• Grega Repovž

    13. 4. 2012  |  Mladina 15  |  Politika

    Boj za način razmišljanja

    Kulture neke države ni mogoče preprosto spremeniti. Kultura je tudi v tej državi tako kot v drugih evropskih državah levo liberalna. Kultura počne, kar hoče in kar misli. A kdor hoče imeti državo pod nadzorom, mora prevladati nad razmišljanjem ljudi. Prav za to gre te dni v tej državi. Gre za boj za način razmišljanja.

  • Urša Marn

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Politika

    Janševa terapija s šokom

    »Glavne žrtve krize so tisti, ki za njo niso bili krivi. To so delavci, upokojenci in mladi ljudje. Krize niso povzročile plače ali socialni transferji,« pravi sindikalist Dušan Semolič. Politika strogega varčevanja, ki jo zagovarjajo predsedniki vlad držav članic EU kot edini možni izhod iz krize, ne deluje in ne prispeva k oživitvi gospodarstva, trdi prvi sindikalist. In v tem mnenju ni osamljen. Vse več ekonomistov opozarja, da je čas za drugačen pristop k reševanju krize. »Oživljanje gospodarstva je trenutno edini ključ za fiskalno razbremenitev države. Kajti sicer bomo prišli v začaran krog, ko bo pretirano varčevanje še pospešilo zniževanje gospodarske rasti,« trdi ekonomist dr. Bogomir Kovač.

  • Borut Mekina

    24. 2. 2012  |  Mladina 8  |  Politika

    Nagrajeni kadri

    Oblast sestavljajo ljudje. Načeloma so doslej vse koalicije poudarjale, da bodo pri zamenjavi oblasti na vrh postavile sposobnejše, bolj kompetentne in bolj strokovne kadre. Tudi nova koalicija se je zavezala k spoštovanju visokih standardov. V koalicijski pogodbi so zapisali, da bodo »kadrovali izključno po sposobnosti, osebni poštenosti in pripravljenosti, da izvajajo program vlade ter po svojih močeh prispevajo k izhodu iz krize in rasti blagostanja državljanov.

  • Borut Mekina

    10. 2. 2012  |  Mladina 6  |  Politika

    Janšev pohod skozi institucije

    Na vrhu slovenske državne uprave sedi 15 generalnih sekretarjev, na vsakem ministrstvu po eden, in 54 direktorjev direktoratov. Pomenijo vrhnjo plast uradništva in mejo, za katero se začne politika. Po hierarhiji jim namreč sledijo politično imenovani funkcionarji, to so državni sekretarji in ministri. Položaj generalnih sekretarjev in direktorjev direktoratov je zato v Sloveniji vedno veljal za lakmusov papir kadrovske politike posamezne koalicije. Odnos do njih je vedno kazal, kako daleč si posamezna koalicija upa pri kadrovanju, predvsem pa, ali se zna samoomejiti in potegniti ločnico med politiko in drugimi področji, kot so mediji, šolstvo in gospodarstvo.

  • Marjan Horvat  |  foto: Miha Fras

    10. 2. 2012  |  Mladina 6  |  Politika

    Pot v ledeno dobo?

    Kam bo drsela Slovenija pod novo Janševo oblastjo, ne vemo natančno, vendar lahko po prvih potezah nastajajoče vladne koalicije sumimo, da bo ubrala pot prilaščanja ali pa vsaj nadzorovanja pristojnosti, ki sicer sodijo v domeno drugih oblasti. Tej tezi v prid govori preselitev tožilstva s pravosodnega na notranje ministrstvo, zahteva po vsesplošni »učinkovitosti«, kar lahko mirne duše poimenujemo z avtoritarno oblastno držo, ki nima ne časa in ne volje za demokratične razprave in iskanje konsenza.

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    10. 2. 2012  |  Mladina 6  |  Politika

    Minister za hece

    Generalni sekretar stranke DeSUS Ljubo Jasnič se ne spomni točno, kakšni so zunanjepolitični cilji DeSUS-a. »Če smo kaj napisali o zunanji politiki, smo v treh stavkih,« pravi. Poleg predsednika stranke Karla Erjavca ima DeSUS še dva podpredsednika in eno podpredsednico, Marijo Gjerkeš Dugonik. A žal tudi Gjerkeševa ne zna odgovoriti, kakšna so bila doslej prizadevanja stranke na tem področju. Konkretno se o zunanjepolitičnih vprašanjih nikoli niso posebej pogovarjali, »smo se pa glede tega načelno opredelili«, trdi. Niti drugi visoki člani stranke DeSUS ne vedo točno, kaj ta opredelitev je. Valter Drozg, podpredsednik, se ne spomni ničesar posebnega. Oziroma se spomni, da imajo »neki odbor za zunanjo politiko«. Marjan Malek, predsednik podravskega pokrajinskega odbora stranke, pa pravi, da seveda vsaka stranka »razmišlja tudi o zunanji politiki, a vam predlagam, da pogledate v naš program«.

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Peterlin

    10. 2. 2012  |  Mladina 6  |  Politika

    Od policista do ministra

    To, da je Janez Janša za ministra za notranje zadeve predlagal Vinka Gorenaka, ni presenečenje. Gorenak je bil v rdečem socializmu policist, v demokraciji državni sekretar na notranjem ministrstvu, v času Pahorjeve vlade pa je v parlamentu vseskozi napadal takratno notranjo ministrico Katarino Kresal. Šel je celo tako daleč, to je priznal tudi na svojem blogu, da je v parlamentarno proceduro vložil zakon o testiranju javnih funkcionarjev za droge na podlagi govoric, da naj bi jih redno uživala Borut Pahor in Katarina Kresal. Kot nekdanji policist bi Gorenak moral vedeti, da govorice za obsodbo na sodišču niso dovolj, so pa dovolj za politični obračun. In tega je Vinko Gorenak odlično izpeljal.

  • Berlusconi?

    »Večina v italijanskem parlamentu je spet spremenila zakonodajo in razširila imuniteto predsedniku vlade Silviu Berlusconiju. V prihodnje pol leta bosta zastarala še dva kazenska postopka, ki ju je sprožilo tožilstvo, med drugim tudi postopek, v katerem mu očitajo korupcijo in zlorabo položaja«, smo do nedavna skorajda vsak teden brali v italijanskih medijih in se nasmihali italijanskim prigodam. Je sprememba zakona o vladi, s katero se pristojnost nad tožilstvom v nasprotju z mednarodnimi akti in odločitvijo ustavnega sodišča prenaša s pravosodnega na policijsko ministrstvo, drugačna? In zakaj se pri nas nihče ne nasmiha?

  • Borut Mekina

    20. 1. 2012  |  Mladina 3  |  Politika

    Oblast: Nazaj v leto 2004?

    Predsednik države Danilo Türk je v sredo presenetil. Parlamentarnim strankam je predstavil možnost, da bi za mandatarskega kandidata imenoval finančnika Marka Voljča, nekoč že premierskega kandidata, nekdanjega predsednika uprave NLB, ki službuje v belgijski banki KBC, solastnici NLB. Voljč je izrazil načelno pripravljenost, da stopi v igro, na mestu mandatarja pa se mu je pripravljen umakniti tudi relativni zmagovalec volitev Zoran Janković.

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    20. 1. 2012  |  Mladina 3  |  Politika

    O političnem slepomišenju

    Slovenska politična realnost ima več zanimivih lastnosti, ki ji ne morejo biti v čast. To se je dobro pokazalo minulo sredo, ko v parlamentu Zoranu Jankoviću ni uspelo zbrati dovolj glasov. Zgolj nekaj primerov omenjenih lastnosti:

  • Ljubim te – jaz tebe tudi ne!

    Ko je Gregor Virant rekel NE Zoranu Jankoviću, so se vsi le začudeno vprašali: kaj se je zgodilo? Kaj je pa to? Kaj je bilo sploh to, kar se je odvrtelo pred našimi očmi? Kaj smo videli? Kaj se je torej zgodilo? Nič, zgodilo se je to, kar se je leta 1910 zgodilo v Chicagu.

  • Volitve 2011: »Napačni« zmagovalec

    Ko se je izkazalo, da bo SD na volitvah osvojila več kot 10 odstotkov, je Borut Pahor oznanil: „Smo vstali od mrtvih, ne.“ S čimer je mislil na SD. Potem se je sicer ugriznil v jezik (ne, ne, tega nisem rekel), ker se mu je verjetno zazdelo, da v tem adventnem času govorjenje o „vstajenju od mrtvih“ bolj pritiče kaki drugi, manj sekularni stranki, recimo NSi, toda tudi člani NSi, ki imajo vse razloge za stiskanje k Bogu (hej, zgodil se je „čudež“, ponovno so „vstali“ ipd.), niso tisti, ki bi lahko upravičeno in argumentirano rekli: „Vstali smo od mrtvih.“ Da so vstali od mrtvih, lahko namreč upravičeno in argumentirano - tudi z veliko dozo evangelijskega olajšanja, celo pastoralne vedrine - rečejo predvsem vsi tisti, ki jih je Janez Janša že kar vnaprej odstavil. Potemtakem vsi tisti, ki so bili prepričani, da bodo žrtve „kadrovskega cunamija“, podobnega tistemu iz leta 2004.

  • Jure Trampuš

    4. 11. 2011  |  Mladina 44  |  Politika

    Smo vas za to volili?

    Petindvajsetega oktobra je slovaški predsednik Ivan Gašparovič razrešil premierko Iveto Radič. Slovaška vlada je padla zaradi prepirov glede reševanja evra. Volitve na Slovaškem so razpisane za marec, nekdanja premierka se volitev ne bo udeležila. Po porazu se bo vrnila na univerzo. Tudi v Sloveniji je padla vlada. In tudi v Sloveniji bodo čez mesec dni predčasne volitve. Podobnosti med državama se tu končajo. Slovaška premierka se volitev ne bo udeležila, Pahor se jih bo. Na Slovaškem je padla desnosredinska vlada, v Sloveniji levosredinska. Po volitvah bo slovaško vlado najverjetneje prevzel socialdemokrat Robert Fico, v Sloveniji po volitvah socialdemokrati vlade ne bodo vodili.

  • »To bil je mož!«

    Borut Pahor je hodil kot zgodovinska osebnost, nastopal kot zgodovinska osebnost, govoril kot zgodovinska osebnost, kar pa naj vas nikar ne zavede - Borut Pahor je hotel biti zgodovinska osebnost.

  • Za en glas več

    Igor Lukšič je politolog, v SD je aktiven še iz časov Združene liste, trenutno je dvojni funkcionar, minister za šolstvo in začasni minister za visoko šolstvo. V nasprotju z drugimi politiki Lukšič ni histeričen, politiko razume skozi prizmo delovanja demokratičnih institucij, po svoje sistematsko, za koga tudi dolgočasno, hkrati pa javno trdi, da ima politika v Sloveniji premalo moči. Morda ne gre za moč, pač pa bolj za voljo. Lukšič je nedavno v intervjuju za Sobotno prilogo poskusil umiriti javnost in vsakodnevne pozive k predčasnim volitvam. »Vsi so za predčasne volitve, ko se je treba boriti za javnomnenjsko podporo,« je dejal. »Drugače pa je, ko se to v resnici zgodi. Tudi leta 2000 so bile vse stranke za predčasne volitve, potem pa se je kar naenkrat pojavil kandidat in Andrej Bajuk je bil v tretjem poskusu izvoljen za predsednika vlade. Nekaj takega je mogoče tudi v sedanjih razmerah.«

  • Tjaša Zajc

    19. 8. 2011  |  Mladina 33  |  Politika

    Darko Štrajn

    > Rekonstrukcija vlade naj bi bila ena izmed stvari v kontekstu redefinicije levice, za katero se zavzemamo. V zraku je vprašanje, kako razočaranim volivcem ponuditi alternativo temu neoliberalnemu programu, ki ga skupaj z lokalnim ekstremizmom ponuja trenutno najbolj verjetna zmagovalka naslednjih volitev. Slednja ponuja t. i. madžarski scenarij, kar družba sprejema preveč fatalistično. Ta vdanost je jasno opozorilo k razmisleku, kakšne alternative so možne.

  • Tjaša Zajc

    19. 8. 2011  |  Mladina 33  |  Politika

    Brez privilegijev

    Potem ko sta računsko sodišče in protikorupcijska komisija izdala negativno mnenje o delovanju notranjega ministrstva, je ministrica Katarina Kresal prejšnji teden nepreklicno odstopila. Pri tem se je odpovedala pravici do nadomestila plače in se bo takoj zaposlila v LDS, kjer je že imela delovno mesto, preden je postala poslanka oziroma kasneje ministrica.