komunističnih stricev iz ozadja, na enem plakatu sta bila z »režimskima kolaborantoma« ozmerjana celo Ljudmila Novak in Lojze Peterle.

Poslanec? Zapornik?

Na predčasnih volitvah je bil v državni zbor izvoljen tudi Janez Janša, ki prestaja dveletno zaporno kazen. Kot da to ne bi bilo dovolj bizarno že samo po sebi, se je potem vnela resna strokovna razprava, ali bi mu morali za čas trajanja mandata omogočiti prekinitev prestajanja kazni.

Mojca Prelesnik

Zdaj smo se lotili zaostankov v zvezi s preureditvijo znotraj hiše. Že danes smo se dogovorili, kako bomo interno prerazporedili sodelavce, ki so trenutno razporejeni na drugih nalogah, imajo pa znanje na področju ZDIJZ. Dobili smo informacijo o pripravi registra zavezancev za AJPES in upamo, da bo vzpostavljen najkasneje do zaključka zakonskega roka, torej do sredine oktobra.