Dobili bomo nov lunapark. In boljšo železnico. Pa gospodarska središča. Ne enega. Devet! Da ne bo zamere. Pa navadno avtocesto. In informacijsko avtocesto. Dva klinična centra. Enega v Mariboru, enega v Ljubljani. Da ne bo zamere. Obala se bo povečala, ker bo v slovenskem delčku Jadrana plaval umetni otok. No, ne bo plaval. Narejen bo iz odvečnega gramoza. Bo pa zelo atraktiven. In Planica, zibelka poletov, se bo spet zasvetila v vsej svoji lepoti. Skakalnice bodo plastične, keramične, postavljene pod reflektorje. Okrog bo pa stadion. Sodstvo se bo digitaliziralo. Pa zdravstvo tudi. Narodna in univerzitetna knjižnica II. bo končno zgrajena. In kulturna dediščina bo digitalizirana. E-pravosodje. E-zdravstvo. E-NUK. Na Savi bo še ena hidroelektrarna. V Krškem bo še en blok nuklearke. Pa še en blok termoelektrarne Šoštanj. Elektrifikacija! Ljubljana bo dobila sejemski, kongresni, športni turistični in rekreativni park. Kras bo dobil muzej. Cerklje ob Krki bodo dobile letališče. Novomeško gospodarsko središče bo prineslo 1.500 novih delovnih mest. Poslovno-logistično središče Phoenix v Brežicah in Krškem bo zagotovilo 2.500 kvalitetnih delovnih mest. Gospodarsko središče v Kranju bo prineslo 2.500 delovnih mest. Gospodarsko središče Perspektiva v Postojni bo prinesla 1.000 novih delovnih mest. Murska Sobota se lahko veseli gospodarskega središča OKO. Tam bo ležalo 2.000 delovnih mest. Goriška? Tam bo ustanovljenih 350 visoko inovativnih podjetij. Natanko 350. In v teh podjetjih bo delalo okrog 2.500 visoko usposobljenih in razvojno motiviranih strokovnjakov. Mariborski multimodalni logistični center bo zagotovil 2.500 delovnih mest. Gospodarsko središče Noordung na Koroškem bo prineslo najmanj 1.000 delovnih mest. Celjski Tehnopolis bo zagotovil ustanovitev 234 podjetij. Natanko 234 podjetij. Bog ne daj, da bi jih bilo 233. In 2.300 delovnih mest. Imeli bomo sklad za razvoj kadrov. In mrežo centrov za urgentno medicino.

O teh projektih govori predlog Resolucije o nacionalnih razvojih projektih. Ne, ne gre za petletko. Resolucija govori o 17 let trajajočem obdobju. Ob 2007 do 2023. 17 let. Kadri. Perspektivnost. Nacionalni razvojni projekti potrebujejo samo še himno. A ta je bila v resnici napisana že ob koncu sedemdesetih, torej še globoko v komunizmu: "Sedemnajst, sedemnajst, mlad, perspektiven kader, sedemnajst, sedemnajst, namesto glave radar." Popevka Pankrtov je bila tedaj, leta 1979, ko je bila prvič objavljena, težko razumljiva. Šele zdaj, ko je perspektiva mladih kadrov povezana s sedemnajst let trajajočim razvojnim obdobjem, so preroške besede kvinteta s Kodeljevega bolj razumljive.

Prva petletka

Če smo leta 2005 poslušali popevko o liberalizaciji gospodarstva, je danes na gramofonu nov šlager. Pravzaprav star. Govori o planiranju. "Ali imamo premog, in to ne le lignit in rjavi premog? Ja, imamo ga celo več, kot je potrebno. Imamo tudi črni premog, čeprav ga nimamo ravno veliko. Ali imamo premog, primeren za koksiranje? Imamo! Ali imamo nafto? Ja, imamo. V nedrjih zemlje je imamo celo več, kot je potrebno. Ali imamo železovo rudo? Ja, imamo jo. Celo večje je, kot bi je potrebovali! Ali imamo baker, svinec, cink, nikelj, krom, mangan, antimone, živo srebro, bizmut, zlato srebro, selen, aluminij? Imamo! (...)"Tako je govoril Boris Kidrič, minister za industrijo v jugoslovanski vladi, ko je leta 1948 na 5. partijskem kongresu govoril o graditvi socialistične ekonomije. Boris Kidrič je bil, preden je prevzel dolžnosti v federaciji, tudi predsednik slovenske vlade.

Potem je položaj predsednika vlade (oz. izvršnega sveta) zasedalo trinajst dolgočasnih retorikov. In zdaj je tu Janez Janša: "To še zdaleč ni dovolj. Biti mora boljše. Zmoremo mnogo več. Kdaj, če ne zdaj? Kdo, če ne mi? Smo v Evropski uniji in Natu, izpolnili smo merila za prevzem evra. Dosegamo 80 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije. Smo že kdaj imeli boljše možnosti? Še nikoli. Ne mi ne naši predniki." Tako je predsednik vlade Janša zapisal v publikaciji "Slovenija jutri - država blaginje", natisnjeni v nakladi 675 tisoč izvodov. In še: "Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši." Pa Cankarja je citiral: "Res je, imamo nebesa pod Triglavom."

Skoraj šestdeset let smo morali čakati, da se je na politično oder vzpel politik, ki je v retoriko vnesel toliko vznesenosti kot Kidrič. Kidričev govor je seveda nastal v drugačnem zgodovinskem kontekstu. Leta 1948, tri leta po vojni, ko je Kidrič pripovedoval, da imamo nafte še preveč, je prva petletka ravno dobro startala. Leto 2006, ko predsednik vlade Janša razlaga, da smo lahko najboljši na svetu, si ne delamo iluzij, da imamo nafto. Zato pa načrtujemo postavitev nove jedrske elektrarne. Cilj projekta: "Zagotoviti varnost in kakovost oskrbe z električno energijo." In še: "Pričetek gradnje 2013, pričetek obratovanja 2017, uporaba kombiniranih suhih in mokrih hladilnih stolpov, postavite ob vzhodni ograji NEK ter Savo na jugu, priključitev na obstoječe stikališče 400KV ob NEK, pričakovana maksimalna polna cena od 35 do 40 €/MWh." Reaktor, ki v tem trenutku obratuje v Krškem, premore moč 2000 MW. Novi blok pa bi imel moč 1000 MW.

Elektrifikacija

Ideja, da bi v Krškem leta 2013 začeli graditi nov blok nuklearne elektrarne, je našteta v seriji 34 projektov, ki jih našteva predlog Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih. Novi blok nuklearne elektrarne naj bi bil vreden dve milijardi evrov, projekt nove nuklearke pa sodi med finančno zahtevnejše ideje. S predlogom Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih se v tem trenutku ukvarjajo stranke, ki so aprila letos podpisale sporazum Partnerstvo za razvoj. Ko bodo stranke vladajoče koalicije, okrepljene s Pahorjevimi socialnimi demokrati, Jelinčičevo SNS in poslancema madžarske ter italijanske narodne skupnosti, v internem krogu prediskutirale predlog Resolucije, gre dokument v parlamentarno diskusijo.

Resolucija o nacionalnih razvojih projektih je le eden od papirjev, ki nastajajo ob napovedi gospodarskih reform. En dokument se imenuje Strategija razvoja Slovenije. Drugi se imenuje Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji. Gradivo o reformah je pripravljal še strateški svet za gospodarski razvoj, ki ga je vodil dr. Mićo Mrkaić. Imeli smo še Program reform za izvajanje lizbonske strategija v Sloveniji, na zaprašenih policah pa bi našli še Davčno reformo za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Resolucija o nacionalnih razvojih projektih je v nizu dokumentov nekaj posebnega zato, ker našteva konkretne projekte, ki naj bi zagotovili, da bodo pod Triglavom, kot pravita Cankar in predsednik vlade Janša, nekoč res stala nebesa. Vseh projektov je za slabih 26 milijard evrov, največ denarja pa bi šlo za modernizacijo železniškega omrežja - slabih devet milijard €. Slabe štiri milijarde evrov bi porabili za projekte uveljavljanja obnovljivih virov energije. Za mestne in medmestne prometne povezave naj bi vzpostavili "floto vozil", ki bi jih poganjale gorivne celice, v Sloveniji pa bi se pospešeno ukvarjali s t.i. "ekonomijo vodika". Modernizacija državnih cest, izvedena med letoma 2006 in 2020, bi stala 2,7 milijarde evrov. Dodatni avtocesti program pa bi med letoma 2010 in 2020 veljal 1,3 milijarde.

Vendar resolucija o nebesih pod Triglavom ni zanimiva zgolj zaradi nekaterih astronomsko visokih številk, pač pa tudi zaradi odbitih idej. OK, ideje same po sebi niso nujno odbite, je pa hec, še se znajdejo v papirju o nacionalnih razvojih projektih.

Resolucija o nacionalnih razvojih projektih tako predvideva, da bi v občini Hajdina, ki leži pri Ptuju, postavili zabaviščni park. Lunapark se je uvrstil na seznam državnih razvojih prioritet. Projekt že ima ime: "Megalaxia".

"Cilj projekta je ustvariti zabaviščni sistem, ki bo nudil zabavo, vznemirjanje, sprostitev in druženje ljudi iz vseh družbenih skupin in starosti," pravi predlog resolucije. Lunapark ima pomenljivo ambicijo: z vlakom smrti se bomo vozili vsi, ne glede na razredne, ideološke, politične, generacijske ali kakšne druge razlike. Rigelšpil iz resolucije nacionalnih razvojih projektov bo zrajcal in sprostil Slovenke in Slovence ter jih povezal v nacijo.

In zakaj ravno Hajdina, občina s 3600 prebivalci? Predlog resolucije pravi, da v Hajdini vlada visoka stopnja brezposelnosti, občina pa ima "nizek industrijski profil, kar je posledica zaprtja mnogih velikih industrijskih subjektov v preteklosti (zlasti v Mariboru)". Problem predstavlja, kot pravi predlog resolucije, tudi "beg možganov". In vrtiljaki, hiše groze in druge atrakcije bi lahko problem rešile. V Megalaxio bi hodili ljudje, ki živijo 300 km okoli Hajdine. V tem polmeru pa menda živi 14 milijonov ljudi. In pozitivni učinki? Najmanj 300 ljudi bi dobilo redno zaposlitev, vsaj 100 bi bilo zaposlitev z krajšim delovnim časom. In najmanj 2.000 oseb bilo v projekt vključenih posredno.

Umetni otok s svetilnikom

Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih pripoveduje tudi o izgradnji "velike turistične atrakcije Slovenskega jadranskega otoka". Ja, tako kot lunapark bo tudi umetni otok nudil "možnost sprostitve, zabave in druženja". "Predvsem pa je potrebno izpostaviti atrakcijsko vrednost tovrstnega projekta, saj bi bil to edini umetni otok v tem predelu Jadranskega morja in bi definitivno pritegnil na ta račun veliko število obiskovalcev," najavlja razvojna resolucija. Pa obala se bo povečala in slovenski človek se bo lahko kopal. Hkrati bomo pridobili kapacitete za "sidranje zasebnih plovil". Umetni otok bo naplavil 200 novih delovnih mest.

In še eno reč velja dodati, ki pa je resolucija ne omenja izrecno. Na proslavi ob 15. obletnici osamosvojitve je predsednik vlade dejal: "Ne želimo biti nič manj kot ena najuspešnejših držav na svetu. Eden svetilnikov 21. stoletja." Svetilnik, torej.

Svetilnik je zabavna metafora. Svetilnik, postavljen na Rodosu, je sodil med sedem svetovnih čudes. Svetilnik pomorcem na odprtih morjih kaže pot. Hkrati pa je znak za nevarnost. Ob svetilniku ladja hitro nasede.

Ko je predsednik vlade najavil, da bo Slovenija svetilnik 21. stoletja, ni povedal, kje ga bomo postavili. Umetni otok iz resolucije o nacionalnih razvojih programih bi bil daleč najboljša lokacija.

Slovenija, svetilnik 21. stoletja, kot pravi predsednik vlade.

Slovenija, vrh sveta, kot pravi Borut Pahor.

Slovenija, nebesa pod Triglavom, kot pravita Cankar in Janša.

Ja, imamo nafto. V nedrjih zemlje je imamo celo več, kot je potrebno, je leta 1948 govoril Boris Kidrič.

Ko agitprop udari iz vseh topov, si velja zastaviti vprašanje, kaj se v resnici dogaja. Povojna obnova ali totalni prevzem oblasti?Reforma ali totalna regulacija gospodarstva? Resolucija ali totalna revolucija?

Iluzija razvoja

Slovenska vlada naj bi dala denar in zeleno luč za gradnjo novih lunaparkov, stadionov, bolnic in umetnega otoka

Prva prioriteta

1. Gospodarsko središče Novo mesto

Čas izgradnje: 2010-2023

Vrednost projekta: 100 mio evrov

Predmet projekta:

- razvoj visokega šolstva na področju naravoslovja in tehniških ved ter izgradnja kampusa,

- izgradnja znanstveno-tehnološkega parka,

- regijski mrežni inkubator,

- velika poslovna industrijska cona v Novem mestu.

Glavni učinki: Znanstveno-tehnološki park in podjetniški inkubator naj bi povečala globalno konkurenčnost regije, posledično pa naj bi zagotovila 1500 novih delovnih mest. Vidne bodo tudi posledice za regionalni razvoj, kot sta obstanek ljudi na podeželju in hitrejši razvoj gospodarstva na Kočevskem in v Beli krajini.

2. Gospodarsko središče Phoenix Brežice, Krško

Čas izgradnje: 2010-2030

Vrednost projekta: 160 mio evrov

Predmet projekta:

- izgradnja civilnega letališča v Cerkljah,

- razvoj poslovno-industrijsko-logističnih območij okoli novega letališča.

Glavni učinki: Pridobili naj bi 2500 kakovostnih delovnih mest, Posavje pa bo postalo most med EU, jugovzhodno Evropo in prek nje z Azijo. Načrt pa je nekoliko nenavaden, saj slovenski vojaški načrti predvidevajo, da bo letališče Cerklje glavna slovenska vojaška letalska baza.

3. Gospodarsko središče Gorenjske v Kranju z mrežnimi podpornimi institucijami

Čas izgradnje: 2007-2023

Vrednost projekta: 160 mio evrov

Predmet projekta:

- IKT Tehnološki park Kranj,

- medicinski tehnološki park Golnik,

- regionalni mrežni podjetniški inkubatorji v Kranju, Jesenicah, Tržiču in Škofji Loki,

- poslovno-logistična cona Brnik,

- mreža poslovno-industrijskih con,

- gorenjska univerza oziroma naravoslovno-tehniško VIS.

Glavni učinki: Projekt bo zagotovil 2500 delovnih mest na območju projekta, s čimer bo ohranjena blaginja v regiji. Gorenjski potenciali pa bodo še posebej zaradi strateške lege in povezav tja privabili tuje investitorje.

4. Gospodarsko središče Perspektiva v Postojni

Čas izgradnje: 2010-2023

Vrednost projekta: 100 mio evrov

Predmet projekta:

- poslovna cona Veliki otok,

- poslovna cona s komunalno infrastrukturo Studenec,

- industrijsko-obrtna cona Prestranek.

Glavni učinki: Zaradi naravnih danosti bo spodbujan tehnološki razvoj obnovljivih energetskih virov, kar bo ustvarilo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Do leta 2023 bo tam vzklilo kar 1200 novih podjetij, ki bodo omogočila 1000 novih zaposlitev.

5. Gospodarsko središče Oko Murska Sobota

Čas izgradnje: 2007-2023

Vrednost projekta: 100 mio evrov

Predmet projekta:

- izgradnja tehnološkega centra,

- transportno-logistični center,

- projekt višješolskega izobraževalnega centra.

Glavni učinki: Projekt naj bi zagotovil večja tuja vlaganja in do leta 2023 vsaj 2000 novih delovnih mest. Pomurje bo bolj uravnoteženo razvito v Sloveniji, preprečena pa bosta beg možganov in izseljevanje podjetnikov.

6. Gospodarskorazvojni projekt In Prime na Goriškem

Čas izgradnje: 2009-2023

Vrednost projekta: 160 mio evrov

Predmet projekta:

- primorski tehnološki park,

- univerzitetni inkubator na Politehniki,

- mrežni inkubator v Kobaridu,

- tehnološki center Tolmin,

- tehnološki park in inkubator v Ajdovščini,

- univerzitetni kampus v Novi Gorici,

- izgradnja 62 poslovnih con.

Glavni učinki: Primorska naj bi s tem projektom po dodani vrednosti dohitela sosednjo Furlanijo. Ustanovljenih bo 350 visoko inovativnih podjetij, ki bodo zaposlovala 2500 strokovnjakov.

7. Gospodarsko središče Multimodalni logistični center Maribor

Čas izgradnje: 2009-2023

Vrednost projekta: 160 mio evrov

Predmet projekta:

- podjetniški inkubator,

- univerzitetni inkubator,

- znanstveni park,

- kopenski logistični center.

Glavni učinki: S kopenskim logističnim centrom bo zagotovljen nadaljnji razvoj mariborskega letališča, s tujimi vlaganji v regijo pa bo zagotovljenih 2500 novih delovnih mest.

8 . Gospodarsko središče Noordung v Slovenj Gradcu in Dravogradu

Čas izgradnje: 2009-2023

Vrednost projekta: 100 mio evrov

Predmet projekta:

- velika poslovnorazvojna logistična cona v Slovenj Gradcu in Dravogradu,

- tehnološko podjetniški inkubator in tehnološki park Noordung,

- visokošolsko središče v Slovenj Gradcu,

- tehnološki center v poslovni coni Otiški vrh II.

Glavni učinki: Z izgradnjo in razvojem območja bo zagotovljeno 1000 delovnih mest. Stopnja višje in visoko izobraženega prebivalstva pa naj bi se do leta 2020 povečala z 9,7 % na 15 %.

9. Gospodarsko središče Tehnopolis Celje

Čas izgradnje: 2008-2023

Vrednost projekta: 160 mio evrov

Predmet projekta:

- tehnološki park,

- univerzitetni inkubator,

- regijski mrežni inkubator,

- regijska mreža tehnoloških centrov,

- mreža regijskih poslovnih centrov,

- vzpostavitev velike poslovno-industrijsko-logistične cone nacionalnega pomena.

Glavni učinki: Ustanovilo se bo 234 novih podjetij z 2300 novimi delovnimi mesti. Poleg tega pa bo novih 2000 delovnih mest še v poslovnih območjih na 110 ha površin.

10. Informacijska avtocesta za vsakogar

Čas izgradnje: 2007-2023

Vrednost projekta: 801 mio evrov

Predmet projekta:

- izgradnja širokopasovnih omrežij v manj razvitih regijah, še posebej na podeželju,

- dopolnjevanje fiksnega omrežja in prekrivanje z mobilnim omrežjem glede na ekonomsko upravičenost.

Glavni učinki: Projekt internet v vsako slovensko vas naj bi do leta 2008 zagotovil, da bo imelo 90 % Slovencev na voljo povezavo minimalno 256 kbit/s. Na širokopasovni internet pa bodo povezana vsa podjetja, izobraževalne, kulturne in zdravstvene ustanove. Minimalna hitrost prenosa podatkov se bo postopoma zviševala.

11. Slovenski jadranski otok

Čas izgradnje 2010-2020

Vrednost projekta: 100 mio evrov

Glavni učinki: Z deponiranjem gramoza se bo zgradil 30.000 m2 metrov velik in vsaj 3 metre visok otok. Turistično-zabaviščna infrastruktura bo razdeljena po tematskih področjih, z otokom pa naj bi pridobili manjkajoče kopalne površine na slovenski obali. Projekt naj bi posredno in neposredno ustvaril 200 delovnih mest in bo kot edini umetni otok v tem predelu Jadrana velika atrakcija, ki jo bodo oblegale množice turistov.

12. Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa

Čas izgradnje: 2011-2016

Vrednost projekta: 50 mio evrov

Predmet projekta:

- izgradnja Evropskega muzeja Krasa,

- obnova objektov kulturne dediščine v Lipici in investicije v turistične infrastrukture,

- investicije v turistične infrastrukture na območju Škocjanskih jam,

- investicije v obnovo Štanjela,

- vzpostavitev institucije in infrastrukture regijskega kraškega parka.

Glavni učinki: Kraški projekti naj bi pripomogli k večji turistični prepoznavnosti Slovenije.

13. Zabaviščni park Megalaxia

Čas izgradnje: 2010

Vrednost projekta: 97 mio evrov

Glavni učinki: Zabaviščni park sredi ruralnega območja v Hajdini, vasi 4 km pred Ptujem, bo namenjen druženju vseh generacij. Cilj projekta je 14-milijonski trg v 300-kilometrskem obroču okoli parka. Glavna konkurenca bodo dunajski Prater in morda razni vodni parki, festivali in multikini. Eden glavnih problemov regije je beg možganov, v projekt pa bo vključeno posredno 2000 delovnih mest, 300 redno zaposlenih in 100 s krajšim delovnim časom.

14. Večnamenski sejemski, kongresni, turistični, športni, rekreativni park Ljubljana

Čas izgradnje: 2012-2020

Vrednost projekta: 350 mio evrov

Predmet projekta:

- pokrit dvoranski kompleks,

- nepokrit kompleks,

- stanovanjski kompleks.

Glavni učinki: Sejemski park bo nastal na območju Stožic. Poleg večjih sejmov in festivalskih prireditev se bodo v parku odvijale vrhunske športne prireditve (nogomet, atletika, dvoranski športi), kar bo povečalo turistično ponudbo.

15. Nordijski center Planica

Čas izgradnje: 2008-2013

Vrednost projekta: 94 mio evrov

Predmet projekta:

- obnova skakalnic,

- nova oprema skakalnic,

- izgradnja tekaškega štadiona,

- sistem za umetno zasneževanje, žičnice, atletsko-nogometni stadion, kolesarske in sprehajalne poti,

- park kulturne dediščine.

Druga prioriteta

16 . Izgradnja Narodne univerzitetne knjižnice (NUK)

Čas izgradnje: 2010-2023

Vrednost projekta: 159 mio evrov

17. Politehnika Ljubljana

Čas izgradnje: 2010-2013

Vrednost projekta: 95 mio evrov

Predmet projekta:

- fizična združitev Fakultete za matematiko in fiziko s Fakulteto za računalništvo,

- fizična združitev Fakultete za kemijo s kemijskim inštitutom,

- ureditev Botaničnega vrta,

- razvoj Hiše eksperimentov.

Glavni učinki: Projekt naj bi prispeval k večjemu prenosu znanja v prakso. Hiša eksperimentov in Botanični vrt pa bosta na poljudnoznanstveni način prikazovala dosežke svetovne in slovenske eksperimentalne znanosti z vseh področij.

18. Visokošolsko inovacijsko središče - Klinični center Maribor

Čas izgradnje: 2010-2013

Vrednost projekta: 22 mio evrov

Predmet projekta:

- obnova in dogradnja Medicinske fakultete.

Tretja prioriteta

19. e-Zdravje

Čas izgradnje: 2009-2010

Vrednost projekta: 66 mio evrov

Predmet projekta:

- vpeljava rabe komunikacijskih in informacijskih sredstev v zdravstvu.

Glavni učinki: Gre za izvajanje koncepta e-Health in e-Europe, s katerim naj bi izboljšali življenjsko kakovost državljanov EU.

20. e-Pravosodje

Čas izgradnje: 2009-2013

Vrednost projekta: 66 mio evrov

Predmet projekta:

- modernizacija zastarele programske opreme, na kateri temeljijo informacijski sistemi pravosodnih organov.

Četrta prioriteta

21. Gradnja novega Kliničnega centra v Ljubljani

Čas izgradnje: 2011-2015

Vrednost projekta: 269 mio evrov

Predmet projekta:

- kapaciteta novega kliničnega centra bo tretjina obsega sedanjega KC. Lociran pa bo med sedanjim kliničnim centrom in avtocestnim priključkom Ljubljana vzhod. (Med Fužinami in Poljem?)

22. Mreža centrov za urgentno medicino

Čas izgradnje: 2013-2017

Vrednost projekta: 78 mio evrov

23. Sklad za razvoj kadrov in štipendijska shema

Čas izgradnje: 2010-2023

Vrednost projekta: 694 mio evrov

Glavni učinki: Do leta 2023 naj bi povečali število razvojnih kadrov v gospodarstvu za 5000 glede na leto 2005. Za 3000 pa naj bi v istem obdobju povečali število podiplomskih naravoslovno-tehničnih izobražencev.

Peta prioriteta

24. Trajna mobilnost

Čas izgradnje: 2010-2023

Vrednost projekta: 526 mio evrov

Predmet projekta:

- uvedba sistema enotne vozovnice v Sloveniji in skupen informacijski sistem,

- ureditev javnega prometa v Ljubljani z okolico,

- intermodalna stičišča,

- arhitektura inteligentnih transportnih sistemov.

Glavni učinki: Javni potniški promet po Sloveniji naj bi dobil enotno vozno karto. Ljubljanski javni prevoz pa naj bi rešili z ustrezno primestno železniško infrastrukturo.

25. Modernizacija železniškega omrežja

Čas izgradnje: 2008-2020

Vrednost projekta: 8.884 mio evrov

Predmet projekta:

- posodobitev in novogradnja V. koridorja Koper/Trst-Hodoš,

- posodobitev in novogradnja X. koridorja.

26. Tretja razvojna os - prometni del

Čas izgradnje: 2010-2017

Vrednost projekta: 1.232 mio evrov

Predmet projekta:

- izgradnja cestne povezave 3. razvojne osi, od avstrijske meje do avtoceste Šentilj-Koper ter od avtoceste Šentilj-Koper-Novo mesto do meje s Hrvaško.

27. Modernizacija državnih cest

Čas izgradnje: 2006-2020

Vrednost projekta: 2.712 mio evrov

Predmet projekta:

- posodobitev in obnova cest.

28. Dodatni avtocestni program

Čas izgradnje: 2010-2020

Vrednost projekta: 1.362 mio evrov

Glavni učinki: Dokončanje izgradnje avtocestnega križa.

29. Trajnostna energija in ekonomija vodika

Čas izgradnje: 2007-2023

Vrednost projekta: 3.908 mio evrov

Predmet projekta

- uveljavljanje obnovljivih virov energije,

- aktivnosti, usmerjene v učinkovito rabo energije,

- infrastruktura za vodikovo ekonomijo in vozila nove generacije,

- spodbujanje razvoja in prenosa tehnologij.

30. Modernizacija električnega omrežja

Čas izgradnje. 2008-2012

Vrednost projekta: 103 mio evrov

31. Izgradnja verige elektrarn na spodnji Savi

Čas izgradnje: 2007-2018

Vrednost projekta: 350 mio evrov

32. Izgradnja 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj

Čas izgradnje: 2008-2011

Vrednost projekta: 602 mio evrov

33. Izgradnja bloka 2 NEK Krško

Čas izgradnje: 2015-2017

Vrednost projekta: 2.000 mio evrov

34. Izgradnja skladišča plina

Čas izgradnje: 2009-2013

Vrednost projekta: 67 mio evrov

Gregor Cerar

Milijoni za piar

Vlada poskuša javno podporo predlaganim reformam pridobiti z obsežno propagandno akcijo

Ker predlagane reforme med ljudstvom ne vzbujajo pretiranih simpatij, poskuša vlada javno mnenje v svoj prid obrniti s piarovskimi prijemi. Na vladnem uradu za informiranje, ki ga vodi Gregor Krajc, so pripravili obsežno kampanjo v "podporo izvedbi Strategije razvoja Slovenije in reformam", za kar so rezervirali 152 milijonov tolarjev, nobeno presenečenje pa ne bo, če se bodo sredstva za propagandno akcijo še povišala.

Osnovno pot zadnje reformistične kampanje je začrtala agencija Pristop, ki je zasnovala komunikacijsko strategijo kampanje, izdelala celostno grafično podobo s sloganom Slovenija jutri!, si zamislila spletno stran, posvečeno reformam, ter opravila svetovanje. Urad za informiranje je Pristop izbral v postopku javnih naročil male vrednosti, na katerega je poleg Pristopa povabil še podjetji Futura DDB in Formitas. Pristop bo s projektom zaslužil 7.140.000 tolarjev. Polek tega je Urad za vzdrževalca spletne strani Slovenija jutri! izbral podjetje Renderspace, ki lastniško spada pod okrilje skupine Pristop. Za vzdrževanje in dopolnjevanje spletne strani mu urad plačuje mesečni pavšal v višini 239.616 tolarjev z DDV. In česa bomo državljani deležni za ta denar? Predvsem bomo dobili zelo veliko zloženk. Prva, z naslovom Slovenija jutri - država blaginje je bila natisnjena v 684.000 izvodih, besedilo zanjo pa so prispevala posamezna ministrstva in predsednik vlade Janez Janša.

Celotni stroški slovenske različice zloženke Slovenija jutri - država blaginje so znašali 28.391.929 tolarjev z DDV. Od tega stroški distribucije 11.495.554 tolarjev z DDV, kar je zaslužila Pošta Slovenije. Publikacijo je oblikovala agencija Pristop, za kar je skupaj z DDV zaslužila 1.152.000 tolarjev. Zanimivo je, da na zloženki imena te agencije ni mogoče zaslediti. To pa ni edini manjkajoči podatek v zloženki. V njej boste zaman iskali tudi imena avtorjev fotografij. Naše poizvedovanje je razkrilo, da so fotografije prišle iz treh virov. Portrete politikov so priskrbeli v uradu za informiranje. Avtor dela fotografij, ki prikazujejo srečne ljudi, je Nebojša Tejić, za kar mu je urad po avtorski pogodbi izplačal 150.000 tolarjev. Najbolj zanimiv pa je tretji del fotografij. Tega je namreč priskrbel Pristop, in sicer tako, da je fotografije dobil kar na internetu. Zloženko je tiskalo podjetje Mond Grafika z Brezovice pri Ljubljani, ki je bilo izbrano po odprtem postopku oddaje javnega naročila. Stroški tiska so znašali 15.744.374 tolarjev z DDV. Lastnik in direktor Mond Grafike je Dušan Hunjet, ki se je pred leti zapletel v afero, povezano s Pivovarno Union. Pivovarna je namreč v letu 2001 večino etiket nabavila pri njegovi družbi, revizorji pa so ugotovili, da bi z izbiro drugega dobavitelja etiket lahko prihranili kar 10 milijonov tolarje. Zanimivo je, da je bila takrat članica uprave Pivovarne Union Hunjetova mama Frančiška Hunjet. Eden od članov nadzornega sveta v Pivovarni Union pa je bil Dušan Mikuš, ki je nekaj let prej, v času Depale vasi in obrambnega ministra Janeza Janše, vodil vojaško obveščevalno službo VOMO.

Poleg glavne zloženke namerava urad za informiranje izdati še deset zloženk. Izdali so že zloženko Kako do manjše brezposelnosti, v tisku sta še Kako do varne starosti ter Prijaznejša in učinkovitejša javna uprava, ostale publikacije pa so v pripravi. Vse zloženke je ali bo oblikoval Pristop, šest od desetih zloženk pa je ali še bo tiskala Mond Grafika. Poleg tega v uradu za informiranje načrtujejo še regionalna srečanja, okrogle mize, predavanja tujih strokovnjakov, javne razprave ... Urad za informiranje pa je naročil tudi izdelavo vseh mogočih dodatnih reklamnih artiklov. Tako je podjetje Novodom naredilo za 960.000 tolarjev kemičnih svinčnikov, podjetje Rogač za 3.163.600 tolarjev majic, podjetje Zebra Graphica je izdelalo za 2.634.000 tolarjev kap, podjetje Utrip Brežice za 42.800 tolarjev označevalcev za knjige, podjetji Plusbiro in Partner Graf sta izdelali za 189.600 tolarjev beležk formata A5, samostojni podjetnik Miro Petek oziroma njegova tiskarna Prima Print pa je naredil za 336.000 tolarjev map.

Eden od ustanoviteljev podjetja Partner Graf je Janez Lesjak, župan občine Grosuplje, ki to funkcijo poklicno opravlja že drugi mandat, nanjo pa se je zavihtel kot kandidat LDS. S podjetjem Partner Graf, kjer je bil nekoč zaposlen, ga danes povezuje lastniški delež. Zanimivo je tudi ljubljansko podjetje Plusbiro, ki se ukvarja s fotokopiranjem, kurirskim servisom in čiščenjem poslovnih prostorov. Podjetje je namreč v lasti Skupine Pristop. Najbolj zanimiv pa je samostojni podjetnik Miro Petek. Iz njegove bilance je mogoče ugotoviti, da je samo lani s tiskom in grafičnim marketingom zaslužil dobrih 68 milijonov tolarjev čistih prihodkov od prodaje. Še boljše mu je šlo leto poprej, ko je ustvaril dobrih 69 milijonov tolarjev čistih prihodkov od prodaje. Zasluge za tak uspeh gre pripisati tudi plodnemu sodelovanju z državnimi organi. Petek je namreč v zadnjih šestih letih s posameznimi ministrstvi in vladnimi uradi sklenil za dobrih 62 milijonov tolarjev poslov. Največ z ministrstvom za zunanje zadeve, ki ga vodi dr. Dimitrij Rupel, saj je od leta 2001 do danes za to ministrstvo stiskal za 34,4 milijona tolarjev kuvert, vizitk in druge papirne galanterije. Zelo veliko tiskarskega posla so mu zaupali tudi služba vlade za evropske zadeve, generalni sekretariat vlade, urad vlade za informiranje in ministrstvo za obrambo, zlasti Slovenska vojska, za katero Petek tiska strokovni bilten.

Vanja Pirc, Urša Marn