Papirnati špeh, ki ima skoraj 500 strani in se mu reče osnutek proračuna mestne občine Ljubljana za leto 2007, bi bil dolgočasno branje, če od njega ne bi bila odvisna prihodnost glavnega mesta.

Pregled postavk razkriva, da se letos ne bo uresničila praktično nobena od velikopoteznih predvolilnih obljub ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Izjemi sta le dve - prenova Kina Šiška in dokončanje barjanske vpadnice. Vsi ostali razvojni projekti bodo morali počakati na boljše čase. V proračunu so predvidena le sredstva za pripravo projektne dokumentacije, kar bo mestu omogočilo, da s planiranimi razvojnimi projekti začne takoj, ko dobi denar. Ker bo mestna blagajna zaradi novega zakona o financiranju občin in spremenjene dohodninske zakonodaje v letošnjem letu izgubila kar 56,8 milijona evrov, pa nova mestna uprava pasu ne zateguje le pri izvedbi razvojnih projektov, pač pa posega tudi na nekatera temeljna področja, kot so vzgoja in izobraževanje, sociala, zdravstvo in kultura. Kakšna bo torej cena, ki jo bodo prebivalci Ljubljane morali plačati za Jankovićeve predvolilne obljube? Poglejmo.

Mestna uprava z osnutkom proračuna napoveduje približno desetodstotno povečanje prispevka staršev za vrtce. Glavni argument za ta ukrep je, da starši na območju MOL danes za vrtec prispevajo manjši delež kot starši z enakimi dohodki v drugih občinah. Po pravilniku o plačilih staršev bi morali v povprečju plačati 34,8 odstotka cene programa, a zaradi dodatnih mestnih popustov v resnici plačajo le med 22 in 25 odstotkov cene. Po novem naj bi se to razmerje za deset odstotkov prevesilo v škodo staršev.

Zelo verjetno je tudi, da bodo po novem odpravljeni brezplačni prevozi z mestnimi avtobusi za predšolske otroke in starejše upokojence, saj ima LPP že zdaj velike finančne težave, mestna uprava pa podjetju še dodatno zmanjšuje delež proračunskih sredstev. Na to možnost je opozoril podžupan Janko Moederndorfer. Lahko se tudi zgodi, da se bodo vozovnice prvič v zadnjih treh letih podražile. Zaradi finančne stiske mestna uprava razmišlja celo o tem, da bi nekaj dodatnega denarja v proračun vrnila z uvedbo novih taks. Tu pa se težave še ne končajo. Zaradi zategovanja pasu bodo brez finančne pomoči ostale številne nevladne organizacije, ki so se jim pogodbe z mestno občino iztekle v lanskem letu. Med temi so na primer tudi Škuc, društvo brezdomcev Kralji ulice, Ženska svetovalnica, združenje Sezam, društvo Legebitra, Aids fondacija Robert, KUD France Prešeren, KUD Channel Zero, gledališče Glej, društvo Cafe Teater, zavod Bunker. Ker v letošnjem proračunu ne bo denarja za nove razpise, bodo vsaj nekatere nevladne organizacije svoja vrata prisiljene zapreti.

Po mnenju dr. Andreje Črnak Meglič z Inštituta za socialno delo, bo to brez dvoma zmanjšalo kakovost življenja v Ljubljani, saj prav družbene dejavnosti mestu dajejo poseben pečat. "Slovenija ima do nevladnih organizacij že tako ali tako mačehovski odnos, saj jih financira v bistveno manjšem obsegu kot mnoge druge evropske države, in to kljub dejstvu, da so nevladne organizacije praviloma inovativnejše od javnih zavodov, zaradi česar so povsod v razvitem svetu nepogrešljiv del družbe. Z letošnjim mestnim proračunom se to stanje še poslabšuje. Mestno upravo sicer podpiram v želji, da s pritiskom na vlado pridobi več denarja iz državne blagajne, sprašujem pa se, kaj se bo zgodilo, če ji vlada ne bo ugodila in če do rebalansa proračuna ne bo prišlo." Mestni svetnik in predsednik mestnega odbora za kulturo, sicer član Jankovićeve liste, Peter Božič pa opozarja: "Nevladne organizacije so v tem proračunu res na udaru. Toda ne smemo pozabiti, da vlada s spremenjeno zakonodajo mestni blagajni odvzema kar četrtino sredstev. Vlada je torej tista, ki je s svojo vaško logiko izvedla atentat na glavno mesto in njegovo urbano kulturo!"

Morda bi bilo zategovanje pasu še mogoče razumeti, če bi nova mestna oblast varčevala tudi pri lastnih izdatkih. Toda iz predloga proračuna je razvidno, da tega ne namerava storiti. Prav nasprotno. S kadrovsko reorganizacijo vsaj letos ne bo nič, stroški mestne uprave bodo za dobrih 15 odstotkov višji od realiziranih v lanskem letu, denarja za županstvo bo še enkrat več kot lani, vodilni bodo za potovanja v tujino odšteli skoraj polovico več kot lani, stroški za hotele in restavracije pa se bodo povišali kar za 157 odstotkov. Za prenovo magistrata bodo porabili 167 tisoč evrov, več denarja pa bo tudi za delo svetniških klubov in nakup avtomobilov. Opozicijski mestni svetniki iz vrst SDS že govorijo, da gre za ponovitev sindroma župana Dimitrija Rupla, ko da se je govorilo o velikih projektih, na koncu pa je mesto dobilo prenovljene prostore na magistratu, župan pa je sredi mandata 'pobegnil' v ZDA.

Jankovićeva verodostojnost je ta trenutek odvisna predvsem od dveh nepredvidljivih dejavnikov: ustavnega sodišča, ki na pobudo mesta presoja ustavnost zakona o financiranju občin, in velikodušnosti vlade, ki naj bi na pomoč priskočila s finančno injekcijo iz državne blagajne. Pričakovanja so velika. Župan Janković računa, da bo država dodatno prispevala skoraj 250 milijonov evrov, to pa je več, kot znaša celoten proračun MOL za letošnje leto. Kako se bo odločila vlada, je težko napovedati. Zagotovo bo veliko odvisno od ponedeljkovega sestanka med predsednikom vlade in mestno upravo. Pa tudi od prihodnjih pogajanj, ki jih bo z mestno upravo vodil minister za javno upravo Gregor Virant. Obe strani sta si že izmenjali pogajalska izhodišča za skupen dogovor, ki je pomemben tudi zaradi predsedovanja EU, ko bo Ljubljana za šest mesecev prestolnica Evrope. Medtem ko vlada svoj del izhodišč skriva, so stališča mestne uprave javna. Tako med drugim predlaga, da vlada za svoje potrebe odkupi stavbo TR3, da se zgradi podzemna garaža ob parlamentu, da se leta 2008 rezidenca predsednika države zagotovi v prenovljenem gradu Bokalce, da se ministrstvo za notranje zadeve preseli na Parmovo ulico v kompleks, v katerem je predvidena tudi džamija, da se upravne enote, davčne uprave in mestna uprava do leta 2010 preselijo na skupno lokacijo na Masarykovo cesto, da se glavne mestne vpadnice - Dunajska, Celovška in Tržaška cesta - rekonstruirajo v šestpasovne avenije, da se do leta 2010 poglobi Prešernova cesta in tako oživi promenada med gradom in Tivolijem, da se na Poljanah do leta 2013 zgradi nov Klinični center, da se zapore na Povšetovi preselijo na novo lokacijo, na primer v Litostroj, da se sedanja zgradba Kresije preuredi v hotel ali trgovski center najvišje kakovosti, da Ljubljana leta 2012 kandidira za Evropsko prestolnico kulture z oživitvijo kompleksa Rog. In tako naprej.

Jadranka Dakič, ljubljanska podžupanja za finance

"Mestna uprava ne želi pritiskati na vlado"

Na podlagi kakšnih argumentov se je mestna uprava odločila, da v letošnjem proračunu zmanjša sredstva za vzgojo in izobraževanje, socialno varstvo, zdravstvo in kulturo?

Ne gre za nikakršne argumente, temveč za dejstvo, da se s spremembo zakona o financiranju občin in zakona o dohodnini mestni občini Ljubljana jemljejo znatna sredstva, ki so nujna za njeno delovanje. Seveda še naprej iščemo vse druge možnosti. Tako smo vložili zahtevo za ustavno presojo zakona o financiranju občin, skušamo se dogovoriti z vlado za dodatno financiranje v okviru zakona o glavnem mestu, pripravljajo se projekti za kandidiranje za evropska sredstva, iščejo se zasebni investitorji za projekte, ki bi jih izpeljali po zakonu o zasebno-javnem partnerstvu. Hkrati skušamo ugotoviti, na katerih področjih se mesto še vedno obnaša premalo racionalno. Ena od možnosti je tudi zaračunavanje tistih taks, ki jih mesto doslej še ni pobiralo, pa bi jih lahko, ker to počnejo številne druge občine.

Ali ob tej finančni stiski razmišljate tudi o odprodaji občinskega premoženja?

Tudi to je ena od možnosti, vendar se z njo ni dobro prenagliti.

Proračunski osnutek predvideva 10-odstotno povečanje prispevka staršev za vrtec, iz izjav predstavnikov mestne uprave pa je bilo mogoče razbrati, da prevozi z mestnimi avtobusi po novem ne bodo več brezplačni za otroke do četrtega leta starosti in občane po sedemdesetem letu starosti. Gre tu predvsem za provokacijo, za pritisk na vlado, da bi iz državnega proračuna prispevala dodaten denar?

V mestni upravi ne izvajamo aktivnosti na podlagi kakršnihkoli provokacij, temveč na podlagi razpoložljivih in nerazpoložljivih sredstev. Glede javnega podjetja LPP smo jasno povedali, da so zmanjšana sredstva posledica zmanjšanih sredstev za subvencijo iz proračuna za leto 2007 in se bodo skladno z drugimi vsebinami ponovno preverjala v rebalansu proračuna, skupaj z možnostmi racionalizacije LPP in iskanjem dodatnih prihodkov v tem podjetju. Opozorili so me, da se prevozi z mestnimi avtobusi niso podražili že tri leta. Za zdaj o morebitnih podražitvah sicer še ne razmišljamo, je pa to tudi ena od možnosti. Posebej želim poudariti, da mestna uprava na noben način ne želi kakorkoli „pritiskati“ na vlado, saj so dejstva primanjkljaja sredstev znana, tako kot so bila znana ob sprejemanju sprememb zakonodaje na državni ravni. Želimo konstruktiven dogovor v korist prebivalcev Ljubljane.

Ali osnutek proračuna v čemer koli omogoča izvedbo 22 projektov, ki jih je župan obljubil v predvolilni kampanji?

Župan je že nekajkrat javno poudaril, da je njegov namen letos izpeljati dva od zastavljenih projektov - center Kino Šiška in dokončanje barjanske vpadnice. Za druge projekte pa nameravamo urediti vso potrebno dokumentacijo, ki bo omogočala začetek del v prihodnjih letih, tako kot je predvideno po terminskem načrtu.

Zakaj ob očitnem pomanjkanju denarja povečujete sredstva za protokol, potovanja v tujino, nove zaposlitve v mestni upravi, prenovo Magistrata, nakup avtomobilov?

Glede Magistrata imamo v proračunu rezervirana sredstva za nujno sanacijo sanitarij in drugih prostorov, ki že daljše obdobje niso bili ustrezno prenovljeni, za sanacijo fasade na grajski strani Magistrata, za preureditev sistema ogrevanja in ločitev glavnih napajalnih vodov ter za zamenjavo stolpne ure. Dodatno bomo zaposlili minimalno število nujno potrebnih kadrov, poleg tega je treba letos še delno izplačati sredstva bivšim funkcionarjem MOL oziroma funkcionarjem, ki jim je prenehal mandat. Dejanska slika stroškov sedanjih funkcionarjev bo tako razvidna šele v proračunu 2008. V bodoče bo treba število zaposlenih v mestni upravi in še zlasti v mestnem Holdingu racionalizirati. Do marca nameravamo pripraviti prvo fazo reorganizacije, večje kadrovske posege pa bomo verjetno lahko začeli šele prihodnje leto. Pri voznem parku smo se zaradi dotrajanosti odločili, da bomo leta 2007 prodali 13 starih avtomobilov, ker so stroški vzdrževanja neracionalni. Kupnina bo nakazana v integralni proračun. Namesto teh nameravamo kupiti osem novih avtomobilov nižjega razreda za potrebe oddelkov, in sicer predvidoma tri za oddelek za gospodarske javne službe in promet, dva za potrebe inšpektorata, dve dostavni vozili za potrebe oddelka za gospodarjenje z zemljišči, za mestno redarstvo pa je predviden nakup enega kombija. Kar zadeva protokol, so povečana sredstva vezana predvsem na sklop priprav na predsedovanje Slovenije Evropski uniji, kjer pričakujemo tudi več uradnih obiskov in protokolarnih dogodkov v Ljubljani.