Slovenska publika pozna Aleksandra Arsova kot nekdanjega kitarista skupine Gastrbajtrs, ki se je kasneje posvetil glasbeni produkciji in ustvaril več projektov. Že na samostojnem albumu Mindless, ki ga je izdal pri neodvisni ameriški založbi Aaugh Records, je bilo jasno, da ga bo raziskovanje različnih glasbenih žanrov odpeljalo v elektronske vode. Od takrat je sodeloval na nekaj kompilacijah, skupaj s producentom Stanetom Špeglom in pevko Saro Janjić pa je aktiven član elektropop tria Neurobic. Radovednost je tokrat odpeljala Arsova v popolnoma drugo smer - lotil se je slovenskih ljudskih pesmi in jih predstavil v elektronski preobleki, pri čemer je različne elektronske ritme in aranžmaje prilagodil dvanajstim gostujočim vokalistom. Resda je narava ljudske pesmi, da se skozi čas spreminja in se prilagaja vsakemu obdobju posebej, a kljub temu ne moremo reči, da se slovenska ljudska dediščina danes ohranja. Poplava informacij, ki nam jo omogoča sodobna tehnologija, je tradicionalne ljudske napeve potisnila v pozabo. Čeprav združitev popularne glasbe s tradicionalnimi ljudskimi napevi ni nobena novost v slovenskem glasbenem prostoru (najvidnejša primera pri nas sta zasedbi Katalena in Brina, ki sta takšne glasbene žanre združili v bolj ali manj uspešne glasbene interpretacije), Etnotronika ponudi svežo obravnavo problematike ohranitve domačega ljudskega izročila: slovenske ljudske pesmi v modernih, večinoma elektronskih aranžmajih, v katerih se kot vokalisti znajdejo številni pevci z različnimi glasbenimi oza-dji. Izbira dvanajstih pevcev ni nobeno naključje, gre za večinoma uveljavljene predstavnike slovenske estrade, ki s svojimi vokalnimi prispevki oživljajo ljudsko tradicijo. Med njimi so že uveljavljeni interpreti slovenskih ljudskih pesmi, kot sta Aleš Hadalin in Uršula Ramoveš, ki sta svoja vokala prispevala v skladbah Polje, kdo bo tebe ljubil in Lani se možila sem. Sprehajanje skozi različne glasbene žanre, veliko ritmov in številni efekti so značilni za vse skladbe na albumu, ki zaradi veliko sodelujočih deluje bolj kot kompilacija slovenskih ljudskih pesmi. Vsekakor moramo pohvaliti triphop izvedbo pesmi Gor čez izaro Anite Kay - Kovačević, zmes hiphopa in slovenskega etna v skladbi Nocoj pa, oh nocoj Boštjana Gorenca - Pižame in Janje Hvala ter izvrstno vokalno izvedbo Marka Prežlja v komadu Lan' sem ji kupil. Zaradi preštevilnih žanrov, kar najverjetneje izhaja iz prilagajanja različnim vokalom sodelujočih pevcev, je nekoliko slabša avtorska prepoznavnost avtorja glasbe. Mešanica elektropopa, hiphopa, housa, tehna in drugih elektronskih žanrov žal ne deluje najbolje kot celota, a posamezni primeri vendarle predstavijo slovensko ljudsko izročilo v presenetljivo zanimivih zvočnih priredbah.

+ + +