MLADINA Trgovina
  • Igor Jurekovič

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnike

    O podnebni pravičnosti

    Mnistrstvo za infrastrukturo je 1. decembra lani v javno obravnavo poslalo dokument Energetski koncept Slovenije (EKS). Do 15. januarja letos bo sprejemalo mnenja javnosti o strateškem dokumentu, na katerem bosta utemeljeni energetska politika do leta 2030 in energetska vizija do leta 2050. Ministrstvo kot cilj navaja »manjšanje izpustov toplogrednih plinov, vezanih na rabo energije, za vsaj 40 % do leta 2030 glede na raven iz leta 1990 ter za vsaj 80 % do leta 2050«. Več

  • Peter Petrovčič

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnike

    Kazni za romske starše

    »Rome je treba socializirati in skozi denarno in socialno politiko pripeljati do tega, da bodo otroke pošiljali v šolo. Da v primeru, če tega ne bodo storili, ne bodo dobili otroškega dodatka,« je rešitev t. i. romske problematike, revščine in socialne izključenosti Romov, ki je najočitnejša na jugovzhodu Slovenije, pred časom predlagal župan občine Krško Miran Stanko. Več

  • Peter Petrovčič

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnike

    Predvolilna kampanja …

    V torek so poslanci odločali o predlogu ustavne obtožbe zoper premiera Mira Cerarja, ker je pokazal vsaj malo razumevanja za posebni položaj, v katerem se je znašel sirski prosilec za azil Ahmad Šami. Oziroma ker je napovedal, da bo vlada Šamiju omogočila bivanje v Sloveniji, in s tem (kot mu očitajo vlagatelji obtožbe iz SDS) posegel v pravnomočne odločbe upravnih organov in sodišč. Več

  • Urša Marn

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnike

    Kdaj, če ne zdaj?

    Poslanci Levice vztrajajo pri zvišanju minimalne plače. Ker jim tega ni uspelo doseči z novelo zakona o minimalni plači (proti noveli so glasovali izključno poslanci SMC in SD), predlagajo drugačno rešitev. Več

  • Vasja Jager

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnike

    Srbska posla

    S poslom z 32-letno Dijano Đuđić iz Prijedora sta se Janez Janša in SDS znašla v novi aferi, šlo naj bi za tokove denarja neznanega izvora. To je doslej največje znano posojilo, ki ga je katera od strank najela pri fizični osebi. Za nameček ta oseba prihaja iz tujine in nihče ne ve zagotovo, od kod ji toliko denarja in kako je sploh prišla v stik s SDS. Za slednjo so tovrstni očitki že stalnica. Od nezakonite trgovine z orožjem po osamosvojitvi, izčrpavanja državnih podjetij za izdajanje propagandnih brezplačnikov pa vse do nikoli pravnomočno razčiščene afere Patria se stranka – oziroma njen predsednik Janez Janša – otepa očitkov o sumljivih poteh svojega in strankinega denarja. Ne nazadnje zoper Janšo še zmeraj teče postopek za odvzem 400.000 evrov premoženja nezakonitega izvora. S kreditom, najetim pri Đuđićevi, on in njegova stranka nadaljujeta delovanje po ustaljenem vzorcu. In na robu zakonov. Več

  • Borut Mekina

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnike

    Karl med porcelanom

    »Jaz čutim ljudstvo,« nam je dejal zunanji minister Karl Erjavec sredi pogovora v kongresnem centru Brdo povsem resno, kot kak jasnovidec, ki odkriva svoje nadnaravne sposobnosti. »Jaz čutim ljudstvo. Tudi ko gre za Hrvaško,« je zatrdil. »Zato mi mnogi pravijo, da sem populist.« Zamislil se je nad svojim tragičnim položajem, nad nerazumevanjem svojih kolegov. Ostali politiki, je dejal, poudarjajo zgolj dialog, dialog in dialog. »Jaz pa ne verjamem več v dialog,« je nadaljeval. »Če bi mi že julija začeli z implementacijo arbitražne odločbe, bi imeli ta problem že zdavnaj rešen. Ker sem prepričan, da Hrvaška ne bi tvegala svoje turistične sezone zaradi spora s Slovenijo. Ampak vsi so govorili dialog, dialog, dialog,« pove malce užaljeno, ker se ni uresničila njegova prerokba izpred pol leta, da bodo imeli turisti, ki bodo na hrvaško obalo potovali iz Nemčije in Avstrije skozi Slovenijo, težave, če Zagreb ne bo sprejel odločitve arbitražnega sodišča. Erjavec bi najraje Hrvaško nekako kaznoval. Jih vzgojil, jim dal lekcijo. Več

  • Ustavni sodnik kot »ddr. Jekyll in gospod Hyde«

    Iz Wikipedije povzemam (ker Stevensonove knjige nisem bral), da z označevanjem nekoga, da je hkrati dobri Jekyll in zlobni Hyde, temu človeku očitamo, da v različnih situacijah kaže velikanske, ogromne razlike v svojem moralnem značaju. Dati tak naslov članku, v katerem je ddr. Jaklič že v podnaslovu in nato še v 16 odstavkih prikazan kot izrazito slab in šele proti koncu v enem samem odstavčku kot ustavni sodnik, ki se v ločenih mnenjih zavzema za pravice malega človeka (a z avtorjevo pripombo, da tudi od tega »mali ljudje ne bodo imeli nič«), je torej zgrešena literarna prispodoba. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnike

    Ogenj in bes

    Donald Trump je medijem vedno rad razkazoval svoje razkošno stanovanje v Trumpovem stolpu – kot da je Versailles. Vse v zlatu, kič povsod. Trump ima versajski kompleks. Pred dobrim letom se je preselil v Belo hišo – svoj najnovejši Versailles. Ko je Sacha Guitry pred mnogimi leti posnel film Če bi mi Versailles pripovedoval, ni niti slutil, da bo imel alt-Versailles – ja, Bela hiša – nekoč toliko povedati. Več

  • Jezni državljani

    Pred Univerzo v Teheranu so tako kot na številnih drugih krajih po državi stali pripadniki varnostnih sil. V študentskem naselju je demonstriralo nekaj sto študentov, ki so vzklikali gesla, kakršna te dni odmevajo po vsem Iranu: »Dežela berači, gospodar pa živi kot bog!«, »Nočemo islamske republike!«, »Umiramo, vendar si bomo vnovič priborili državo!« in »Smrt Hameneju!« Več

  • Erik Valenčič

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnike

    Pesek, pepel, kri. Beg.

    Pet humanitarnih agencij Združenih narodov je v skupnem septembrskem poročilu o stanju prehranske negotovosti v svetu opozorilo, da se število kronično podhranjenih ljudi spet povečuje – prvič v tem stoletju pravzaprav. Ugotovitev je hud udarec za mednarodno skupnost, ki je pod pokroviteljstvom Generalne skupščine OZN septembra 2015 sprejela sveženj 17 Ciljev za trajnostni razvoj, med katerimi se drugi nanaša na »odpravo lakote in zagotovitev prehranske varnosti do leta 2030«. Zelo težko si je predstavljati, kako naj bi Združenim narodom uspelo doseči tako velikopotezen cilj, toda dejstvo je, da se je število lačnih oziroma podhranjenih med letoma 2000 in 2015 res postopoma zmanjševalo. A »zaradi širitve vojaških spopadov in vse hujših vplivov podnebnih sprememb« je bilo leta 2016 kronično podhranjenih 815 milijonov ljudi, kar je 38 milijonov več kot leto prej. »To je sprožilo alarm, ki ga ne moremo prezreti,« piše v predgovoru poročila. »Ne bo nam uspelo odpraviti lakote in različnih oblik podhranjenosti, razen če se ne bomo postavili po robu vsem dejavnikom, ki spodkopavajo prehransko varnost. Vzpostavitev mirnih in vključujočih družb je nujna za dosego tega cilja.« Več