Zelena alternativa

V torek, šest minut do šestih zvečer, je parlament glasoval o zaupnici Borutu Pahorju. Zaupnica ni bila izglasovana. Pahor je dobil 36 glasov, 51 poslancev ga ni podprlo. Vlada je padla in politika se je začela pripravljati na predčasne volitve. A ne vsa, poslanska večina v parlamentu lahko v mesecu dni izvoli novega predsednika vlade. Pahor je napovedal, da se v drugo ne bo potegoval za premiera.

Janković in njegova stranka

V Sloveniji je uradno registriranih 74 strank. Večina jih deluje na lokalni ravni, nekatere izmed njih imajo prav eksotična imena. Recimo Stara pravda stranke prava ali pa jeseniška Narcisa - Stranka rdečega prahu. Na Primorskem obstaja kopica strank ali list, ki se hvalijo s tem, da je nekaj njihovo - pravzaprav naše. Naš je Piran, naša je Primorska, Obala, Izola, Koper in naša je bila nekoč tudi Slovenija. Nekoč zato, ker je stranka Slovenija je naša Borisa Popoviča, ki je v registru strank napisan kot zastopnik kar štirih političnih strank, neuspešno kandidirala na državnozborskih volitvah. Leta 2004 je župan Kopra skupaj s svojimi podporniki na slovenski ravni zbral dobrih 25.000 glasov, kakšnih 15.000 premalo, da bi se uvrstil v parlament. Popovičev neuspešen naskok slovenskega parlamenta je zanimiv. V različnih kombinacijah iskanja izgubljenega zaupanja volivcev slovenske levice se kot konstanta pojavlja ime Zorana Jankovića. Jankovič pravi, da ostaja župan Ljubljane in da se ne »bo priključil nobeni politični stranki«.

Darko Štrajn

> Rekonstrukcija vlade naj bi bila ena izmed stvari v kontekstu redefinicije levice, za katero se zavzemamo. V zraku je vprašanje, kako razočaranim volivcem ponuditi alternativo temu neoliberalnemu programu, ki ga skupaj z lokalnim ekstremizmom ponuja trenutno najbolj verjetna zmagovalka naslednjih volitev. Slednja ponuja t. i. madžarski scenarij, kar družba sprejema preveč fatalistično. Ta vdanost je jasno opozorilo k razmisleku, kakšne alternative so možne.

Zoran Janković, premier?

»Čeprav se zdi, da se politične razmere v Sloveniji nezadržno spreminjajo po 'madžarskem scenariju', smo v Liberalni akademiji prepričani, da je prav zdaj res skrajni čas za rekonstrukcijo vlade in za premišljeno spremembo političnih konceptov. Politična levica ni izgubila volivcev, ampak so volivci izgubili levico, ki bi ji lahko zaupali,« so te dni zapisali v Liberalni akademiji. V društvu niso edini, ki opozarjajo, da v slovenski politiki, natančneje na strani strankarske levice, manjka resnih političnih konceptov, alternativ neoliberalizmu, premislekov o prihodnosti, je pa zato več osebnostnih zamer in samozadostnih voditeljev. Nekdaj obetajočemu Zaresu je zadnja Delova javnomnenjska analiza izmerila nižjo podporo kot zunajparlamentarni NSi, vodilna stranka na levici pa ima že nekaj časa enkrat nižjo podporo kot SDS. »Naš poziv strankam je namenjen temu, da resno razmislijo, kako v prihodnje. Vsi vidimo neki fatalizem na levici, neko vdajo, nobene resne iniciative,« pojasnjuje dr. Darko Štrajn, predsednik Liberalne akademije.

Združena desnica

Tisti izmed vodilnih politikov, ki v sedanjih, kriznih razmerah noče predčasnih volitev »zame ni državnik, temveč neodgovoren politikant,« pravi ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. V zadnjem intervjuju ob 20. obletnici samostojnosti je za katoliški tednik Družina povedal še nekaj drugih, krepkih. Da je aktualna politična kriza posledica komunistične kontinuitete in pa, da bi morali na začetku družbene spremembe zastaviti veliko bolj radikalno, »vendar so bile 'stare sile' spretnejše od resničnih demokratov, ljudje pa so imeli bolj oprane možgane, kot se je sprva mislilo.« Stranke Demosa, je dejal v nadaljevanju, leta 1991 pač niso hotele tvegati, da bi se »bolj ali manj komunistična levica obrnila proti osamosvojitvi. Za to zdaj plačujemo davek, in to visok davek, saj so še naprej zelo močne in vplivne »stare sile,« zaradi katerih smo sedaj v krizi. Vprašajmo se dvoje: Prvič, ali je to, kar pravi nadškof Stres, resnica? Če pa ni, če je zgolj politika, ali je prav, da jo Stres prakticira?