• Ann-Dorit Boy

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Svet  Za naročnike

    »Putin potrebuje to vojno«

    Karl Schlögel je v Berlinu, Moskvi in Sankt Peterburgu študiral filozofijo, sociologijo, vzhodnoevropsko zgodovino in slavistiko. Danes 76-letni profesor je do leta 2013 predaval vzhodnoevropsko zgodovino na Evropski univerzi Viadrina v Frankfurtu na Odri in napisal številne knjige. Čeprav pravi, da se je veliko upov, povezanih z Rusijo, razblinilo, zgodovina po njegovem mnenju še ni rekla zadnje besede. Predvsem pa Evropa ni na milost in nemilost prepuščena vladarju v Kremlju.

  • Monika Weiss  |  foto: Luka Dakskobler

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Svet  Za naročnike

    Thomas Waitz / »Večina kmetijskega sektorja v Evropski uniji še vedno uničuje podnebje«

    Thomas Waitz (1973) je avstrijski ekološki kmet, čebelar in gozdar, politik avstrijskih Zelenih in od novembra 2017 evropski poslanec. V trenutno 705-članskem evropskem parlamentu je eden od 71 poslank in poslancev skupine Zeleni/ Evropska svobodna zveza. Že drugi mandat je tudi sopredsedujoči Evropske zelene stranke (EGP); to od junija 2022 vodi s članico francoskega senata Mélanie Vogel.

  • Luka Volk  |  foto: Luka Dakskobler

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Svet

    »Cerkev je med mladimi prešla v polje popolne irelevantnosti. Za cerkev ni hujšega, kot če je ne jemljejo resno.«

    Marta Lempart je soustanoviteljica in vodja Vsepoljske ženske stavke, gibanja za pravice žensk na Poljskem, ki je nastalo leta 2016, ko je na oblast prišla konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) in poskušala dodatno zaostriti že tako eno najstrožjih zakonodaj na področju splava. Zadnjih osem let je vodila največje proteste v državi, na katerih so si prizadevali legalizirati splav in obenem opozarjali na razpad pravne države, na podrejanje sodstva in državnih medijev pod taktirko nekdanje vlade. Po oktobrskih volitvah je stranka PiS namreč izgubila oblast, nasledila jo je nova vlada, ki jo zdaj vodi nekdanji poljski premier in predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Ta se je na volitve odpravil z obljubo, da bo povrnil zaupanje v državo in popravil krivice, ki jih je storila prejšnja vlada, pa tudi, da bo legaliziral splav v državi, v kateri je v večini primerov prepovedan že vse od leta 1993. Na začetku tedna se je Marta Lempart mudila v Sloveniji, prišla je, da bi podprla evropsko državljansko pobudo Inštituta 8. marec in drugih evropskih organizacij, tudi Vsepoljske ženske stavke, za spremembo evropske zakonodaje o pravici do splava.

  • Susanne Götze

    4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Svet

    »Preprečiti moramo, da bi se razmere še poslabšale«

    Prejšnjo sredo je Medvladni odbor za podnebne spremembe IPCC v Nairobiju za predsednika izvolil britanskega fizika Jima Skeo. IPCC je ena od ustanov OZN in največji mednarodni znanstveni projekt, v okviru katerega sodelujoči znanstveniki pripravljajo poročila o svetovnem podnebju, spoznanjih o globalnem segrevanju in njegovih posledicah.

  • Luka Volk

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Svet

    Frances Haugen, Facebookova žvižgačka: »Sovraštvo je najhitrejša pot do klika«

    Zato je več tisoč dokumentov dala na vpogled javnosti in tako postala Facebookova žvižgačka. Pred dvema tednoma je nastopila na spletnem pogovoru, ki ga je pripravila slovenska pobuda za digitalno vzgojo Vsak.si, in na njem posebno pozornost namenila grožnjam, ki jih Facebook in Instagram pomenita za mlade, dotaknila pa se je tudi vprašanja lažnih novic in njihovega vpliva na demokratično odločanje. Po spletnem pogovoru si je vzela čas tudi za pogovor z Mladino.

  • Staš Zgonik

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Svet

    Johan Giesecke: »Sprejemati omejitvene ukrepe je zelo lahko. Odpravljati jih pa zelo težko.«

    Na Švedskem te dni po mnenju večine strokovnjakov iz drugih držav poteka nevaren poskus. Drugače od velike večine držav Švedska navkljub širjenju novega koronavirusa v populaciji ni odredila zaprtja šol in ustavitve javnega življenja. Javni promet še deluje, restavracije so še vedno lahko odprte, vrtci in osnovne šole so polni otrok.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    17. 6. 2016  |  Mladina 24  |  Svet

    Moishe Postone

    Moishe Postone (1942), zgodovinar, filozof in politični ekonomist, predava na Oddelku za zgodovino na Univerzi v Chicagu. Rodil se je v Kanadi. Oče je bil rabin, ki je iz Litve pobegnil pred 2. svetovno vojno, mama pa je že v tridesetih letih v Kanado pribežala iz Ukrajine, tedanje Sovjetske zveze. Moishe Postone je otroštvo preživel v Kanadi, pri trinajstih letih se je sam preselil v Chicago in tam diplomiral. Po diplomi je nekaj časa poučeval v New Yorku, v sedemdesetih letih se je odpravil v Frankfurt in doktoriral. »Takrat se mi je zdelo, da ZDA pokajo po šivih, Frankfurt pa je bil za mladega levičarskega intelektualca dinamično mesto. Na univerzi so še poučevali profesorji, ki so bili študenti Theodorja Adorna, utemeljitelja t. i. frankfurtske šole, kar mi je bilo bližje od ortodoksne marksistično-leninistične levice.«
    Postone je avtor številnih knjig, med njimi je največ pozornosti zbudila Time, Labor and Social Domination (Čas, delo in družbena dominacija, op. a.). V žarišču njegovega preučevanja so sodobna evropska intelektualna zgodovina, družbena teorija, Nemčija v 20. stoletju in antisemitizem.

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    6. 5. 2016  |  Mladina 18  |  Svet

    dr. Peter Filzmaier

    V prvem krogu predsedniških volitev, ki v Avstriji potekajo vsakih šest let, je presenetljivo zmagal kandidat skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) Norbert Hofer; zbral je skupaj 35 odstotkov glasov. Ankete javnega mnenja takšnega izida niso napovedovale. Oba predstavnika avstrijskih vladajočih koalicijskih strank, socialdemokratov (SPÖ) in krščanske demokracije (ÖVP), sta skupaj prejela zgolj 22 odstotkov, kar je seveda načelo legitimnost koalicije. O tem pretresu v Avstriji smo se še pred drugim krogom volitev, ki bo 22. maja, pogovarjali z vodilnim avstrijskim politologom dr. Petrom Filzmaierjem z Donavske univerze v Kremsu.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    19. 2. 2016  |  Mladina 7  |  Svet

    Kostas Lapavicas

    Grk Kostas Lapavicas (1961), profesor ekonomije na londonski Šoli za orientalske in afriške študije (SOAS), je eden izmed redkih (marksističnih) levičarjev, ki so od začetka grške finančne in gospodarske krize opozarjali, da je rešitev le izstop Grčije iz evroobmočja. Zanj se je zavzemal tudi v vlogi poslanca Sirize, vendar se je od njenega voditelja in grškega premiera Aleksisa Ciprasa kmalu oddaljil. Danes še ostreje kritizira Ciprasovo politiko in tudi evropsko novo levico, ki predsednika grške vlade nekritično podpira. Je avtor knjig o financializaciji in reden kolumnist britanskega Guardiana.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    9. 10. 2015  |  Mladina 41  |  Svet

    Sporazum za osiromašenje delavcev

    Glavni namen TTIP-ja (prostotrgovinskega sporazuma o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu) je liberalizacija ekonomskih odnosov med ZDA in Evropsko unijo. Toda civilnodružbene organizacije, tudi s protesti na spletu in na ulicah, svarijo, da ta sporazum koristi predvsem največjim in najmočnejšim korporacijam, najspornejši pa je zanje mehanizem ISDS, na podlagi katerega bi korporacije lahko tožile države, če bi se jim posel izjalovil pri projektih, ki so skladni z določbami TTIP-ja, ne pa z nacionalno zakonodajo in standardi.

  • Klemen Košak

    31. 7. 2015  |  Mladina 31  |  Svet

    Dieter Plehwe

    Neoliberalizem je postal prevladujoča družbena teorija, ker so bili neoliberalci dejavni, ko je bila levica prepričana, da bodo njene ideje solidarnosti večno veljavne, pojasnjuje Dieter Plehwe iz berlinskega Znanstvenega centra za družboslovne raziskave.
    Plehwe raziskuje družbeno neenakost in socialne politike, predvsem pa širjenje neoliberalne družbene teorije. Neoliberalci danes niso nič manj dejavni kot nekoč, levica pa se še vedno ni zbudila, še poudarja nemški sociolog.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    29. 5. 2015  |  Mladina 22  |  Svet

    Richard Seymour

    Richard Seymour, britanski sociolog z univerze London School of Economics, velja za enega najboljših analitikov političnega dogajanja v Veliki Britaniji. Kot doktorand raziskuje nova leva gibanja in stranke v Evropi. Piše za britanski Guardian, je avtor odmevnega bloga Lenin's Tomb, nedavno pa je soustanovil spletni portal Salvage, katerega namen je rešiti britansko levico. Je pisec knjig The Liberal Defence of Murder, v kateri je skozi politično filozofijo razgalil liberalne zagovornike vojne, in Unhitched: the Trial of Christopher Hitchens, ki je nekakšen kritični življenjepis tega v Britaniji zelo znanega novinarja, literarnega kritika in pisca.
    Z Richardom Seymourjem, ki je prejšnji teden v Ljubljani predaval na povabilo Delavsko-punkerske univerze, smo analizirali izide nedavnih britanskih parlamentarnih volitev in se pogovarjali o britanski in evropski levici, strategijah grške Sirize, evropski ksenofobiji do Afričanov in beguncih, ki prihajajo k nam čez Sredozemsko morje.

  • Klemen Košak  |  foto: Uroš Abram

    22. 5. 2015  |  Mladina 21  |  Svet

    Išaj Landa

    Nekateri pravijo, da je boljši socializem, drugi, da je boljši neoliberalizem, o tem lahko razpravljamo in obe stališči sta sprejemljivi. Fašizem je drugačna družbena teorija, zagovarjajo ga le zaprte skupine ljudi na robu družbe. Drugačen je tudi v tem, da se, ko govorimo o njem, ne strinjamo, o čem pravzaprav govorimo, poudarja dr. Išaj Landa, profesor zgodovine na Odprti univerzi s sedežem v izraelskem mestu Ra’anana. Tak zaničevalni odnos do množic je po njegovem prepričanju pomemben del tudi mnogih sodobnih družbenih pojavov.

  • Polona Balantič  |  foto: Ulf Aminde

    17. 4. 2015  |  Mladina 16  |  Svet

    Felix Ensslin

    Tudi če sam v življenju ne bi ničesar dosegel, bi bil iskan sogovornik. Felix Ensslin (1967) je imel pet let, ko je bila njegova mati med soustanovitelji teroristične skupine Rote Armee Fraktion; ko je bil star deset let, je Gudrun Ensslin skupaj s tremi drugimi člani RAF-a v zaporu Stuttgart-Stammheim naredila samomor. Ta kolektivni samomor je bil ključni dogodek tako imenovane nemške jeseni, vrhunca terorizma zahodnonemške urbane gverile. In hkrati je bil to dogodek, ki je postal izhodišče za teorije zarote, češ da ni šlo za samomor, ampak za umor teroristov. Felix Ensslin te teorije zavrača.
    Odraščal je pri rejniški družini, nato pa študiral filozofijo in gledališko režijo v New Yorku, nekaj let je bil strokovni svetovalec stranke Zveza 90/Zeleni v bundestagu, po doktoratu pa je postal kurator, režiser in profesor filozofije. Zdaj je predstojnik katedre za teorijo in umetniško vzgojo na umetniški akademiji v Stuttgartu, torej v neposredni bližini zapora, v katerem je zadnjih pet let življenja preživela jedrna skupina RAF-a. Filozofsko je blizu ljubljanski psihoanalitski šoli in pred časom je do nas prišel namig, da naj bi v zagrebškem narodnem gledališču režiral Antigono Slavoja Žižka. Ensslin pravi le, da ga besedilo res zanima. Navsezadnje je tudi v knjigi Alenke Zupančič Etika realnega: Kant, Lacan najti opombo, da kdor govori o Antigoni, ne more molčati o Gudrun.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    17. 4. 2015  |  Mladina 16  |  Svet

    Dr. Grant Farred, filozof

    Dr. Grant Farred (1963), profesor afriških študij in angleščine na newyorški Cornellovi univerzi, se je rodil in odraščal v Republiki Južni Afriki. Ko je bil dijak, je sodil v znamenito »generacijo 1976«, ki se je upirala apartheidu, torej segregaciji na rasni podlagi, hkrati pa je bil z levičarskih pozicij kritičen tudi do politike Nelsona Mandele. Po diplomi v domovini je leta 1989 s Fulbrightovo štipendijo študiral na ameriški Univerzi Columbia, leta 1997 pa je doktoriral na Univerzi Princeton.

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    10. 4. 2015  |  Mladina 15  |  Svet

    Davor Štern

    Davor Štern je večino poklicne kariere zapisal nafti. Kot diplomant rudarsko-geološko-naftne fakultete Univerze v Zagrebu se je sprva zaposlil v družbi Ina, nato pa ga je pot vodila v Rusijo, kjer je velik del svojega življenja preživel kot direktor moskovskih podružnic več naftnih podjetij. V času vladavine Franja Tuđmana je bil tri leta hrvaški minister za gospodarstvo. Nato so ga imenovali na mesto generalnega direktorja Ine, kjer je ostal do leta 2000. Med letoma 2010 in 2013 je predsedoval nadzornemu svetu Ine. Danes je upokojen, a še vedno opravlja vlogo svetovalca za različne poslovne projekte. Z nafto se, zatrjuje, ne ukvarja. Čeprav je po duši »naftaš«, je do načrtov za iskanje nafte na Jadranu zadržan.

  • Alen Toplišek

    20. 2. 2015  |  Mladina 8  |  Svet

    Janis Stavrakakis, grški analitik

    Janis Stavrakakis je grški politični teoretik. Prav zdaj gostuje na Univerzi kraljice Marije v Londonu, sicer pa je stalno zaposlen na Aristotelovi univerzi v Solunu. V času, ko so zaradi kritičnih družbenih razmer, ki jih je v domovini povzročila kriza, vsa intelektualna prizadevanja Grkov usmerjena v to, da bi pomagali osmisliti nenehne posege tujih držav in institucij v njihovo odločanje o prihodnosti, grška družba doživlja korenite spremembe. Grčija pri tem ni osamljena, podobni poskusi potekajo tudi drugod po Evropi, ne samo na njenem obrobju. Kakšna bo nova Evropa po letih varčevalnih ukrepov in strukturnih reform? In kakšni bodo Evropejci? Bi moral biti odgovor na protiljudski neoliberalni projekt več populizma? Stavrakakisov prispevek v tej zgodbi temelji predvsem na njegovem poudarjanju psihoanalitskih dognanj, pomembnih za razumevanje sodobne družbe.

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    30. 10. 2014  |  Mladina 44  |  Svet

    Martin Pollack

    Martin Pollack (1944) je avstrijski pisatelj ter bivši novinar in urednik nemškega Spiegla. Leta 2004 je zaslovel s knjigo o svojem očetu, nacističnem zločincu dr. Gerhardu Bastu, šefu Gestapa v avstrijskem Linzu, vodji posebnega oddelka SS, ki je med drugo svetovno vojno likvidiral Jude na Slovaškem in Poljskem. Njegova nacistična družina po očetovi strani izhaja iz Kočevskega in Laškega, od koder so se leta 1912 odselili v Avstrijo. Iz protesta proti njeni nemškonacionalni usmeritvi, tudi sovraštvu do Slovencev, se je Pollack po drugi svetovni vojni odločil za študij slavistike in vzhodnoevropske zgodovine na Poljskem. Z družino in očetom se je soočil v knjigi Smrt v bunkerju, ki je leta 2005 izšla tudi v slovenskem prevodu, letos pa je izdal esej z naslovom Kontaminirane pokrajine, kjer piše o množičnih grobiščih v Srednji Evropi in soočanju ljudi, ki živijo v njihovi bližini, s preteklimi zločini. Z njim smo se pogovarjali po razpravi, ki jo je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani.

  • Marjan Horvat

    30. 10. 2014  |  Mladina 44  |  Svet

    Albert Royo-Mariné

    Prihodnjo nedeljo, 9. novembra, se bodo Katalonci in Katalonke na posvetovalnem referendumu odločali o (ponovni) samostojnosti severovzhodne, industrijsko najbogatejše španske regije, ki jo zaznamujejo poseben jezik, kultura, sedemstoletna tradicija parlamentarizma in prestolnica Barcelona. O zapletih pri izvedbi referenduma, o kratkih stikih s špansko vlado in ustavnim sodiščem, o primerjavi katalonskega s škotskim referendumom o samostojnosti, o identiteti Kataloncev, o razlogih za množično priseljevanje v Katalonijo v zadnjem stoletju in glavnih razlogih za veliko podporo Kataloncev samostojnosti smo se pogovarjali z Albertom Royo-Marinéjem, nekdanjim zunanjim ministrom v katalonski vladi, dolgoletnim sodelavcem evropske komisije, profesorjem evropskih študij in zdajšnjim generalnim sekretarjem katalonskega Sveta za javno diplomacijo. Royo-Mariné je bil že večkrat v Sloveniji, tokrat pa se je v Sloveniji mudila »njegova« misija, ki je slovenske politike prepričevala, da bi slovenski parlament s posebno resolucijo podprl Katalonce v njihovih prizadevanjih za samostojnost.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    26. 9. 2014  |  Mladina 39  |  Svet

    Japonski Žižek

    Kojina Karatanija (1941), japonskega filozofa in literarnega kritika, se je že v osemdesetih letih prijel naziv »razmišljujoči stroj« (The Thinking Machine). Nekateri mu pravijo tudi »japonski Žižek«. Marksist po osnovni usmeritvi piše o filozofiji, literaturi in arhitekturi, zadnje desetletje in pol pa se je posvetil pisanju knjig, v katerih se ukvarja s politično filozofijo in ekonomijo, saj ga skrbi, kam vodi Japonsko in druge družbe sedanji neobrzdani kapitalizem. Značilno za njegovo misel je izumljanje novih konceptov analize, s katerimi na novo osvetljuje družbene pojave.
    Karatani je na Univerzi v Tokiu diplomiral iz ekonomije in nato magistriral iz angleščine. Sprva je na tokijski univerzi Hosei predaval književnost, že leta 1975 pa so ga kot gostujočega predavatelja povabili na ameriško univerzo Yale. Med njegovimi deli je treba omeniti še Transkritiko: o Kantu in Marxu (2010, Transcritique: On Kant and Marx, 2003), knjigo, iz katere si je Slavoj Žižek sposodil koncept »paralaktičnega pogleda«, še posebej pa njegova zadnja dela: History and Repetition (2011, Zgodovina in ponovitev) in Structure of World History: From Modes of Production to Modes of Exchange (2014, Struktura svetovne zgodovine: od produkcijskih načinov k načinom menjave).

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    5. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Svet

    Dr. Primož Šterbenc

    Borci Islamske države, kalifata, ki se je oblikoval v zadnjih mesecih, naj bi v severnem Iraku in Siriji nadzirali ozemlje v velikosti Jordanije. Pod njihovim nadzorom je recimo skoraj dvomilijonski Mosul, pripadniki radikalnega islamističnega gibanja uvajajo šeriatsko pravo, razkazujejo trupla ubitih, križajo kaznjence, pobijajo zahodne novinarje in grozijo vsem, ki se ne strinjajo z njim. Zakaj se je islam na tem ozemlju tako radikaliziral, kaj je kozmična vojna, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z dr. Primožem Šterbencem, docentom Univerze na Primorskem, ki se ukvarja s področji mednarodnih odnosov in sociologije religije, specializiral pa se je za vprašanja, povezana z islamom in Bližnjim vzhodom. Napisal je tudi znanstveni monografiji Šiiti: geneza, doktrina in zgodovina odnosov s suniti ter Zahod in muslimanski svet: akcije in reakcije.

  • Martin Gramc

    11. 7. 2014  |  Mladina 28  |  Svet

    Julie Ward

    Verjamem, ampak politika je hkrati aktivizem na drugačni ravni. Če želimo kaj spremeniti, moramo spremeniti zakone, da lahko protestiramo in vodimo kampanje.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    11. 7. 2014  |  Mladina 28  |  Svet

    Birgitta Jónsdóttir

    Birgitta Jónsdóttir (1967), islandska pesnica, pisateljica, aktivistka in političarka, je v času krize v islandski parlament Althing pripeljala Gibanje državljanov, katerega cilj je bila demokratična reforma, s katero naj bi presegli strankarsko politiko, lani pa še Piratsko stranko, ki jo vodi. Ključni cilj privržencev Gibanja državljanov je bil oblikovati in uveljaviti novo islandsko ustavo, ki bi jo napisali državljani, vendar jim je spodletelo. Piratska stranka pa jo je pritegnila s platformo za nov tip demokracije, demokracijo 2.0., na katero se Jónsdóttirjeva zdaj osredotoča pri svojem političnem delovanju.

  • Alen Toplišek

    20. 6. 2014  |  Mladina 25  |  Svet

    Jason Read, filozof

    Dr. Jason Read deluje na več filozofskih področjih, ukvarja se z družbenopolitično kritično mislijo, pa tudi s filozofijo zgodovine in feminizma. Kot je v modi pri novodobnih akademikih, piše spletni dnevnik – Brezposelna negativnost. Na twitterju ga najdete pod vzdevkom unnegatron. Govori o današnjem razumevanju dela in brezposelnosti, o čustvih in afektu v postvarčevalni ekonomiji ter o brisanju ločnice med zasebnim življenjem in službo.

  • Igor Štiks

    Igor Štiks je pisatelj, po izobrazbi politolog, najprej pa aktivist. Z družino se je pri 15 letih iz Sarajeva moral preseliti v Zagreb. Najprej je bil literarni kritik. Nato je napisal prvo knjigo Dvorec v Romanji, dobil nagrado in odšel študirat filozofijo v Pariz. Spet je končal knjigo, tokrat Elijev stol, dobil nagrado, postal prevajan avtor po vsej Evropi, in odšel študirat v Chicago. Sledil je Edinbourgh in razpetost med Sarajevom, Zagrebom in danes še Beogradom. S hrvaškim filozofom Srećkom Horvatom sta zadnja leta redno organizirala festival Subversive v Zagrebu, že leta 2010 pa napisala esej Pravica do upora – uvod v anatomijo državljanske nepokorščine. Je eden glavnih levičarskih mislecev na področju bivše Jugoslavije. Upor v Bosni in Hercegovini je spremljal iz Sarajeva, svojega rojstnega mesta.

  • Denis Vičič

    7. 2. 2014  |  Mladina 6  |  Svet

    Ulrike Lunacek: "Nikogar ne bi smelo biti strah povedati sorodnikom in prijateljem, v koga se je zaljubil."

    Pred enim letom je Agencija EU za temeljne pravice opravila vseevropsko raziskavo, v kateri je sodelovalo 93 tisoč pripadnikov skupnosti LGBT. Pokazalo se je, da se mora unija resno lotiti boja proti homofobiji. Kar dve tretjini vprašanih sta povedali, da ju je strah hoditi s partnerjem z roko v roki po ulici. Polovica jih je že doživela fizični napad ali pa je bila tarča groženj. In to tudi v državah, ki veljajo za prijazne do skupnosti LGBT, kot je na primer Nizozemska.

  • Marjan Horvat  |  foto: Robert Crc

    7. 2. 2014  |  Mladina 6  |  Svet

    Bernard Stiegler: »Če bo Evropa eksperimentirala v napačni smeri, se lahko kaj hitro znajdemo v fašizmu«

    Bernard Stiegler (1952) je francoski filozof, ki predava na londonski univerzi Goldsmith in na Université de Technologie de Compiègne. Je tudi direktor francoskega Inštituta za raziskovanje in inovacije. Leta 2005 je bil med soustanovitelji politične in kulturniške skupine Ars Industrialis, pet let kasneje pa je ustanovil filozofsko šolo Épineuil-le-Fleuriel. Napisal je več kot trideset knjig o času, individualizaciji, vplivu sodobnih tehnologij na posameznikovo izkušnjo življenja, potrošniškem kapitalizmu, digitalizaciji, amerikanizaciji in Evropski uniji. Velja za enega najnapredneje mislečih evropskih filozofov. Nedavno je izdal avtobiografsko knjigo Acting Out (v klinični psihologiji ta izraz pomeni nenadzorovane, impulzivne izbruhe občutkov in čustev, ki so bili pred tem zavrti), v kateri opisuje, kako je se je v zaporu – Stiegler je bil od leta 1978 do 1983 zaprt zaradi oboroženega ropa – prelevil v filozofa. Lani je izdal knjigo o francoski skrajno desničarski stranki Nacionalna fronta. Družbena razmerja naš sogovornik analizira na podlagi koncepta kolektivne individualizacije, ki ga je zasnoval v zaporu, da bi z njim pojasnil presečišča med kolektivnimi in individualnimi pripadnostmi.

  • Marjan Horvat  |  foto: Iz zasebnega arhiva Simone Levi

    3. 1. 2014  |  Mladina 1  |  Svet

    Simona Levi: »Sedanje politike bomo brcnili z oblasti«

    Simona Levi, 47-letna Italijanka, ki je v Parizu študirala gledališko igro, že 23 let pa živi v Barceloni, si je v evropskem prostoru ustvarila ime kot igralka, režiserka in direktorica barcelonskega neodvisnega gledališča Conservas, znanega po družbeno angažiranih predstavah. Med njenimi življenjepisnimi podatki najdemo tudi tistega o dolgoletnem zavzemanju za reformo intelektualnega lastništva kulturnih dobrin. Leta 2008 je zato ustanovila X-net, neprofitno organizacijo, ki se zavzema za alternativne modele posredovanja kulture, temelječe na svobodnem dostopu – predvsem na medmrežju – do kulturnih dobrin.

  • Moreno Mitrović    |  foto: Profimedia

    15. 11. 2013  |  Mladina 46  |  Svet

    Dr. Noam Chomsky: »V Evropi prebivalstvo ne odloča o politikah. Birokrati v Bruslju odločajo. In to je zelo daleč od demokracije.«

    Noam Chomsky, ugledni profesor jezikoslovja na MIT-u, je logik, kognitivni znanstvenik, politični analitik in levo usmerjeni aktivist. Skratka, intelektualni velikan, ki je pri malo več kot 20 letih revolucioniral jezikoslovje in ga v doktoratu tako rekoč na novo zgradil. Napisal je več kot sto knjig. Že od nekdaj je kritičen do oblasti in institucij. Bil je intelektualni znanilec naše dobe in jo je tudi močno zaznamoval. V Bostonu sva se pogovarjala o težavah obdobja, v katerem smo se znašli, in rešitvah zanje.

  • Igor Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    21. 10. 2013, 10:30  |  Svet

    Frederick William Enghdahl: »Nobelovo nagrado za mir bi moral dobiti Putin«

    Frederick William Engdahl, ameriško-nemški novinar in eden od najbolj prodornih kritikov sodobnega mednarodnega dogajanja je v Ljubljani predstavil svoji knjigi Vojna za nafto in Popolna prevlada, znani po razkrivanju manj znanih plati svetovne zgodovine, politike in gospodarstva. Razkril je veliko pomembnih dejstev o vlogi nafte v svetovni politiki, manipulacijah v zvezi z genetsko spremenjeno hrano in klimatskimi spremembami.