• Max Modic

    5. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Politika

    Davki, ki jih ne znamo pobrati

    Prejšnji mesec je upravno sodišče v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg odločilo, da tako imenovana tantrična masaža zagotavlja spolne užitke, zato morajo biti masažni saloni, ki jo ponujajo, obdavčeni enako kot javne hiše, svingerski klubi, FKK-savne, striptiz klubi in druge ustanove, v katerih so na voljo spolne storitve.

  • Izgubljenih pet let

    S 1. septembrom so šli otroci spet v šolo, tudi romski, a ti s precej manj upanja na napredovanje. Predvsem na Dolenjskem in v Beli krajini. Tak uvod v prispevek o uspehu romskih otrok na osnovnošolski ravni ste v Mladini zagotovo že prebrali, večkrat, a kaj drugega kot to ni mogoče zapisati. Že peto leto zapored to potrjujejo podatki.

  • Na pomoč!

    Aerodrom gre Nemcem. To ni ne prvo ne zadnje državno podjetje, ki bo šlo Nemcem. Tudi Telekom naj bi šel Nemcem. Und so weiter. Logično, boste rekli, komu pa, če ne Nemcem? Nemci so dobri gospodarji. Resda hladni in vzvišeni, toda odgovorni, racionalni, produktivni in učinkoviti. Poznajo red in disciplino. Ne trošijo več, kot ustvarijo. Ne počnejo neumnosti. Ne padajo na korupcijo. In ne delajo sranja – kot naši.

  • Grega Repovž

    5. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Politika

    Gospa komisarka

    Da namerava Alenka Bratušek kandidirati na komisarsko mesto, ki pripada Sloveniji v kolegiju predsednika evropske komisije, je prišlo v javnost še pred parlamentarnimi volitvami 13. julija letos. To namero naj bi razkril njen bližnji svetovalec Jernej Pavlič, tisti fant, ki običajno nosi njeno aktovko in hodi meter za njo. O možnosti, da bo odšel z njo v Bruselj, če jim na volitvah ne uspe – in takrat je bilo že jasno, da je njena stranka na parlamentarnem robu –, se je začel hvaliti po političnih hodnikih. Da je razprava o tem, kdo bo slovenski komisar, izpadla neumno in banalno, Slovenija pa nezrela, lahko danes torej Bratuškova pripiše kar sebi in svojemu »dvoru«. Lahko bi bila komisarka s podporo politike in javnosti, tako pa bo v Bruselj odšla z grdim madežem, slovenska politika pa bo spet padla v očeh lastne javnosti.

  • Resnica o Patrii

    Tožilstvo je ustavilo pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda, ki so ga preganjali na predlog Janeza Janše tudi po tem, ko je bil Janša pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki mu ga je Berglund očital v dokumentarnem filmu Resnica o Patrii.

  • Služba za en dan

    Karl Erjavec je mož številnih vrlin, bil je član raznorodnih SKD, SLS, LDS, bil je poslanec, obrambni, okoljski, dvakrat zunanji minister, vmes na kratko minister za zdravje. Ni pa edini. V Desus ima posnemovalce, recimo 42-letnega Uroša Prikla.

  • Klemen Košak

    7. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Politika

    Bliže neposredni demokraciji

    Mednarodni denarni sklad (MDS) je sprejel nov kodeks fiskalne transparentnosti, v katerem državam predlaga ukrepe, ki bi pomenili, da bi odločanje o porabi državnega denarja postalo preglednejše. V dokumentu je zapisano, naj »vlada državljanom zagotovi razumljiv povzetek vplivov proračunskih politik in jim omogoči, da sodelujejo pri odločanju o proračunu«. Nekateri komentatorji menijo, da institucija, ki ni znana po spodbujanju neposredne demokracije, državam predlaga participatorne proračune.

  • Denis Vičič

    5. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Politika

    Joško Prinčič

    Z uvedbo določil zaščitnega zakona je bil vzpostavljen slovenski oddelek pri šolskem uradu Furlanije - Julijske krajine, ki ima sedež v Trstu. Prej sta bila za slovenske šole v Italiji pristojna dva urada, v Gorici in Trstu. Devet zaposlenih je usklajevalo in načrtovalo upravne in pedagoške dejavnosti. V novem oddelku je delo dobilo sedem ljudi, nekateri za polovični delovni čas. To je manj zaposlenih, kot jih predvideva zaščitni zakon. Goriški šolniki so izgubili tudi center, kjer so dobivali vse potrebne informacije. Pouk ni ohromljen, je pa vse preostalo, vsa administracija.

  • Borut Mekina

    8. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Politika

    Slovenija, humanitarna velesila

    Ali po novem tudi Slovenija dejavno pomaga pri reševanju evropskega problema beguncev in prosilcev za mednarodno zaščito?