MLADINA Trgovina
  • Vasja Jager

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Politika

    Alternativna trobila

    »In potem je prišel internet in te sodobne tehnologije danes omogočajo, če jih znamo uporabljati, da se stvari spreminjajo,« je pred letom dni na shodu goriške koordinacije SDS neposredno po lanski zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah oznanil Janez Janša. »Vsak dan, ko se zbudite, vedite, da imajo tiskani časopisi nekaj bralcev manj ali pa nekaj deset bralcev manj in da lahko vi, če se malo potrudite, preko svojega računalnika ali pa telefona neposredno nagovorite nekaj ali pa nekaj deset ljudi več. Vsak dan. To v bistveni, strateški meri razgrajuje ta monopol in stvari se spreminjajo.« Več

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Politika

    Uravnoteženje s propagando

    Vzroke lahko pojasnimo z refleksijo »postdemokracije«, aktualnih razmer, ko se demokratične strukture vse bolj praznijo, ko se klasična strankarska politika spreminja v spektakel in ko argumentirano razpravo, ki pripelje do racionalnih odločitev o zadevah javnega pomena, nadomeščajo enovrstični tviti. Populizem je postal »patološka normalnost«, kot bi rekel Cas Mudde; politične stranke demokracijo vse bolj razumejo le še kot marketinško kampanjo za samopromocijo. Več

  • Izak Košir

    3. 11. 2017  |  Politika

    Radio Mladina: Vasja Jager o v medije preoblečeni politični propagandi SDS

    Pogovor je nastal na podlagi članka Alternativna trobila v novi Mladini >>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/350086588&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Intervju: Emmanuel Macron, francoski predsednik

    Emmanuel Macron o razkošju, kraljih in obveznem obglavljenju, ki jih je doletelo, Heglu, Evropi 21. stoletja, vlogi književnosti v svojem življenju, sitnih Francozih in neodgovornih medijih. Več

  • Borut Mekina

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Politika

    »Koroški Slovenci niso pravi Korošci«

    V novem 183-članskem avstrijskem parlamentu bo sedelo kar 21 poslancev, ki so člani spornih, skrajno desnih, burševskih združenj. Dokumentacijski center avstrijskega upora (DÖW), ki spremlja skrajno desnico v Avstriji, je prejšnji teden opozoril, da še nikoli doslej v avstrijskem parlamentu ni sedelo toliko poslancev, članov spornih organizacij, ki sodelujejo na dogodkih z nacionalsocialistično vsebino ali so znane po antisemitskih in ksenofobnih stališčih. Objavil je tudi seznam poslancev, članov organizacij z imeni, kot so Albia Wien, Vandalia Graz ali Germania, ki so večinoma povezane s Svobodnjaško stranko (FPÖ) in imajo bogato zgodovino protislovenskih stališč. Burševske organizacije so bile med obema vojnama vključene v tako imenovani nemški kulturni boj proti Slovencem. Bile so del civilnodružbene mreže velikonemških organizacij, ki so si po koroškem plebiscitu leta 1920 prizadevale za nasilno ponemčevanje Slovencev; nekatere so kasneje organizirale tudi pošiljanje koroških Slovencev v nacistična taborišča. Več

  • Franco Juri

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Politika

    Splavljena republika

    Barcelona, petek, 27. oktobra. Razglasitev neodvisnosti »katalonske republike« v parlamentarni dvorani, ob dobri tretjini praznih sedežev, bo verjetno zapisana v anale zgodovine le kot eden od mnogih neuspešnih poskusov katalonske osamosvojitve brez preverjene plebiscitarne podpore. Medtem ko je v Barceloni 71 poslank in poslancev, s predsednikom generalitata Carlesom Puigdemontom na čelu, v dvorani parlamenta še slavnostno in z nekoliko zadržano patetiko pelo »Els segadors«, katalonsko himno, ki obuja spomin na protišpanski upor katalonskih kmetov leta 1640, je v Madridu španski senat, z večinskimi glasovi vladajoče Ljudske stranke (PP), stranke »Državljani« (Ciudadanos) in socialistov (PSOE), potrjeval ukrepanje vlade v skladu s 155. členom španske ustave, ki v Kataloniji omogoča začasno ukinitev avtonomije in uvedbo neposrednega nadzora centralne vlade. Španski premier Mariano Rajoy je takoj za tem odstavil katalonskega predsednika in podpredsednika ter večji del funkcionarjev generalitata. Hkrati je katalonskemu parlamentu odvzel ključne pristojnosti in v pokrajini brez njegove potrditve razpisal predčasne volitve, ki bodo presenetljivo hitro, 21. decembra. Več

  • Bodo "izbrisanim" študentom le vrnjene socialne pravice?

    Poslanci Levice so vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, na kateri naj bi obravnavali njihov predlog o spremembah zakona o visokem šolstvu (ZVis) glede problematike reševanja študentskih pravic. Govorimo o nekaj sto študentih, ki so zaradi lanskoletne spremembe 69. člena ostali brez pravic vezanih na študentski status. Kot je razvidno na straneh državnega zbora, je bila zahteva Levice sprejeta, saj je nujna seja odbora napovedana za torek, 7. novembra. “Če bo predlog podprt, bo lahko obravnavan že na novembrski redni seji državnega zbora,” so za STA povedali v Levici. Več

  • Grega Repovž

    27. 10. 2017  |  Politika

    Bivši predsednik Kučan odgovarja Pahorju – pa tudi Šarcu

    Nekdanji predsednik Milan Kučan se je s pismom, ki ga je naslovil »Več natančnosti in resnicoljubnosti« odzval na izjave, ki jih je v soočenju na televiziji Pop tv izrekel aktualni predsednik Borut Pahor, pa tudi na pripombo njegovega protikandidata Marjana Šarca, izrečeno v isti oddaji. Njegovo pismo objavljamo v celoti. Več

  • Izak Košir

    27. 10. 2017  |  Politika

    Radio Mladina: N'toko in Dino Bauk o 1. in 2. krogu predsedniških volitev

    Pogovor je nastal na podlagi članka Imitacija politike (Jure Trampuš), kolumne Težko je voliti (N'toko) in komentarja To ni več Slovenija (Dino Bauk). Vse tri zapise najdete v novi Mladini >> 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/348672358&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Vasja Jager

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Politika

    Češke sanje

    Val populizma je prejšnji konec tedna zajel še Češko, saj je na parlamentarnih volitvah mandat za sestavo vlade prepričljivo, s skoraj 30 odstotki glasov, zaupala gibanju ANO (’da’ po češko) pod vodstvom milijonarja Andreja Babiša. Ta je še eden v vrsti evropskih (anti)politikov, ki uspeh gradijo na evroskepticizmu in nasprotovanju migracijam, že pred zmago na volitvah pa je 63-letni Babiš, po rodu Slovak, danes pa drugi najbogatejši Čeh, napovedal, da bo desetmilijonsko državo vodil, »kot bi bila družinsko podjetje«. Zaradi takšnih trditev in skrajnih, populističnih stališč si je bodoči češki premier že prislužil vzdevek »češki Trump«, na katerega je izjemno ponosen. Čeprav rad doda, da drugače od Trumpa sam do sedaj ni bankrotiral niti enkrat. Sicer pa Babiša s Trumpom povezujejo tudi očitki o sumih davčnih utaj, zaradi česar je moral maja odstopiti s položaja ministra za finance, še vedno pa teče preiskava zaradi obtožb, da so njegova podjetja neupravičeno prejela za približno dva milijona evrov evropskih sredstev. Več