• STA

    15. 4. 2024  |  Politika

    Bi Slovenija priznala Palestino?

    Pred torkovim obiskom španskega premierja Pedra Sancheza je v ospredju zunanjepolitičnih vprašanj priznanje Palestine. Naklonjenost temu sta izrazila tako premier Robert Golob kot zunanja ministrica Tanja Fajon, jasno pa je tudi, da bi to podprla koalicijska večina. V opoziciji ob zavračanju predloga vztrajajo, da so zagovorniki rešitve dveh držav.

  • STA

    15. 4. 2024  |  Svet

    Izrael želi odgovoriti Iranu »brez sprožitve regionalne vojne«

    Izraelski vojni kabinet je danes tri ure razpravljal o morebitnih odgovorih na nedavni iranski napad z droni in raketami. Po navedbah izraelskih medijev so preučili več možnosti, želja odločevalcev pa naj bi bila, da izvedejo povračilne ukrepe, ki bi bili boleči za Iran, a hkrati ne bi privedli do širšega regionalnega konflikta.

  • STA

    15. 4. 2024  |  Svet

    Trump / »Sodni proces proti meni je napad na Ameriko«

    Bivši predsednik ZDA Donald Trump je danes ob prihodu na newyorško kazensko sodišče na Manhattnu dejal, da je sodni proces proti njemu napad na Ameriko, poročajo ameriški mediji. Pred sodiščem se je zbralo nekaj njegovih podpornikov in nasprotnikov, sojenje, ki se je danes začelo z izbiro porotnikov, pa bo trajalo najmanj dva meseca.

  • Uredništvo

    15. 4. 2024  |  Družba

    »Neka kristjanka mu je pisala, da je prvič obiskala džamijo, samo zato, da je lahko tam molila zanj«

    "Bi prepustili svoje lepo mlado belo telo človeku, ki mu je ime Seyed Yousef in ga barva kože pa obraz na prvi pogled izdajata, da prihaja iz arabskega sveta? Eden takih se je pred leti znašel v Ljubljani. Do svoje zgodnje smrti je rešil okoli dva tisoč ljudi, večinoma Slovencev in Slovenk. Fanatično predano delo ga je povsem izmučilo in poslovil se je pri petdesetih. Tujec, Arabec, temnopolt, ki je brez poželenja po belih ženskih telesih prav ta reševal smrti. Tujec, kateremu v zahvalo in z željo, da ozdravi, so molili tisoči vernih Slovencev. Neka kristjanka mu je pisala, da je prvič obiskala džamijo, samo zato, da je lahko tam molila zanj. Morda so takrat že odstranili svinjske glave, ki smo jih v dokaz strpnosti in ljubezni do bližnjega nametali pred prag."

  • 15. 4. 2024  |  Družba

    »Tisti, ki so posebej kritični do režima, postanejo njegove tarče«

    "Od zasedbe Krima do danes Ukrajina beleži eno najvišjih številk preganjanih pisateljev in pesnikov, kulturnikov in humanistov, ki so ali pristali v zaporu ali ruskem ujetništvu ali bili umorjeni. V Gazi pa je bilo doslej ubitih že skoraj sto pisateljev, pesnikov in novinarjev, nekateri načrtno, spet drugi kot kolateralne žrtve. Zgodovina nas uči, da tisti, ki so posebej kritični do režima, postanejo njegove tarče."

  • Uredništvo

    15. 4. 2024  |  Družba

    Od katoliških milic do črne roke

    V članku z naslovom Od katoliških milic do črne roke, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, zgodovinar dr. Božo Repe piše o tem, da je zadnja križarska vojna na Slovenskem – z dolgo predpripravo – potekala med drugo svetovno vojno

  • 16. 4. 2024  |  Kultura

    MRFY na klubski turneji po Sloveniji

    Indie pop rock zasedba MRFY se v sklopu klubske turneje po Sloveniji, ki je doslej obredla že Mursko Soboto, Brežice, Novo Gorico, Velenje in Novo Mesto, v sredo, 17. aprila ustavlja v Ljubljani. Turneja se bo nadaljevala še v Slovenski Bistrici in zaključila v Kopru.

  • Kaj obeta Hanova zmaga?

    Matjaž Han se je čez noč prerinil v ospredje in v fotofinišu zgolj formalno korektno premagal tri svoje konkurente za prestol Socialnih demokratov. Formalno seveda zato, ker je prejel največ glasov, sicer zgolj deset več od konkurenta Milana Brgleza, toda nekorektno, ker se svojim volivcem v stranki v kampanji sploh ni predstavil. Na prizorišče je ob jasno izraženem nezadovoljstvu tekmecev dobesedno skočil tik pred zdajci in se izgovarjal na številne »mesidže«, v katerih ga je članstvo nagovarjalo k aktivaciji. Da bo to pripomoglo k vtisu nelegitimnosti njegove izvolitve in k razkolu v stranki, ga ni posebej ganilo.

  • STA

    15. 4. 2024  |  Svet

    »Niti regija niti svet si ne moreta privoščiti več vojne«

    Predstavniki držav članic Varnostnega sveta ZN so na izrednem zasedanju zaradi sobotnega iranskega napada na Izrael nizali pozive vsem vpletenim stranem k zadržanosti, spoštovanju mednarodnega prava in načela mirnega urejanja sporov. Slovenski predstavnik Samuel Žbogar je iranski napad ostro obsodil.

  • STA

    14. 4. 2024  |  Svet

    Slovenija ostro obsoja napad Irana na Izrael

    Slovenija ostro obsoja napad Irana na Izrael, je danes sporočilo zunanje ministrstvo. Premier Robert Golob je ob tem pozval k takojšnjemu končanju vseh vojaških aktivnosti in trajnemu premirju, tako v Gazi kot drugod na Bližnjem vzhodu. K premirju in diplomatskim pogovorom je pozvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

  • STA

    15. 4. 2024  |  Svet

    Politična afera na Hrvaškem / »To so pokvarjeni ljudje«

    Hrvaško politično sceno zadnji dan predvolilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami pretresa nova politična afera. Hrvaški tednik Nacional je v nedeljo objavil dele govora premierja in predsednika vladajoče stranke HDZ Andreja Plenkovića, v katerem z žaljivimi izrazi napada svoje potencialne koalicijske partnerje po volitvah.

  • STA

    15. 4. 2024  |  Svet

    Italija v najvišji pripravljenosti na morebitne varnostne grožnje

    Italija je po iranskem napadu na Izrael v najvišji pripravljenosti na morebitne varnostne grožnje. Notranji minister Matteo Piantedosi je za danes sklical sestanek odbora za red in varnost z vodji policije in obveščevalnih agencij, na skupni seji pa se bosta sestala tudi zunanja odbora obeh domov parlamenta, poročajo italijanski mediji.

  • STA

    15. 4. 2024  |  Svet

    Zelenski iranski napad na Izrael primerjal z ruskim napadom na Ukrajino

    Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo obsodil napade Irana na Izrael in pozval k enotnemu globalnemu odgovoru na teror Moskve in Teherana. Kot je zapisal na družbenem omrežju X, dejanja Irana ogrožajo ves Bližnji vzhod in svet, prav tako kot dejanja Rusije grozijo, da bodo prerasla v večji konflikt.

  • STA

    15. 4. 2024  |  Svet

    Javni poziv Bidnu in Trumpu za predvolilna televizijska soočenja

    Ameriške televizijske mreže in drugi mediji, kot so tiskovna agencija AP in časniki, so v nedeljo predsedniškima kandidatoma demokratske stranke Joeju Bidnu in republikanske stranke Donaldu Trumpu poslale odprto pismo z zahtevo, naj se zavežeta k predvolilnim televizijskim soočenjem.

  • STA

    14. 4. 2024  |  Politika

    SD prevzema Matjaž Han

    Matjaž Han je na maratonskem volilnem kongresu SD v Ljubljani v drugem krogu glasovanja premagal Milana Brgleza. Mandat za vodenje stranke so mu delegati podelili s 182 glasovi, medtem ko jih je Brglez prejel 172. Aktualni gospodarski minister je tako na čelu stranke zamenjal dosedanjo predsednico in zunanjo ministrico Tanjo Fajon.

  • Uredništvo

    14. 4. 2024  |  Družba

    »Res je noro, da se osebek, ki je skoraj uničil javni medij, sploh upa kam pritožiti«

    "Andrej Grah Whatmough (AGH) na nacionalki ni imel kolegov. Imel je pač krog tistih, ki so častili isto sekto in imeli določene koristi ter privilegije. AGH ni imel pojma o medijih. O nacionalki se mu ni sanjalo in ni imel nobenih vodstvenih izkušenj, kaj šele kvalitet. AGH je nacionalki odvzel še tisto malo kredibilnosti, ki jo je imela pred njegovim prihodom. Res je noro, da se osebek, ki je skoraj uničil javni medij, sploh upa kam pritožiti. Bolj bi pričakovali, da se bo nekam skril in upal, da se ne bo nihče pritožil čez njega. In z njimi vsi člani sveta nacionalke, ki so ga dvakrat potrdili za generalnega ali le vršilca generalnega brez izpolnjevanja zahtevanih pogojev. To se lahko očitno zgodi le pri nas."

  • Uredništvo

    14. 4. 2024  |  Svet

    »Radikalna odločitev je, da postanejo podnebne spremembe prioriteta«

    "Radikalna odločitev je, da postanejo podnebne spremembe prioriteta vseh vlad. Kot v času covida, ko je bil virus v ospredju vsega. Gre za radikalno podobno odločitev, to je nekaj, kar moramo rešiti. Potem pa je treba narediti tisoč drobnih, zoprnih, neprijetnih stvari, ki morajo biti centralno vodene, da ustvarijo sinergijske učinke. Pri tem pa je treba o vsem z ljudmi dobro komunicirati, ne pa jih postaviti pred dejstvo v smislu 'vzeli vam bomo zemljo, da bomo postavili vodni zadrževalnik'. Če bi se z ljudmi prej pogovorili in jim morda ponudili tudi kakšno odškodnino, najbrž nihče ne bi protestiral."

  • STA

    15. 4. 2024  |  Družba

    Diskriminacija invalidov v Sloveniji / »Odrivamo jih na rob družbe«

    Pred dnevom paraplegikov in tetraplegikov je varuh človekovih pravic Peter Svetina poudaril, da sta zagotavljanje enakih možnosti in nediskriminacija invalidov ključna izziva naše družbe na tem področju. Pomemben korak k aktivnejšemu vključevanju invalidov v družbo je tudi omogočanje dostopa do osebne asistence, je pojasnil v sporočilu za javnost.

  • STA

    15. 4. 2024  |  Svet

    Prvi kazenski sodni proces proti nekdanjemu predsedniku v zgodovini ZDA

    Na newyorškem državnem sodišču na Manhattnu se bo danes z izbiro porotnikov začel proces proti bivšemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v zvezi s plačili pornografski igralki Stormy Daniels v zameno za molk. Trump je obtožen ponarejanja poslovnih listin. Gre za prvi kazenski sodni proces proti nekdanjemu predsedniku v zgodovini ZDA.

  • Uredništvo

    14. 4. 2024  |  Družba

    Šele več stoletij po procesu proti Galileu Galileju Cerkev priznala, da se je zmotila

    V članku z naslovom »Nikdar več, nikdar več, nikdar več!«, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, René Schlott piše o tem, da je šele več stoletij po procesu proti Galileu Galileju Cerkev priznala, da se je zmotila. Drugi obsojeni krivoverci so še danes izobčenci.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Uvodnik / Franci D. Zavrl

    Franci Delić Zavrl je nekdanji urednik Mladine, nekdanji direktor marketinške skupine Pristop, danes pa solastnik in direktor različnih podjetij v sklopu konglomerata Herman & partnerji, lastnik podjetja za komuniciranje Stratkom, a na kratko bi ga opisali kot lobista in svetovalca za krizno komuniciranje. Zavrl je sicer nekako korekten človek, celo prijeten, starejši ga poznajo kot enega od četverice JBTZ. Njegovi lobistični pritiski na medije so sicer gentlemanski, a je zaradi moči, ki jo ima kot velik posrednik na medijskem trgu, tudi brutalen igralec, sploh za tiste, ki so mu kaj dolžni ali so šibki. Zavrl nima nobenih resnih zadržkov pri izbiri naročnikov, dela za leve in desne, enkrat lobira za lastnike nekdanje družbe Salonit Anhovo, drugič za Janšo ali pa daje delo njegovemu sinu, dela tudi za SD, čeprav tega ne prizna, dela za različne firme in posameznike, sploh tiste, ki imajo težave ali hodijo po robovih zakonodaj. Ni osamljen, ne nazadnje je na podoben način na medije pritiskala tudi danes predsednica, pred tem pa odvetnica Nataša Pirc Musar. Zavrl sicer večino stvari dela pretežno transparentno. In tudi nima težav govoriti o njih.

  • Luka Volk

    12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Družba  Za naročnike

    Vroče poletje

    Na jugu Slovenije, med Bloško planoto in Snežniškim pogorjem, tik ob meji s Hrvaško, je Loška dolina. Del nje je tudi naselje Babno Polje, ki leži v jugovzhodnem kotu istoimenskega kraškega polja. Od kod takšno ime, ostaja uganka. Ljudska pripoved razlaga ime kraja po ženski, »babi«, ki naj bi se bila ob turškem napadu zarila v gnoj in tako edina preživela. To je sicer bolj malo verjetno, saj se kraj tako imenuje že od leta 1402, ko Turkov še ni bilo v naše kraje. Naselje leži na osojni legi z izredno hladnim podnebjem, velja za najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji, zaradi česar se ga je prijelo še neko drugo ime – slovenska Sibirija –, tanka peščena prst in slabe podnebne razmere pa so vzrok, zakaj tam večinoma uspevata le krompir in zelje.

  • Borut Mekina

    12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Družba  Za naročnike

    Smo pripravljeni?

    Prvi letošnji meteorološki podatki napovedujejo še eno poletje, v katerem bodo posledice globalnega segrevanja morda celo očitnejše kot lani. Izmerjene temperature so bile prejšnji teden, kot so sporočili iz agencije za okolje (Arso), rekordne na skorajda vseh merilnih mestih od Osilnice do Kredarice. Dosegli smo najzgodnejšo »tridesetico« v zgodovini merjenja, 7. aprila so v Osilnici že namerili 30 stopinj. Celo noči so bile tako tople, da so se ponekod že približale tropskim vrednostim – to je večerni temperaturi, višji od 20 stopinj. Že zgodaj spomladi tako doživljamo posledice podnebnih sprememb: »poletne« viharje aprila, vetrolom. Kako smo pripravljeni na novo vroče poletje?

  • Monika Weiss   |  foto: Borut Krajnc

    12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Družba  Za naročnike

    »Kitajska s podporo litijionskih električnih baterij razvija drone, ki so že zmožni prepeljati enega ali dva potnika«

    Iztok Seljak, letnik 1964, je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, že v nalogi MBA ter magistrski in nato doktorski nalogi na IEDC pa se je ukvarjal z brezogljično mobilnostjo prihodnosti in inovacijami poslovnih modelov.

  • Peter Petrovčič

    12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Družba  Za naročnike

    Novi največji korupcijski škandal?

    Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je skupaj s Premogovnikom Velenje iz leta v leto v večjih finančnih težavah. V prihodnjih desetih letih bosta pridelala vsaj milijardo evrov izgube, objektivno bi morala že ustaviti proizvodnjo, ugasniti kotle. Ohranitev pri življenju se zdi mogoča le še s prenosom teh dveh energetskih družb v lastništvo države, z ustanovitvijo nekakšne energetske slabe banke in s še dodatno milijardno davkoplačevalsko injekcijo. Vse to pa korenini v politični odločitvi za gradnjo dodatnega, šestega bloka TEŠ, katerega gradnja je stala 1,4 milijarde evrov in je bila največji korupcijski posel doslej. Zakaj je to po vseh teh letih še vedno ali celo vedno bolj pomembno? Ker tudi poldrugo desetletje kasneje ti korupcijski posli niso preiskani, vpletenih je bilo na desetine ljudi, država preganja le peščico, obsojen pa seveda ni bil še nihče. V takih razmerah se zdi neprimerna odločitev za ponovitev vsega tega pri gradnji novega bloka jedrske elektrarne, ki bo z vrednostjo gradnje, ocenjeno na 15 milijard evrov, pač le (vsaj) desetkrat večji korupcijski posel. Zavzetost celotne politike za ta novi »kolač za razdelitev« to zgolj potrjuje.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Wissam Sader

    12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Kultura  Za naročnike

    »Koga briga moja antifašistična pesem, ko pa delujem znotraj sistema, ki je sam po sebi fašističen?«

    Nicolás Jaar, čilensko-ameriški virtuoz palestinskih korenin, je eden najpomembnejših glasbenikov našega časa. Na svetovni glasbeni zemljevid se je umestil že kmalu po tem, ko je dopolnil 20 let. Ob izidu dolgometražnega prvenca Space is Only Noise (2011), ki je krasil vrhove tako rekoč vseh pomembnih seznamov najboljših plošč leta, ga je mednarodna kritiška skupnost okronala za ultimativnega wunderkinda elektronske scene.

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Svet  Za naročnike

    Bombardirali smo kot nori!

    Zakaj so Izraelci v tej vojni pobili toliko Palestincev? Zakaj so pobili toliko palestinskih civilistov? Zakaj so pobili toliko palestinskih žensk in otrok? Kako to? In predvsem – zakaj so jih toliko pobili v prvih šestih tednih? Kako to, da so pri lovu na pripadnike Hamasa povzročili takšno »kolateralno škodo«? Kako to, da so tolikokrat zadeli civiliste? Kako to, da so tolikokrat zgrešili?

  • Matic Gorenc

    12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Družba  Za naročnike

    V Ljubljani vse manj otrok

    Zadnja leta starši v Ljubljani opažajo, da je v vrtcih manj in manj otrok. Skupine so v posameznih enotah vse manjše, ponekod so kakšno celo ukinili, vsak mesec se kdo odseli, otrok pa zapusti ljubljanski vrtec. Vendar prebivalstvo hkrati ves čas narašča. Kje so torej otroci in zakaj jih je v glavnem mestu vse manj?

  • Jure Trampuš

    12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Trgovci z informacijami

    Franci Delić Zavrl ni kdorkoli, ni navaden podjetnik, majhen lobist, ki skuša preživeti. Je človek z dolgo zgodovino, delal je na Radiu Študent, bil je urednik Mladine in eden izmed četverice, ki jo je preganjala Jugoslovanska ljudska armada. Bil je tudi soustanovitelj Slovenske tiskovne agencije in podjetja Pristop, zdaj je solastnik in direktor različnih podjetij v sklopu komunikacijsko-strateškega konglomerata Herman & partnerji, d. o. o., in lastnik podjetja za komuniciranje Stratkom. Gre za podjetja, ki imajo na leto po nekaj milijonov evrov prometa. Bil je tudi svetovalec predsednika uprave Dnevnika Branka Pavlina pa podpredsednik Nogometne zveze Slovenije, sodeloval je z Mercatorjem in množico drugih podjetij. V dolgih desetletjih si je pridobil veliko izkušenj v odnosih z javnostmi, pri produkciji vsebin, digitalizaciji, lobiranju, s plasiranjem takšnih ali drugačnih zgodb v slovenski medijski prostor za točno določene naročnike.

  • Monika Weiss

    12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Družba  Za naročnike

    Zakaj zaposleni ne morejo soupravljati bank?

    Slovenske vlade so v zadnjem desetletju dokončno prodale večino poslovnih bank. Njihovi večinski lastniki so zdaj tuje banke in tuji skladi. V nobeni izmed bank se lastniki niso odločili, da bi zvišali raven soupravljanja zaposlenih, a tudi zaposleni v bankah – vseh je skoraj 8000 – ne izkoriščajo pomembnega vzvoda soupravljanja družb, v katerih delajo. V tako rekoč nobeni od slovenskih bank se zaposleni niso organizirali v svete delavcev in prek njih imenovali svojih predstavnikov v nadzorne svete in s tem tudi sami – tako kot v starejših kapitalističnih državah – začeli dejavneje sodelovati v skrbi »za dolgoročno stabilnost in razvoj« kot protiutež lastnikom bank, ki jih zanimajo predvsem donosi in dividende. Po dostopnih podatkih imata svet delavcev za zdaj le dve banki, NLB in Unicredit, zaposleni pa imajo svoji predstavnici le v nadzornem svetu NLB. Nasprotno je brez predstavnikov v nadzornem svetu približno 2300 zaposlenih druge največje banke, ki pravkar nastaja z združitvijo SKB in NKBM in je v lasti madžarske banke OTP. Zakaj so zaposleni v bankah tako nedejavni in kaj bo, če ustavno sodišče odloči, da imajo delavci bank pravico tudi do delavskih direktorjev, torej do predstavnikov v upravi?