MLADINA Trgovina
  • Uredništvo

    16. 5. 2017  |  Politika

    Bujanec: Janša je potrdil svoj prihod na Thompsonov koncert

    "Pravi Slovenci so podprli Thompsona! Prihod na sobotni koncert v Mariboru je potrdil tudi Janez Janša z družino," je, ob objavi naslovnice Reporterja s Thompsonom, na Facebooku zapisal kontroverzni hrvaški novinar Velimir Bujanec - Bujica. Slednji se je junija leta 2015 ob 70. obletnici pobojev v Hudi Jami fotografiral z Janšo in članico SDS Evo Irgl. Bujica je Janšo za spletno stran Portal Oko takrat opisal kot »bodočega slovenskega premierja, antikomunista, žrtev slovenskih udbaških struktur ter dokazanega prijatelja Hrvaške«. Sporni Thompson, ki mu je precejšnjo reklamo včeraj v oddaji Tednik na TV Slovenija naredil tudi urednik in novinar Igor Pirkovič, bo v soboto, 20. maja, na presenečenje mnogih očitno le nastopil v Mariboru. Po poročanju Večera naj bi policija sicer včeraj podala predlog za prepoved Thompsonovega koncerta. Upravna enota Maribor o predlogu za prepoved prijavljene prireditve še odloča. Več

  • Miha Turšič

    16. 5. 2017  |  Politika

    Nimate pravne podlage biti Ksevt

    Preden vam razkrijem osrednje ime in obraz te večmilijonske prevare, vam želim pokazati, da se naša odgovornost do vesoljskega kulturnega programa niti po moji gladovni stavki niti po dogovoru z vami ni prenehala. Več

  • Borut Mekina

    15. 5. 2017  |  Politika

    Evropska centralna banka s tajnim pismom nad Slovenijo

    Evropska centralna banka (ECB), natančneje član njenega izvršilnega odbora Yves Mersch, je 9. maja predsedniku slovenskega parlamenta Milanu Brglezu poslal pismo, v kateri v imenu Evropske centralne banke nasprotuje aktualnemu spreminjanju Zakona o Banki Slovenije. In kaj je v tem pismu zapisano? Čeprav je ena od pomembnih elementov zakonodajnega postopka njegova demokratičnost in transparentnost, je ECB v tem primeru poslala dopis z oznako tajnosti, zaradi česar pisma v parlamentu ne smejo objaviti, kot so nam odgovorili iz Brglezovega kabineta. Javnosti dostopen je le Brglezov odgovor predsedniku ECB Mariu Draghiju, v katerem Brglez omenja, da Evropska centralna banka »zahteva… ponovno posvetovanje z ECB.« Več

  • Uredništvo

    15. 5. 2017  |  Politika

    Janša spet potvarja zgodovino

    Roni Kordiš je na svojem blogu Had razkril, kako Janez Janša in Franc Breznik z objavo fotografije na Twitterju o domnevnih žrtvah komunizma potvarjata zgodovino.  Več

  • Miha Turšič

    12. 5. 2017  |  Politika

    Ksevt sem bil prisiljen zaščititi pred še enim ministrskim blaznežem

    V času moje gladovne stavke ste skupaj s številnimi posamezniki in državnimi inštitucijami priznali, da je Ksevt dosežek, ki ga je potrebno obdržati ter mu omogočiti nadaljnje delo. Zato sva 14. oktobra 2015 v prostorih Moderne galerije sklenila dogovor, da boste omogočili nadaljnje delovanje zavoda in izvajanje zastavljenega kulturnega ter razširjenega medresorskega vesoljskega programa. Dali ste “besedo predsednika vlade”. Ni bilo razloga, da vam ne bi zaupal. Več

  • Zmaga!

    Ko je v nedeljo na francoskih predsedniških volitvah zmagal Emmanuel Macron, je Francija prešerno slavila. Na ves glas. Ljudje so skakali, noreli, blazneli, mahali z zastavami in peli – jasno, Marseljezo, ki slavi bataljone in marširanje (»marchons, marchons«), tako da po novem zveni kot odmev Macronovega gibanja En marche!. Vse skupaj je delovalo katarzično – orgazmično. Zdelo se je, kot da je konec vojne – in kot da praznujejo zmago nad fašizmom. Macron je porazil Marine Le Pen, fašistko. Odrešil jih je fašizma. Kot nekoč Charles de Gaulle. Francija je podoživela leto 1945, ko je zlomila in porazila fašizem. Francozi so, kot bi rekel dobri stari Marx (zdaj že zombi), zaklinjali duhove preteklosti, naj jim služijo, ter si izposojali njihova imena, bojna gesla in kostume, da bi v tej stari častitljivi preobleki in v tem izposojenem jeziku uprizorili nov prizor svetovne zgodovine. To, da je osrednje slavje potekalo pred muzejem Louvre (ob obletnici konca II. svetovne vojne), ne preseneča, saj tam, v tistih blaziranih sobanah, vitrinah in sefih, spi zgodovina. In zgodovina se je tokrat ponovila – kot farsa. Več

  • Vasja Jager

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Politika

    SDS nad davčne blagajne

    Davčne blagajne niso prinesle tega, kar je vlada Mira Cerarja ves čas poudarjala. In sicer da bodo prinesle višje prilive v proračun. Gre le za nesorazmeren ukrep, ki duši gospodarstvo,« je izjavil poslanec SDS in nekdanji direktor Soda Marko Pogačnik. Nič nenavadnega, v največji opozicijski stranki že vse od najav davčnih blagajn opozarjajo na apokalipso, ki naj bi jo nov način pobiranja davščin prizadejal gospodarstvu. Več

  • Vasja Jager

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Politika

    »Ne moremo vsaka štiri leta igrati loterije«

    Ko so Mariborčani pred petimi leti šli na ulice in iz mestne hiše odnesli z obtožbami o korupciji zasutega župana Franca Kanglerja, je vsa država z upanjem zrla v mesto ob Dravi. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije so se ljudje odkrito uprli samovolji elit in dosegli spremembe. A pričakovanja so se hitro sprevrgla v razočaranje. Kanglerjev naslednik Andrej Fištravec, sociolog in samooklicani vstajniški župan, je z vrsto spornih potez v rekordnem času zapravil moralni kapital in se podredil zahtevam nepotističnega in parazitskega sistema, ki duši mesto. A tudi sistem se spreminja – kajti duh jeseni 2012 je v Mariboru še kako živ. Več

  • Vasja Jager

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Politika

    V naročju tobačnega lobija

    Mlad, simpatičen in sposoben slovenski izobraženec.« S temi besedami je predsednik SDS Janez Janša med volilno tekmo pred nastopom svoje prve vlade leta 2004 opisal Jerneja Pavlina. Ta je kmalu zatem prevzel položaj vladnega tiskovnega predstavnika, njegov mandat pa je prekinilo razkritje navodila, v katerem je piarovcem vseh ministrstev naložil, naj ne odgovarjajo na novinarska vprašanja. Ter da »do nadaljnjega ne komunicirate s tednikom Mladina«. Več

  • Svetlana Slapšak

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Politika

    »To ni svoboda izražanja«

    Zanikanje holokavsta ali odkriti antisemitizem je v več državah kaznivo dejanje: v ZDA, Franciji in Nemčiji avtorji knjig, raziskovalci in univerzitetni profesorji sedijo v zaporih zaradi javnega zastopanja takšnih idej – v Sloveniji še nismo imeli takšnega primera. Ni močnejšega primera, da pokažemo, kako mora imeti svoboda izražanja jasno opredeljena, a kontekstu prilagodljiva merila, ki jih lahko širimo glede na družbene okoliščine. Prav primer takšnega hudega antisemitizma bi lahko predramil in motiviral slovensko sodno srenjo, da se pogumneje loti problematike prekoračitev svobode izražanja, ki jih danes obravnava, samo če gre za prepričljivo (realno) grožnjo s fizičnim nasiljem ali v okviru zasebnih tožb zaradi razžalitve. Če pomislimo na precedense, lahko takoj izgubimo upanje: v primeru novinarja, ki je predlagal mitraljez za begunce z naše strani meje, je bil odgovor reda in zakona – da avtor nima mitraljeza: ergo, Bernard Brščič nima na voljo plinskih celic ... Več