MLADINA Trgovina
  • Staš Zgonik

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Politika

    Rakava dežela

    Avgusta leta 1938 so v prvo nadstropje jugovzhodnega trakta šentpetrske vojašnice v Ljubljani pripeljali 28 bolniških postelj in rentgenske aparate. Uredili so operacijsko sobo in ambulanto, na podstrešju pa namestili laboratorije za diagnostične preiskave in poskuse na živalih. Banovinski inštitut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb, predhodnik današnjega Onkološkega inštituta, je čakal na prve bolnike z rakom. V njem je delalo pet zdravnikov, vseh zaposlenih je bilo 24. »Uslužbenci, ki so bili v inštitutu že ob začetku, nam pripovedujejo, kako je v prvem času vse osebje s strahom pričakovalo, ali bodo prišli bolniki v inštitut ali ne, ali bo ideja posebnega zavoda za raka uspela ali ne,« je leta 1963 v radijski oddaji ob 25-letnici inštituta razlagala onkologinja prof. dr. Božena Ravnihar. »No, danes je stanje v tem pogledu prav obratno: vse osebje s strahom pričakuje še večji naval bolnikov in zaradi prostorske stiske v kratkem verjetno ne bo več mogoče nuditi vsem bolnikom pravočasnega zdravljenja; vse postelje so zasedene, ravno tako ležišča, ki so na tleh.« Pa je bilo postelj takrat že 150, zdravnikov pa 27. »Takemu stanju se ne bomo čudili, če pogledamo, kaj nam kažejo statistični podatki: v letu 1950 je bilo v Sloveniji 1670 novo ugotovljenih primerov raka, v letu 1960 pa že 3400; v tem letu je umrlo zaradi raka 2270 oseb. Obolevnost za rakom se je torej pri nas v desetih letih podvojila.« Več

  • Borut Mekina

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Politika

    Uravnotežimo nacizem

    V tretjem odboru Generalne skupščine Združenih narodov so prejšnji teden države članice OZN glasovale o resoluciji Boj proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k spodbujanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in sorodnih oblik nestrpnosti. Gre za resolucijo, katere pobudnica je Rusija, ki jo skrbijo zadnji poskusi relativiziranja protifašističnega boja. Resolucijo s podobnimi naslovi in členi predlaga že od leta 2005, letos jo je podprlo že več kot 140 držav, nasprotovali so ji ZDA, Palau in Ukrajina, države članice EU, tudi Slovenija, pa so se glasovanja vzdržale. Zakaj? Več

  • Urša Marn

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Politika

    Davčne blagajne delajo čudeže

    Marca letos, komaj slabe tri mesece po uvedbi davčnih blagajn, je največja opozicijska stranka SDS predlagala odpravo teh, češ da nimajo želenega učinka – obseg pobranega DDV naj bi se bil v primerjavi z obdobjem pred uvedbo davčnih blagajn celo zmanjšal, je trdil poslanec SDS in bivši davčni svetovalec Andrej Šircelj. Dvom o smiselnosti uvedbe davčnih blagajn je izrazil tudi Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister v vladi Janeza Janše. »Pričakovanje davčnih blagajn kot čarobne paličice, ki bo sama po sebi odločilno pripomogla k zmanjšanju sive ekonomije, je vsaj naivno, če že ne kaj drugega,« je pol leta pred uvedbo davčnih blagajn zapisal v kolumni na spletni strani Siol.net. Več

  • Peter Petrovčič

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Politika

    Podaljševanje agonije

    »Izbris dokončno uspel« – tako smo v Mladini naslovili članek o izbrisanih ob 19. obletnici izbrisa leta 2011. Danes, skoraj šest let kasneje, ob zadnji odločitvi evropskega sodišča za človekove pravice, lahko to le ponovimo. Evropski sodniki so se odločili, da ne bodo obravnavali novih pritožb izbrisanih, ki trdijo, da Slovenija ne spoštuje sodbe evropskega sodišča, ker izbrisanim ponuja občutno manjše odškodnine, kot so jih evropski sodniki pred leti dosodili šestim izbrisanim, ki jim je takrat uspelo s tožbo zoper Slovenijo. Več

  • Jure Trampuš

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Politika

    Velika rošada

    Ustavno sodišče domuje na Beethovnovi 10, v Plečnikovi palači, ki na zunaj ni videti nič posebnega, zgolj na sprano oranžno prebarvana neugledna hiša, kjer so bili nekoč prostori Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Notranjost je drugačna, ustavni sodniki delajo v neoklasicističnem blišču, do njih vodi rustikalno stopnišče, v stavbo so vgrajeni antični temelji. Ustavni sodniki so se na Beethovnovo preselili še v času socialistične Jugoslavije, leta 1964, zadnjih 25 let pa tam bivajo ustavni sodniki, ki s pravno zavezujočimi učinki razlagajo ustavo Republike Slovenije. Več

  • Borut Mekina

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Politika

    Teatralni napad

    Interpelacije, ki jih je desna opozicija doslej vložila proti ministrom vlade Mira Cerarja, so bile večinoma utemeljene na posameznih, v javnosti razvpitih primerih. Notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar so v SDS interpelirali zaradi aretacije bivšega kosovskega premiera Ramusha Haradinaja, ministrico Anjo Kopač Mrak dvakrat zaradi primera velenjskih dečkov, ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča zaradi izjave o začetku gradnje drugega tira, ministrico za šolstvo Majo Makovec Brenčič zaradi financiranja zasebnih šol, čeprav so njen osnutek zakona o financiranju osnovnih šol v SDS podprli. Več

  • Peter Petrovčič

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Politika

    Ne svetovni nazor, strokovna odličnost naj bo merilo

    Pred časom je ustavni pravnik dr. Andraž Teršek zapisal, da zamenjavam na ustavnem sodišču morda ne gre pripisovati eksistenčnega pomena za obstoj države, vendar prav tako nikakor ne smemo zmanjševati pomena personalne sestave ustavnega sodišča za nadaljnji razvoj slovenske demokracije in pravne države. Da je družbeno in politično lahko zelo pomembno, kdo sedi na ustavnem sodišču, nas je zadnja leta z odločitvami, naklonjenimi politični desnici, vedno znova opominjala prav »generacija« ustavnih sodnikov, ki je bila izvoljena v času prve vlade Janeza Janše in zdaj odhaja. Več

  • Alternativni svet Donalda Trumpa

    Donald Trump se je prejšnji teden na sodišču v San Diegu poravnal s študenti svoje propadle univerze, Trump University, za katero se je izkazalo, da je bila le navaden blef, le še ena lupina, ki jo je opremil s svojim amazing logom. Pred volitvami je vztrajno ponavljal, da se z njimi ne bo nikoli poravnal. Nikoli! In zakaj ne? Ker vedno zmaga. In ker ima – kot vedno – prav. Več

  • Barack Obama, ameriški predsednik

    Dogovoriti se za intervju z odhajajočim ameriškim predsednikom Barackom Obamo je pravi podvig; s tujimi mediji se redko pogovarja. Televizijska postaja ARD in tednik Spiegel sta se zato odločila, da bosta ameriškega predsednika skupaj zaprosila za intervju. Besedilo je daljša različica pogovora, ki je potekal v četrtek, 17. novembra 2016, in ga je postaja ARD zvečer predvajala v krajši različici. Več

  • Urša Marn 

    24. 11. 2016  |  Politika

    Najemnine v zadružnih stanovanjih tudi za tretjino nižje od tržnih  

    Slovenija je ena od treh držav v Evropi (poleg Italije in Malte) z največjim deležem mladih, ki živijo pri starših. Večina stanovanj v Sloveniji je lastniških, najemniški trg je skromen, tržne najemnine so visoke, najem pa negotov. A rešitev obstaja: stanovanjske zadruge. V številnih evropskih državah, zlasti v Švici, Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem, so stanovanjske zadruge poleg javnih stanovanjskih skladov glavne pobudnice neprofitne stanovanjske preskrbe. Švica ima na tem področju že več kot stoletno tradicijo. »Stanovanjske zadruge so utemeljene na zasebni pobudi, a so usmerjene neprofitno. To ne pomeni neekonomičnega obnašanja, pač pa odpovedovanje profitu,« pravi sociologinja dr. Srna Mandić. Prav ta naravnanost omogoča, da so najemnine v zadružnih stanovanjih tudi za tretjino nižje od tržnih. Slovenija je nekoč že imela stanovanjske zadruge, prve so bile ustanovljene na začetku 20. stoletja (Dom in stan, Hera), še več jih je nastalo po drugi svetovni vojni. Večinoma so bile lastniške, ni pa to edini mogoči model. Več v članku Z zadružništvom do stanovanja