MLADINA Trgovina
  • Marjan Horvat

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Politika

    »Le posamezni primeri«?

    Medtem ko so se v lanskem decembru skrajno desni avstrijski svobodnjaki (FPÖ) veselili 35-odstotne podpore v javnomnenjskih anketah in gladke zmage na jesenskih parlamentarnih volitvah, so do danes – mesec in pol pred volitvami – izgubili deset odstotnih točk. S 27 odstotki glasov podpore zdaj vodijo socialni demokrati (SPÖ), na drugem mestu je s 24 odstotki ljudska stranka (ÖVP), FPÖ pa trenutno podpira 20 odstotkov vprašanih. A do 15. oktobra se lahko razmerja med političnimi strankami korenito zasukajo … Več

  • Marjan Horvat

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Politika

    (Selektivna) e-demokracija

    Jeseni se bomo dvakrat podali na volišča. 25. septembra bomo odločali pro et contra gradnji »drugega tira«, 22. oktobra pa izbirali novega predsednika RS. Medtem ko so konec junija pobudniki za »referendum o drugem tiru« že uspeli zbrati dovolj glasov za njegov razpis, pa lahko ta čas državljani še prispevajo svoj glas v podporo svojemu kandidatu na predsedniških volitvah, če bo kandidiral s podporo volivcev. Podpreti ga mora vsaj 5000 državljanov in državljank. Več

  • Armada je nujno zlo

    Ko je predsedniški kandidat Andrej Rozman Roza začel zbirati podpise za kandidaturo, ki bi mu dejansko omogočili kandidiranje za predsedniški položaj, je med drugim navedel tudi Janeza Janšo oziroma njegov prispevek v Problemih iz leta 1987. Več

  • Urša Marn

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Politika

    Dražba javnega

    Mala loža pod levim krilom Pretorske palače na Titovem trgu v Kopru je bila kljub zgražanju in nasprotovanju koprskih meščanov na javni dražbi prodana zasebnemu podjetju za 57.300 evrov, torej samo za tisoč evrov več, kot pa je znašala izklicna cena. Več

  • Jure Trampuš

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Politika

    Tabloidna politika

    V času dolgih priprav na še ene prelomne volitve stranka SDS ne počiva. Deluje kot dobro naoljen stroj, njeni predstavniki in predsednik Janez Janša potujejo po Sloveniji in prepričujejo svoje člane, da vsak glas šteje. Slovenijo lahko »osvobodijo« le volivci, ki podprejo njega in njegovo stranko. Več

  • Gen iz žegnane vode

    Aprila 2014 je tedanji ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli pri stavbi ameriškega veleposlaništva v Republiki Sloveniji v Ljubljani odkril spominsko ploščo v čast slovenskim žrtvam »vseh treh totalitarnih režimov«, torej fašizma, nacizma in komunizma. Od tedaj t. i. evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov – ki so ga predlagale vzhodnoevropske države, evropski parlament pa je predlog leta 2009 sprejel in za praznik določil 23. avgust, ker je bil na ta dan leta 1939 sklenjen t. i. pakt Molotov-Ribbentrop – v Sloveniji počastijo pred ameriškim veleposlaništvom. (Ideološki konstrukt praznika in raznih podobnih resolucij sem že analiziral v Mladini, seveda ne edini ne v Sloveniji in ne v EU.) Več

  • Črna roka

    Zastopniki Cerkve, ki so pri nas dopustili, da so si borci za stari red nadeli videz borcev za krščanstvo, niso storili samo taktične napake, ampak so se težko pregrešili proti osnovnemu krščanskemu načelu. Njihovo ravnanje bi bilo škodljivo za religijo tudi tedaj, če bi bili z orožjem zmagali. Kdor širi ali brani krščanstvo z nasiljem, ta ga notranje razkraja« (teolog dr. Janez Janžekovič, Nova pot, št. 1-2, 1952, str. 16, citirano po Franček Saje, Belogardizem). Več

  • Leto brez vode. Še eno.

    Vlada Mira Cerarja je pred skoraj točno letom dni odločila, da bodo v romskih naseljih Dobruška vas v Škocjanu in Goriča vas v Ribnici dobile vodo tudi tiste romske družine, ki so doslej živele brez nje. Premier Cerar je Rome v Dobruški vasi tudi obiskal in napovedal, da se bo osebno zavzel, da se to reši. Mesec dni kasneje je vsaka romska družina dobila po eno cisterno za vodo. A voda je v cisternah že novembra zmrznila, še pred začetkom novega leta pa so vodo preprosto prenehali dovažati. Več

  • Spopad za prestol

    Slišati je sicer kot šala, vendar si izzivalec Angele Merkel v zadnjih dnevih očitno domišlja, da je gibalo predvolilnega boja na njegovi strani. Martin Schulz se od prejšnjega ponedeljka seli od trga do trga v nemških mestih, in vzdušje, ki ga tam občuti, se ne ujema z raziskavami javnega mnenja, v katerih njegova Socialdemokratska stranka občutno zaostaja za Krščanskodemokratsko unijo. Zato in ker domnevno skoraj polovica volivcev še ne ve, katero stranko bo volila, je Schulz prepričan, da tekma še ni odločena. Več

  • Prebujanje podgan

    Petindvajsetega avgusta 1967, pred 50 leti, je pred laundromatom v Arlingtonu (Virginija) pod streli atentatorja padel George Lincoln Rockwell, ameriški Führer, ustanovitelj Ameriške nacistične stranke. Prepričan je bil, da se belcem godi krivica, da izgubljajo moč, da postajajo sužnji v svoji lastni domovini in da so žrtve vse večje diskriminacije, celo etničnega čiščenja, zato je sklenil, da bo Ameriko naredil spet veliko – črnce naj pošljejo v Afriko, »komunistične Jude« pa v plinske celice. Tak je bil njegov program. Težil je Martinu Luthru Kingu in belkam, ki so se poročale s črnci, zanikoval holokavst, medene tedne pa preživel v Hitlerjevem Berchtesgadnu. Več