"Pavšalno plačilo cestnine (na primer v obliki 'vinjet') deluje stimulativno na še dodatne vožnje po avtocestah, kar je v nasprotju s cilji prometne politike, da se zmanjšuje število voženj in s tem obremenjevanje okolja. Vinjete tako nedvomno predstavljajo instrument, ki namesto da bi uravnaval mobilnost, to pospešuje," so na svoji strani o slabosti vinjet zapisali pri Darsu. O vinjetah torej ne gre izgubljati besed. Dars pa bo kmalu uvedel še več cestninskih postaj za izterjavo cestnine, saj je do leta 2005 predvidena gradnja še petih cestninskih postaj na obstoječih avtocestah (Ivančna Gorica, Vogrsko, Vodice, Lukovica in Krtina) in gradnja dveh na novo zgrajenih avtocestnih odsekih (Drnovo in Blagovica). Dars naj bi sicer po ukazu Vlade Republike Slovenije do leta 2008 na celotnem avtocestnem omrežju vzpostavil sistem elektronskega cestninjenja. Do tedaj pa bo zraslo še nekaj cestninskih postaj oziroma tiste, "katerih stroški izgradnje in obratovanja bodo manjši od pobrane cestnine v času do vzpostavitve ciljnega sistema cestninjenja."

Nove cestninske postaje rešujejo tudi problematiko brezposelnosti, saj pomenijo nova delovna mesta. V s Slovenijo primerljivih državah, ki pobirajo cestnino na avtocestah (Francija, Italija, Španija, Portugalska), imajo za cestninske listke avtomate, pri nas pa jih podajajo pobiralci cestnine. Pri Darsu pravijo, da ne bodo dodatno zaposlovali, ker so pač vsi delavci na avtocestah zaposleni v Podjetju za vzdrževanje avtocest in ne pri Darsu. Sicer pa sta pri sedanjem stanju na vsako cestninsko stezo redno zaposlena dva pobiralca cestnine. Podjetje za vzdrževanje avtocest ima zaposlenih kar 310 pobiralcev cestnine. Prek študentskega servisa pa je v času turistične sezone honorarno zaposlenih še okoli 120 pobiralcev cestnine. Povprečna plača pobiralca cestnine je 153.643,00 slovenskih tolarjev bruto, brez dodatkov (leta zaposlitve, nočno delo, delo na nedelje in praznike ter delovna uspešnost). Študentje pa za podajanje listkov dobijo 550 SIT na uro. Dars smo povprašali, ali so morda opravili kakšno študijo, ali bi uvajanje avtomatov privarčevalo kakšen tolar in bi bila morda cestnina malo cenejša. Toda misel o precej preprostih avtomatih in varčevanju je zmotna. "DARS je naročil izdelavo projektno- tehnične dokumentacija za sistem podajalnikov in bralnikov magnetnih cestninskih listkov za celotni zaprti cestninski sistem na avtocesti Ljubljana-(Fernetiči)-Klanec. Opravljene so bile tudi nekatere analize stroškov in koristi uvedbe takega sistema, ki pa za sorazmerno kratko obdobje niso pokazale bistvenega prihranka v primerjavi s sedanjim načinom dela v primeru, da bi bil celotni zaprti cestninski sistem na avtocesti Ljubljana-(Fernetiči)-Klanec opremljen z avtomatskimi podajalci cestninskih listkov," se glasi odgovor Darsa.