• Klemen Košak  |  foto:  Borut Krajnc

    1. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Politika

    Goran Lukić

    Goran Lukić rad razbija stereotipe. Na primer stereotip o sindikatih, ki naj ne bi zaznavali realnosti, stereotip o odrešilni pravni državi ali stereotip o veličastni ideji zagonskih podjetij. Na Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije je prišel pred sedmimi leti in se začel spopadati s sodobnejšimi oblikami izkoriščanja delavcev, kot je delo migrantov in prekarcev. Konec avgusta zapušča sindikate, o razlogih za odhod pa namerava govoriti šele po tem.

  • Urša Marn

    1. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Politika

    Veliko premoženja, malo koristi

    Lastništvo države v gospodarskih družbah je smiselno samo takrat, kadar ji prinaša soliden donos. Višji ko je donos državnih podjetij, manj je državi treba rezati proračunsko porabo. V delni ali v večinski lasti Republike Slovenije je kar 65 gospodarskih družb, od Darsa, Pošte Slovenije, Slovenskih železnic, Kontrole zračnega prometa, Slovenske tiskovne agencije, Telekoma Slovenije, Geoplina, Luke Koper, Aerodroma Ljubljana, Uradnega lista, Pošte Slovenije, Nafte Lendava, Holdinga slovenskih elektrarn, Elesa, Krke, Peka in drugih. V nekaterih gospodarskih družbah, na primer v Darsu, ima država neposredno stoodstotni lastniški delež, v drugih komaj nekajodstotnega ali še manjšega. V lanskem letu je čisti dobiček teh 65 gospodarskih družb znašal 393,5 milijona evrov ali skoraj sto milijonov evrov več kot v letu 2012 ter kar 277,5 milijona evrov več kot v letu 2011. Kolikšno korist pa ima od tega državni proračun? Manjšo, kot bi jo lahko imel.

  • Borut Mekina

    1. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Politika

    Konec norih časov?

    Osnutek koalicijske pogodbe, s katero je Stranka Mira Cerarja (SMC) ta teden začela drugo fazo sestavljanja vlade, je dokument, ki ne preseneča. Hvala bogu – bi lahko dodali. V zadnjih desetih letih smo lahko v teh pogodbah naleteli na najbolj nore ideje. Pred dvema letoma je recimo druga koalicija Janeza Janše verjela, da bosta kolaps zdravstvenega sistema rešila »telemedicina« in osveščanje ljudi o zdravem načinu življenja. T. i. strukturni primanjkljaj, torej razliko med prihodki in zakonsko določenimi izdatki države, pa bi rešila politika povečevanja rodnosti. Tokrat je Stranka Mira Cerarja v osnutku koalicijske pogodbe obljubila vsaj nekaj znanih in še ne uresničenih reform. Eden izmed glavnih ukrepov na področju zdravstva tudi po volitvah ostaja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, na področju reševanja demografskih problemov pa namesto »rodnosti« prihaja zakon o dolgotrajni oskrbi starejših. Več>>

  • Bonitetni karneval

    Ko človeku presadijo kak notranji organ, je vedno vprašanje, ali ga bo telo sprejelo. Zdaj pa si predstavljajte, da je organ Miro Cerar, telo pa so slovenske politične elite. Vprašanje je: ali ga bo telo slovenskih političnih elit sprejelo? Ne pozabite: Zoran Janković je bil organ, ki ga je telo slovenskih političnih elit zavrnilo. Se lahko Cerarju zgodi Janković? Vprašanje je v resnici drugotno, ali bolje rečeno: četudi Cerarja sprejme telo slovenskih političnih elit (in četudi mu uspe sestaviti »sanjsko« koalicijo), je še vedno vprašanje, ali ga bo sprejelo tudi ono drugo slavno telo – telo mednarodnih finančnih elit. Kdo odloča o tem, kateri organ bo to telo sprejelo in katerega ne, pa dobro vemo: bonitetne agencije.

  • Denis Vičič

    4. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Politika

    Primc meče slabo luč na sodelavce

    Tiskovne konference, shode, prižiganje sveč pred sodiščem – vse to pripravljajo v Odboru 2014, odkar je Janez Janša zaprt na Dobu. V odboru je med dejavnejšimi Aleš Primc, sicer vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok in javni uslužbenec, zaposlen na ministrstvu za kmetijstvo.

  • Klemen Košak

    1. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Politika

    Posvojena stranka

    Andrej Čuš je sin predsednika Zelenih Slovenije Vlada Čuša in nekoč je bil tudi generalni sekretar podmladka očetove stranke, Mladih zelenih Slovenije. Pred pol meseca pa je bil v državni zbor izvoljen na listi SDS. Sicer je že več kot tri leta predsednik podmladka SDS, Slovenske demokratske mladine, poslanec te stranke pa je bil že zadnji dve leti, odkar je v parlamentu zamenjal Branka Mariniča, ki je odstopil, ko je bil obsojen zaradi goljufanja na izpitu iz nemščine. Vendar je njegova uradna izvolitev v državni zbor obudila nelagodje nekaterih, ki so jim bili Zeleni nekoč zelo blizu.

  • Martin Gramc

    1. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Politika

    Sanja Leban Trojar

    Jamstvo za mlade se je prehitro povezalo izključno z zaposlovanjem. V resnici pa je samo en ukrep namenjen konkretnemu zaposlovanju mladih. Ukrep velja izključno za vzhodno kohezijsko regijo in je za zdaj zaposlil 470 mladih, načrtovali pa so 690 zaposlitev. Vseh preostalih 35 ukrepov ne prinaša zaposlitev za polni delovni čas, zato je še prezgodaj govoriti, da Jamstvo za mlade rešuje brezposelnost mladih.

  • Šturm je razkril …

    K predvolilni kampanji SDS s sloganom »popolni napad na pravno državo« je sodila tudi raziskava nekdanjega predsednika ustavnega sodišča, pravosodnega ministra v Janševi vladi in predsednika Zbora za republiko dr. Lovra Šturma, v kateri je dokazoval, da slovenska sodišča nadpovprečno kršijo človekove pravice. Samo v zadnjih desetih letih naj bi človekove pravice kršilo 442 slovenskih sodišč in najmanj 1200 slovenskih sodnikov. Izsledke raziskave so potem trije evropski poslanci SDS kot dejstvo predstavili celo v evropskem parlamentu. A ni vse tako, kot se zdi. Prej nasprotno.