Hladna vojna predjed

Države Evropske unije, tudi Slovenija, so konec julija proti Rusiji uvedle najstrožje gospodarske sankcije od konca hladne vojne. Zaradi domnevne podpore separatistom v Ukrajini so od takrat ruske državne banke odrezane od evropskih kapitalskih trgov. Uveden je embargo na prodajo orožja, prav tako je prepovedan izvoz občutljive opreme za rusko plinsko in naftno industrijo. Podobno so ravnale tudi ZDA.

Vrnimo si državo

Prvega januarja 1995 je Republika Avstrija postala enakopravna članica Evropske unije. V integracijo je vstopila devet let pred Slovenijo, ko se je globalizacijski vrtinec šele začel vrteti. V območje odprtega trga so Avstrijci vstopili pripravljeni: ključne trge in podjetja so zaščitili pred morebiti premočno zunanjo konkurenco in pred prevzemi. Finance, surovine, infrastruktura, komunikacije, kmetijstvo – to je bil osnovni seznam nacionalnih interesov. Avstrijci so ohranili nadzor nad lastništvom podjetij. Seveda so jim tisti, ki so hoteli osvojiti avstrijski trg, očitali, da je to nazadnjaško. A Avstrijci se niso dali. Vedeli so, da lahko kot mala država hitro postanejo ekonomsko in takoj zatem politično odvisni zlasti od Nemčije, če popustijo. Danes Avstriji nihče ne očita, da je neevropska, nazadnjaška, da ne spoštuje pravil prostega trga, pa da bi morala več privatizirati. Je ena najuspešnejših evropskih držav.

Napake velikega govornika

Janez Janša je nedavno izdal knjigo Druga republika, Slovenija vrednot, v kateri je objavil svoje slavnostne govore. In zlorabil ime pesnika Otona Župančiča, tokrat ne pred občinstvom, zbranim na proslavi ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne, pač pa pred širšo slovensko in svetovno javnostjo, z objavo govora v knjigi. 

Hlebš se »razkrije«

Septembra 2007 je 571 novinarjev podpisalo Peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje. Bil je čas prve Janševe vlade, podpisniki pa so Janšo obtožili, da omejuje medijsko svobodo.

Nova folklora

Mineva 95 let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Prekmurje je bilo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev priključeno s pariško mirovno pogodbo po prvi svetovni vojni. 17. avgusta 1919 se je v Beltincih zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili podporo in veselje ob priključitvi. Dogodek je praznik od leta 2006, državne proslave so vsakih pet let, občinske pogosteje. Tokrat je na vrsti spet državna, v soboto, 16. avgusta, v Beltincih.

Naš pravni strokovnjak

Pred časom je dr. Klemen Jaklič, eden tistih, ki dobro vedo, da je pravnomočna obsodba Janeza Janše politično motiviran konstrukt, v intervjuju za časnik Reporter potarnal: »Žal zame doma že vsa leta ni mesta.« S tem je mislil na pravno fakulteto, ki bi jo rad zamenjal za službo na Univerzi Harvard, in dodal, da ga je razočaral nekdanji minister za visoko šolstvo dr. Žiga Turk, češ da mu tega ni omogočil niti on, čeprav sta na isti strani.

Do konca proti

V Programu razvoja podeželja do leta 2020, ki ga je junija sprejela vlada, so zapisani tudi pogoji, pod katerimi bodo kmetje, če se bodo odločili za izpolnjevanje, upravičeni do dodatnega evropskega denarja zaradi prijaznosti do okolja in podnebja. Med temi pogoji je bila še v gradivu za sejo vlade, na kateri so predlog sprejeli, zapisana prepoved sejanja gensko spremenjenih rastlin. V sprejetem dokumentu prepovedi ni. V medijih so se zato že pojavili naslovi, češ da Slovenija popušča pri vprašanju gensko spremenjenih rastlin.