Luka Mesec

Združena levica ima za seboj že dolgo pot. Sestavljena je iz treh strank, iz Iniciative za demokratični socializem (IDS), iz »zelene« stranke TRS pod vodstvom Matjaža Hanžka in iz Demokratične stranke dela (DSD), ki jo v Združeni levici predstavlja Violeta Tomič. Luka Mesec, ki bo v parlamentu zastopal Združeno levico in ki je koordinator IDS, je na slovensko politično prizorišče prišel prek študentskih bojev proti brezperspektivnim razmeram, v katere je pahnjena mlada generacija. Njihov politični program je sprva nastajal iz protesta proti etabliranim univerzam in skozi nasprotovanje prekarnemu delu, končno pa so kot ena najbolj organiziranih sil do izraza prišli v času protestov v Sloveniji. V prostem času so seveda študirali marksizem. In na zadnjih parlamentarnih volitvah, presenetljivo, dobili šest poslancev.

Neoliberalni odgovori za prihodnost

Zagotovo ste že slišali, da ima Nova Slovenija dober gospodarski program. Pred volitvami je direktor poslovnega časnika Finance Peter Frankl napovedal, da bo volil NSi, ker je to stranka, ki »posluša gospodarstvo«, sledilo je še nekaj pohval in po volitvah so mediji, kot sta POP TV in Planet TV, besedno zvezo »dober gospodarski program NSi« navajala mimogrede, kot da nekaj samoumevnega.

Pravica točno določenega človeka

ržavni zbor je potrdil mandat pravnomočno obsojenemu Janezu Janši, ki je kandidiral iz zapora, pristojni pa mu bodo šli na roko in mu omogočili opravljanje politične funkcije. Zdi se, kot da je Slovenija evropski svetilnik pri spoštovanju človekovih pravic zapornikov. Pravnomočno obsojenemu politiku bo, čeprav prestaja zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z zlorabo javne funkcije, omogočila uresničevanje »univerzalne« človekove pravice biti izvoljen. A tako se zdi zgolj na prvi pogled.

Nespodobno sporočilo

Predsednik republike Borut Pahor je v petek, 1. avgusta, z besedami, da je naloga politike, da vsem »našim ljudem da upanje za prihodnost«, končal poslanico novemu državnemu zboru. »Ta možnost obstaja, izkoristimo jo. Pri tem vam želim vso srečo. Hvala.« Ko je zapuščal veliko dvorano državnega zbora, se je odločil za gesto: stisk roke poslancem. Ker je šlo za gesto, pač tistim, ki so mu bili fizično blizu, v prvi vrsti. Stiski so bili kratki, a dolgi ravno dovolj, da so bili prepričljivi. Roko je stisnil Miru Cerarju. Pa Evi Irgl. Pa Branku Grimsu. Nato se je napotil proti izhodu po rahlo vzpenjajočem se stopnišču med vrstami, spet stiskajoč roke. Enaindvajseti poslanec, ki mu je zaželel uspešno delo, je bil Janez Janša. Stisk je bil kratek, najkrajši. Potem je v roko segel samo še enemu poslancu, višje ni bilo nobenega več. In dvorano zapustil.

Ljubljana ima talent?

Damjan Damjanovič je bil do prevzema vodenja Slovenske filharmonije pred 11 leti 16 let trobentač v orkestru ljubljanske opere. Leta 2002, ko je bil še član Združene liste socialnih demokratov, se je neuspešno potegoval za položaj župana Mute, zdaj pa je že približno deset let član stranke SDS in bo na prihajajočih lokalnih volitvah poskušal postati ljubljanski župan.

Nesorazmerno visoka kazen ...

Kadarkoli in kjerkoli v tujini gostujejo izraelski športniki, dogodek obvelja za zelo tveganega. Toliko bolj, če gostovanje poteka ravno med obsežno izraelsko ofenzivo na območju Gaze. Prejšnji teden je v Mariboru gostovalo izraelsko nogometno moštvo Maccabi iz Tel Aviva. Organizatorji tekme so bili upravičeno živčni. Pred njo je bil v mestu napovedan protestni shod v podporo Palestincem. Teden pred tem so protestniki v Avstriji vdrli na nogometno igrišče, na katerem je prijateljsko tekmo igral neki drug izraelski klub, in vnel se je pretep. Svetovna nogometna organizacija (FIFA) pa že tako ali tako prepoveduje izražanje političnega prepričanja na nogometnih tekmah.

Abeceda političnega bontona

Podporniki Janeza Janše se še vedno vsak dan zbirajo pred ljubljanskim vrhovnim sodiščem, prižigajo sveče in zmerjajo pravosodje in pravno državo nasploh. Pretekli petek so se zbrali tudi pred državnim zborom in pozdravili Janšo, ko je iz zapora prišel na ustanovno sejo državnega zbora. Iz ust pravnih strokovnjakov poslušamo različne razlage tega ali onega zakona v korist Janše, opozoril, da se pravni postopki v pravni državi rešujejo s pravom in ne nasprotno, pa tako rekoč ni. Izjema je bil nedavni poziv Inštituta za kriminologijo »Za tožilstvo in sodstvo brez političnih pritiskov«, ki so ga podpisali skoraj vsi sodelavci inštituta.

Priložnosti namesto plačila

Stalno predstavništvo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov je 25. junija objavilo razpis za tri termine za prakso. Praktikanti, ki bodo od septembra letos do julija 2015 po tri mesece in pol pomagali slovenskim diplomatom, morajo biti študentje, zanimati jih morajo mednarodni odnosi, znati morajo slovensko in angleško, biti morajo zdravstveno zavarovani in tudi »pripravljeni na skupinsko delo, inovativni, samostojni, uglajeni, odprti in pozitivno naravnani«. Za prijavo na prakso so morali poslati življenjepis, priporočilo profesorja oziroma delodajalca in motivacijsko pismo v angleščini.

Komisarska etika

Januarja 2004 je Tone Rop za prvega začasnega slovenskega komisarja predlagal Janeza Potočnika. Ta je bil takrat minister za evropske zadeve, za pol leta je v Bruslju pristopil k širitvenemu resorju, po potrditvi prve Barrosove evropske komisije pa je za pet let postal komisar za znanost in raziskave. V Sloveniji vsi niso bili zadovoljni z njegovim imenovanjem – boljši bi bil Franci But ali France Arhar, je trdila SLS, Potočnik je pristranski, so vpili pri SDS, kaj pa je narobe z Borutom Pahorjem, so se spraševali tretji … Podobno je bilo leta 2009, ko je za nov komisarski mandat Potočnika predlagala Pahorjeva vlada. V prejšnjem mandatu smo »pričakovali večjo zavzetost in angažma z njegove strani,« so trdili pri SDS.