»Boril sem se za islam«

»Boril sem se v Siriji. Če bi to prišlo na dan lani septembra, ko sem se vrnil, bi bil heroj, borec za svobodo. Zdaj pa sem terorist. Mnogi me povezujejo z Islamsko državo,« začne Rok Žavbi.

Politični analfabeti

Pretekli teden je v uredništvo Mladine poklical bruseljski dopisnik srednje velikega nemškega časopisa in spraševal o Alenki Bratušek. Dve vprašanji sta ga zanimali. Kakšna je ta prireditev, ki jo organizira komunistična stranka in na kateri prepevajo komunistične pesmi? V katero korupcijsko afero je bila vpletena Alenka Bratušek in koliko podkupnine je prejela?

Omejeno predčasno glasovanje

Na predčasnem glasovanju na lokalnih volitvah leta 2010 je v Ljubljani glasovalo 3711 volivcev od 225 tisoč volilnih upravičencev, letos malce manj – 3354 od 229 tisoč. In čeprav je tistih, ki se predčasnega glasovanja udeležijo, izjemno malo, to ne pomeni, da imajo na volišču malo dela. Ravno nasprotno.

Neverodostojne priče

Preden je vrhovno sodišče odločilo o zahtevah za varstvo zakonitosti obsojenih v zadevi Patria, je odvetnik Franci Matoz, (ponovno) vložil zahtevek za izločitev Masleše. Podkrepil ga je z notarsko overjeno izjavo zakoncev Marvin, v kateri trdita, da sta predsednika vrhovnega sodišča nekje slišala reči, da je »Janšo potrebno sfukati«.

Vojna v Eko skladu

Eko sklad je javni sklad, v katerega se steka del sredstev od vsakega plačila računa za energijo. Na leto njegovi uslužbenci razdelijo okoli 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev in ugodnih posojil, ki jih lahko gospodinjstva in podjetja porabijo za naložbe v izboljšanje energetske učinkovitosti in v obnovljive vire energije. Sklad preživlja težke čase. »Vzdušje in delovna vnema večine zaposlenih na Eko skladu je že nekaj časa totalno na psu, delo pa je v zadnjem času zaradi neprestanega uvajanja sprememb paralizirano,« so zaposleni zapisali v anonimnem pismu. Kot so povedali nekateri zaposleni, se je čas za obravnavo vlog z 90 dni podaljšal na 150 dni, na Sklad pa telefonira vse več jeznih prosilcev. »Eko sklad se je iz uspešne institucije, ki je bila kot zgled za nove članice EU večkrat pohvaljena doma in v tujini, prelevil v svojo karikaturo.«

Švedska bo priznala Palestino. Kaj pa mi?

Novi švedski premier, socialdemokrat Stefan Löfven, je ta teden potegnil prvo konkretno mednarodnopolitično potezo. Napovedal je, da bo njegova država, prva med pomembnejšimi, večjimi članicami EU, priznala Palestino. »Ustanovitev dveh držav je edina mogoča rešitev spora med Palestinci in Izraelci,« je dejal.