Novi razred

Milovan Đilas, razvpiti jugoslovanski partijski veljak, ki se je na lepem prelevil v besnega kritika partije, je leta 1957 objavil knjigo Novi razred, ki je stresla Jugoslavijo, še zlasti partijo, s Titom vred. To je bil škandal brez primere. Vsi so govorili o tej knjigi, ki je podala »sliko komunističnega sveta«, toda potihem – v Jugoslaviji je bila tabu. Đilas jo je izdal v tujini. In o njej se še vedno spletajo legende. Je bil Đilas disident ali konvertit? Mu je pri pisanju te knjige pomagala CIA?

Odprava nadzora nad policijo?

»Tudi ukinitev oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili bo najbrž tehnična napaka koalicijskega sporazuma,« se je v času, ko so v javnost prišli prvi osnutki novega koalicijskega sporazuma, pošalil nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. Ne, ni šlo za napako, veljavni koalicijski sporazum v poglavju Pravosodje in pravna država predvideva odpravo oddelka, katerega naloga je v bistvu preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti. In čeprav se sliši nerazumno, je ta koalicijska zaveza smiselna.

Dvanajsta vlada

Politični nastopi Mira Cerarja so povezani z dvema tezama. Cerar naj bi v politiko vrnil etiko, poštenost, neoporečnost, resnost, pridnost, strokovnost pri upravljanju javnih zadev. S tem, ko se bodo s politiko in z upravljanjem države začeli ukvarjati ljudje, ki naj bi jih zanimalo javno dobro, ne parcialni interesi, naj bi bila država pripravljena za nov razvojni preboj. »Brez etičnega upravljanja ni ničesar,« pravi. Etično ravnanje bi moralo biti prvi pogoj za vsako politično delovanje, ki ga mora nadgrajevati vsebina. Velja tudi obratno, vsebina političnih odločitev bi morala neposredno vplivati na presojo o tem, ali je vlada dobra, ali je, če sprejmemo Cerarjevi retoriko, »dovolj etična«. Če konkretiziramo: vprašanje moči socialne države je imanentno vprašanje etičnih stališč, vprašanje koruptivnih politikov prav tako, vprašanje, ali so na ministrskih mestih strokovne osebnosti ali karierni politiki, tudi …

Salonski bojevniki

Kaj je to pritisk Evropske unije? Kako se kaže in kako se mu varuhi slovenskega nacionalnega interesa postavijo po robu? Se borijo kot levi? Gredo na nož? »Lahko vam pokažemo vse svoje zahteve in vse sestanke, na katerih smo se trudili, da se to ne bi zgodilo, vendar je bila nazadnje preprosto postavljena zahteva, da moramo izbrisati imetnike podrejenih obveznic,« je nedavno na primeru krpanja bančne luknje in razlaščanja malih lastnikov obveznic NLB razmere dramatično opisal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Jazbec naj bi se bil boril. A je bil nazadnje poražen.

Namenski izhodi

Prejšnji teden je poslanec Janša, ki prestaja zaporno kazen, presenetil, saj je namesto v Ljubljano, v državni zbor, kamor mu dovoli hoditi vodstvo zapora na Dobu, zavil v Zagorje. Tega javnost ne bi niti izvedela, če ne bi tam dal intervjuja za neki lokalni medij. Se torej v nasprotju z drugimi zaporniki, v nasprotju z zakonodajo čez dan prosto giba po Sloveniji, le zvečer se vrne spat na Dob?

Strokovnjaki za izkoriščanje proračuna

Poslanci lahko za izboljšanje kakovosti svojega dela, povezanega z zakonodajo, najamejo zunanje strokovnjake. Za to imajo na voljo približno 2100 evrov na poslanca na mesec. Stranka SMC s 36 poslanci lahko v enem letu porabi do okrog 900 tisoč, SDS z 21 poslanci okoli 530 tisoč evrov.

Flughafen Laibach*

Kaj si neki navaden državljan želi od svojega letališča? Državljan, ki mu je malo mar, kdo je lastnik, ki se ne ubada s strateškimi vprašanji in ne bere letnih poročil? Tak državljan si želi, da lahko že iz Ljubljane, ne pa denimo iz Zagreba, Benetk, Celovca ali Gradca, odleti poceni in proti različnim destinacijam, pričakuje še, da bosta v čakalnici na Brniku tudi stol in prosto mesto, kamor bo odložil svojo potovalko. To so takšna legitimna, minimalna pričakovanja.