Grega Repovž

26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Uvodnik

Uvodnik / Ženska

V deželi zavisti in nenehnega godrnjanja ter zasmehovanja je kar težko napisati navdušeno besedilo – ker se to pač zdi tako čudno v tem okolju. A tokrat se ne bomo dali ustaviti, ker je zadeva, ki se je začela prav ta teden in je plod slovenske pameti – da, namenoma uporabljamo to običajno na ekonomijo in podjetništvo vezano terminologijo, ker pamet in inventivnost nista samo naravoslovju in tehničnim dosežkom namenjeni besedi –, preprosto preveč dobra in domišljena. Ta pobuda ni vezana le na Slovenijo, v naslednjih tednih se lahko spremeni v eno od glavnih tem prihajajočih evropskih volitev. In gre za čisto ideologijo (v pozitivnem smislu te besede), za človekove pravice, za to, kar si predstavljamo kot Evropo in kot Slovenijo. O čem torej govorimo? Seveda o kampanji Inštituta 8. marec »Moj glas, moja izbira«, kampanji za uveljavitev dejanske pravice do splava za vse ženske v Evropi. No, dejansko gre za ubranitev te pravice, ne samo za poskus razširitve.

Sodnik podjetnik

Razkritje, da je imel ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič v času službovanja na ustavnem sodišču dobrih šest let hkrati tudi status samostojnega podjetnika, gotovo za mnoge pristojne predstavlja veliko zagato. Jaklič je s svojim ravnanjem spravil v zadrego vse od predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta in predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki ustavne sodnike predlaga, do državnega zbora, ki ustavne sodnike imenuje, pa tudi kup nadzornih organov na čelu s komisijo za preprečevanje korupcije in finančno upravo. Iz nastale zagate sta namreč na voljo le dve poti, ki sta diametralno različni, v obeh primerih pa bo odločitev precedenčna. Vsaka od njiju s seboj nosi tudi nezanemarljive posledice za sistem in za zelo veliko posameznikov. Zakaj je ta primer tako pomemben, hkrati pa tako sporen?

»Živimo v času nenehnih travm in sploh ni dovolj časa, da bi vse skupaj predelali in dejansko poskušali razumeti«

V zgodovini so se zgodili trije veliki epistemološki rezi, znanstvene revolucije, ki so dodobra zamajale človekovo samoljubje, njegovo prepričanje o lastni večvrednosti. Prvi tak udarec je bilo odkritje Nikolaja Kopernika, da Zemlja ni središče vesolja, drugi Charlesa Darwina, da imajo človek in živali skupen izvor, in tretji – zasluge zanj si je pripisal kar avtor sam – Sigmunda Freuda, očeta psihoanalize, klinične metode in psihološke teorije, ki je človeku dala vedeti, da pravzaprav ni gospodar v lastni hiši, pač pa da je še kako odvisen od tega, kar se nezavedno dogaja v njegovem duševnem življenju. A kaj nam psihoanaliza lahko pove o sodobnem človeku danes? O človeku, ki je vpet v hitro spreminjajoč se, striktno individualiziran svet, ki ga prevevajo vojne, nenehne travme, ko mu ves čas grozi okoljska katastrofa? O tem smo se pogovarjali z dr. Alejandrom Cerda-Ruedo, psihoanalitikom in profesorjem na podiplomskem študiju komunikologije mehiške univerze Universidad Iberoamericana, ki se v svojem raziskovanju osredotoča predvsem na odnos med ideologijo, politiko in psihoanalizo, tesno pa je povezan tudi z ljubljansko psihoanalitsko šolo.

Absolutno nezdružljivo

Poleg večine ustavnih sodnic in sodnikov, ki so na načelni ravni obsodili »spornost« samostojnega podjetništva med ustavnimi sodniki, a se hkrati od zadeve ogradili, ter na drugi strani trojice najkonservativnejših sodnikov (Klemen Jaklič, Marko Šorli in Rok Svetlič), ki so izrekli podporo Jakliču, se je posebej oglasila tudi Špelca Mežnar.

Igre z denarjem

Pred dobrim mesecem je portal Siol poročal, da je poslovnež Jože Anderlič gradnjo soseske Schellenburg v središču Ljubljane financiral tudi z obveznicami, v katere je investiral tudi Nepremičninski sklad PIZ, to je podjetje v 100-odstotni lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Kot financer je torej za gradnjo najbolj luksuznih stanovanj v državi, soseske za »elito«, s svojimi sredstvi stalo tudi podjetje v lasti institucije, katere poslanstvo temelji na medgeneracijski solidarnosti in je ena najpomembnejših nosilk socialne varnosti v državi, njena naloga pa je, da skrajno zadržano in konservativno nalaga svoj denar. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je namreč po zakonu edini nosilec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Vendar pa novi podatki razkrivajo, da je Nepremičninski sklad PIZ nalagal denar tudi v druge tvegane naložbe. Tako je denar marca letos vložil tudi v dolžniške papirje družbe T-2, za katero pa zdaj Slovenski državni holding zahteva stečaj. Kaj in kdo je Nepremičninski sklad PIZ ter zlasti, kam vlaga denar?

Novogradnja v Gabrju in neprofitna najemnina v službenem stanovanju

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je z ženo solastnik dveh parcel v Gabrju v katastrski občini Šujica, kjer gradita stanovanjski objekt. Kot je pred tednom razkril Reporter in je vidno iz zemljiško-knjižnega izpiska, je na parcelah s skupno površino 2709 kvadratnih metrov vpisana hipoteka Unicredit banke, in sicer za kredit v višini 250 tisoč evrov z letno fiksno obrestno mero 2,60 odstotka. Hipoteka je bila vpisana 19. oktobra 2022 in zapade 31. maja 2048. Sklepati torej gre, da je kredit najet za 25 let in pol, kar pomeni, da bosta Jakliča zanj vsak mesec do maja 2048 plačevala od 1100 do 1150 evrov mesečne anuitete.

Zlata doba samostojnega podjetništva 

Če se bo zgodba o ustavnem sodniku – samostojnem podjetniku zaključila le z nekaj zapisi v medijih in bo Klemen Jaklič po redni poti zaključil mandat na ustavnem sodišču, potem se obeta dokončen razcvet dvoživkarstva, saj bodo poleg javnih oziroma državnih uslužbencev popoldne lahko končno postrani nekaj zaslužili tudi javni funkcionarji.

Krvosesih stenic kar mrgoli

Stenice so odšle na izlet v Pariz in ga preplavile – so zapisali v Časorisu, časopisu za otroke lani oktobra. »Bo krvoločni pohod pariških stenic segel do Slovenije?« so zapisali v Delu isti teden. »Stenice po drami v Parizu začeli opažati tudi v Londonu,« so nadaljevali na RTV Slovenija. »Parižani obupani zaradi stenic, ki mrgolijo povsod,« je pisalo na N1. »Panika in gnus v Franciji: državo preplavile stenice,« so nadaljevali v Siolu. »Stenice tudi v Sloveniji: kaj na terenu opažajo podjetja,« so šli na N1 raziskovalno naprej. »Invazija stenic: kar se dogaja v Parizu, bi se lahko kmalu zgodilo po celem svetu,« je zapisal spletni časopis Slovenec. In kot da to ne bi bilo dovolj, smo jih že videli naprej proti jugu: »Nadloga iz Pariza prispela na Hrvaško! Ali sploh veste, kako se prenašajo?« so kolegi pri 24ur še prilivali olja na ogenj ...

TV komentar / Reševanje Valentina Hajdinjaka in Nove Slovenije

Začelo se je dobro in dinamično. Rosvita Pesek nam je v torkovih Odmevih že v prvih dvajsetih sekundah razložila, da se je končno začela policijska preiskava domnevno dogovorjenih poslov med Darsom in ponudniki storitev, ki je pred pol leta odnesla z mesta predsednika uprave Darsa, nekdanjega profesionalnega politika, nekdanjega tiskovnega predstavnika Janeza Janše in nekdanjega podpredsednika Nove Slovenije Valentina Hajdinjaka, Slovenija pa je pred pol leta z odprtimi usti na POP TV gledala finančnega optimizatorja (tako se je sam opisal) in jetniškega kolega Janeza Janše na Dobu Roka Snežiča, kako prejema pet tisoč evrov od zakritega podkupovalca, šlo pa naj bi za domnevno posredovanje pri upravi Darsa. No, skupaj naj bi šlo za 90.000 evrov podkupnine, Rok Snežič pa je potem razlagal, da ni šlo za slovenski Dars, ampak za britansko istoimensko družbo Dars, ni šlo za podkupnino, ampak promocijsko dejavnost. Dars je sicer tudi sejem robotike v francoskem Montbéliardu, navajamo le zato, če morda še komu z bankovci v rokah pride prav.

Kar 78,2 odstotka Slovencev podpira idejo, da bi se morala vojna v Ukrajini končati takoj, s premirjem in pogajanji

Potem ko je ameriški kongres po mesecih cincanja sprejel sklep o finančni pomoči Ukrajini, skupaj s tisto za Izrael in Tajvan, se je zazdelo, da bo Ukrajina rešena. Teorija je šla takole: ker bo imela napadena država več denarja, bo dobila več orožja, več streliva in granat, s čimer bo ustavila številčno močnejšo in vedno bolje opremljeno rusko stran. V vojnah pa se ne zmaguje zgolj z denarjem in orožjem, pot do vojnih zmag in na koncu do miru vodi preko pogovorov in pogajanj, razen če ena stran ne želi uničiti druge. Kakšna je politična realnost, je nekaj dni po odločitvi v kongresu trpko spoznal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ko mu članice Nata (še) niso uspele zagotoviti dovolj sistemov zračne obrambe. Brez njih, brez dodatnega orožja, bo »Ukrajina izgubila vojno,« pravi Zelenski.

N'toko

26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Informacijska revščina

Naredimo miselno vajo. Predstavljajte si državo, v kateri ni mogoče prebrati nobene novice o aretaciji in smrti Navalnega. Predstavljajte si, da vsi mediji pišejo o ruskih volitvah kot o velikem prazniku demokracije, članki pa imajo vsi podnaslove »desetine milijonov Rusov se je podalo na volišča in podprlo uspešno delovanje dosedanjega režima«. Na vse pretege skušate najti omembo opozicije ali vsaj protestov, a v peščici člankov odkrijete zgolj cinično opombo, da so druge stranke »izgubljene in nemočne«. Kaj bi si mislili o vsem tem? Verjetno bi rekli, da v demokratičnem svetu ne more priti do takšne situacije. Vsi novinarji in uredniki v državi bi morali biti nesposobni – ali pa na plačilnih listah Putina … Edina druga možnost je, da gre za državo z močno omejeno medijsko svobodo, kjer so mediji podrejeni interesom domačih in tujih elit.

Vlado Miheljak

26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Norčije slovenske diplomacije

Premierov svetovalec za zunanjo politiko Vojko Volk je že nekajkrat pokazal, da je tudi na najbolj krute in umazane stvari mogoče pogledati z vedre strani. Tako je v pogovoru pri Marcelu na TVS butnil, da bi bilo bolj primerno, če bi, namesto nesprejemljivega napada z droni in raketami na vojaške cilje, Iranci v povračilni akciji »vrnili na en drug konzulat« (!?). Lahko diplomat izreče še kaj bolj bizarnega? Lahko. Dejansko je vse, celo množično pobijanje palestinskih otrok mogoče omejiti na humor; razposajen črni humor. O. K., to poznamo. Denimo, Judje so tudi v času najhujšega gorja zbijali šale. Tudi in predvsem šale na svoj račun. Ta avtoironija jim je v najtežjih preizkušnjah pomagala živeti, če že ne preživeti. In ravno v aprilu, ko obeležujemo 81. obletnico upora in uničenje varšavskega geta, ki pa še zdaleč ni bil tako razrušen kot današnja Gaza, se zdi, da slovenski diplomati od Tanje Fajon prek Samuela Žbogarja do Vojka Volka prav tekmujejo med seboj, kdo nas bo bolj osramotil.

Nasilni populist / Še en izpad Pavla Ruparja

Pavel Rupar, nekdanji poslanec SDS, tržiški župan in zapornik, danes predsednik stranke Glas upokojencev in pobudnik tako imenovanih upokojenskih shodov, ima dolgo zgodovino nasilnih in sovražno nastrojenih izbruhov. Tako je denimo poslankama Majdi Širca in Majdi Potrata med obravnavo predloga zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti navrgel, da bi jima odredil »obvezni zakonski pregled mednožja«, da bi ugotovil, katerega spola sta.

Gazi Tivoli!

Že od sredine marca poteka močno oglaševana prodaja vstopnic za »Veliki koncert ob 30-letnici samostojne kariere« glasbenika Magnifica, ki naj bi se 31. avgusta zgodil v ljubljanskem parku Tivoli. Vendar organizatorji, podjetje Dom Svobode, za zdaj dovoljenja za lokacijo v Tivoliju še nimajo. Še več, z dovoljenjem se zapleta, saj je ljubljanska območna enota Zavoda RS za varstvo narave 1. marca s sedemstransko odločbo in kljub trem dopolnitvam vloge zavrnila izdajo soglasja za načrtovano izvedbo prireditve.

Nekdanji grški minister za finance Janis Varufakis je zmagal, ker ni smel v Nemčijo

Potem ko je Hamas napadel Izrael, ta pa se je Palestincem maščeval z bombardiranjem Gaze, so mnoge države uvedle stroge omejitve protestiranja, še posebej protestov v podporo Palestincem. V Avstriji, na Madžarskem in v Švici so tako posamezna mesta skušala prepovedati kar vse propalestinske proteste, drugje so začasno prepovedali kakršnekoli proteste. V Franciji, kjer je skupnost Judov in Arabcev največja, je njihovo notranje ministrstvo že lani skušalo prepovedati propalestinske proteste, »ker bi lahko povzročili motnje javnega reda in miru«, a je sodišče ta poskus zavrnilo.

Svet RTV Slovenija ni podprl dokumenta o svetli prihodnosti hiše, ki ga je pripravilo vodstvo 

Svet RTV Slovenija je upravi naložil, naj pripravi predlog reorganizacije zavoda, ki plava v rdečih številkah. Na začetku prejšnjega tedna so svetniki dobili predlog na mizo, vendar pa je bil po oceni dela sveta tako pomanjkljiv, da ga svet ni sprejel. Predsednik sveta Goran Forbici je na primer dejal, da je bil dokument napisan »tako neoprijemljivo, da upravi daje možnost, da po sprejetju naredi kar koli«.

Iz zasebnega v javno

Založba Beletrina, ki upravlja z do zdaj edino platformo za izposojo e-knjig pri nas, s portalom Biblos, naj bi z začetkom maja za uporabnike v splošnih knjižnicah portal ukinila – približno mesec in pol, preden bo za uporabnike dostopna COBISS Ela, nova platforma, ki so jo na pobudo Združenja splošnih knjižnic razvili na Inštitutu za informacijske znanosti (IZUM). To pomeni, da v tem času izposoja e-knjig za uporabnike splošnih knjižnic najverjetneje ne bo mogoča.

Ljubljana kot Stuttgart in Köln

Medtem ko se je neto plača v vseh statističnih regijah v Sloveniji v zadnjih štirih letih, 2020–2023, nominalno zvišala za petino, torej za 20 odstotkov, so se cene stanovanj v tridesetih analitskih območjih, ki jih upošteva Geodetska uprava, zvišale precej bolj, od 30 do celo 70 odstotkov. Če ponazorimo drugače: za kvadratni meter povprečnega stanovanja v Ljubljani je bilo treba v letu 2020 odšteti manj kot 2,5 povprečne neto plače, konec leta 2023 pa so bile potrebne skoraj tri neto mesečne plače. Uradna statistika v Sloveniji obrata pri cenah nepremičnin, torej padanja cen, kot se že dogaja recimo v Nemčiji, (še) ne kaže; na Geodetski upravi za zdaj govorijo o fazi upočasnitve oziroma ohlajanja trga na ravni vse države.

Odrešenik iz Budimpešte

Priimek tako rekoč predstavlja tudi program; Magyar namreč pomeni Madžar, tudi madžarski. Novemu domoljubnemu upu Madžarov je namreč ime Péter Magyar. Vitki 43-letnik se je iz tako rekoč popolne anonimnosti izvil februarja letos in 6. aprila na ulice že privabil več kot sto tisoč ljudi. Postal je vodja gibanja, ki protestira proti sistemu dolgo vladajočega Viktorja Orbána, proti mreži vpliva in oblasti, omadeževani s korupcijo in škandali.

dr. Bogomir Kovač

26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Letta in Draghi

EU se je ob koncu mandata sedanje evropske komisije in pred junijskimi volitvami evropskega parlamenta znašla na novem križišču svojih iskanj. Pesimisti bi zapisali na brezpotju. Naj nadaljuje z novo širitvijo in različnostjo ali pa se naj raje posveti svojemu reformiranju in večji enotnosti? Oboje je namreč institucionalno težko združevati, še težje voditi. EU kot leseno železo deluje že dolgo, očitno predolgo. Pred 30 leti je španski zgodovinar Josep Fontana ponudil deset zrcalnih zgodovinskih pogledov na njeno prihodnost. Od barbarskega in krščanskega do zrcala napredka in večvredne izjemnosti. EU je v 21. stoletju ostala pred zidom – ekonomskim nazadovanjem in prazno identiteto skupnega evropejstva. Združenih držav Evrope politično ne moremo dobiti, ekonomsko pa brez tega zaostajamo za globalnimi konkurenti. Novo iskanje rešitev naj bi ponudili dve poročili o poglabljanju enotnega trga in konkurenčnosti. Obrat je očiten. EU namesto novih institucij in pravil išče uresničljive ekonomske politike in ukrepe. V ospredju je funkcionalna konkurenčnost, geostrateško pozicioniranje EU. Bo to rešitev evropskega rebusa?

Vesoljna Slovenija

Matjaž Tančič je slovenski fotograf, ki že desetletje živi in ustvarja na Kitajskem in tam snuje številne avtorske projekte. Že šesto leto zapored denimo pozorno spremlja demokratizacijo raziskovanja vesolja, ki že dolgo ni več zgolj tekma med ZDA in Rusijo. Projekt ga je tako ponesel po vsem svetu. Med drugim je obiskal centre, kjer simulirajo življenje v vesolju in se razprostirajo od puščave Gobi do ameriške zvezne države Utah, predvsem pa je spoznal številne vesoljske inženirje, podjetnike, zdravnike, arhitekte, celo zagnance, ki si skušajo rakete zgraditi sami.

Absurdna prepoved

Čečenski kulturni minister Musa Dadajev je oznanil, da bo v Čečeniji s prvim junijem začel veljati zakon, ki bo prepovedoval predvajanje ali izvajanje vseh »glasbenih, vokalnih in koreografskih del«, hitrejših od 116 udarcev na minuto. Totalitaristični čečenski vladi pod taktirko avtoritarnega prokremeljskega predsednika Ramzana Kadirova pa očitno ne gredo v nos zgolj poskočnice, saj bo zakon prepovedal tudi glasbo, ki tolče z manj kot osemdesetimi udarci na minuto. Dadajev je »pojasnil«, da bo dovoljeno le predvajanje in izvajanje glasbe, ki je »v skladu s čečensko miselnostjo in občutkom za ritem«.

Janko Lorenci

26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Velika, zadnja vojna?

V zraku visi tesnobno vprašanje: se bližamo veliki, svetovni, jedrski vojni – vojni vseh vojn in zadnji vojni? In prej ko ne pesimističen odgovor: taka vojna je mogoča, četudi vplivni politiki, npr. Netanjahu, vojne prav izzivajo zato, da bi politično preživeli. Tudi omejene vojne pa imajo svoj srk, kot črne luknje so. Hkrati ni avtoritete, nekakšne svetovne vlade, ki bi konflikte preprečila ali jih, če so že sproženi, ustavila.

Z umetno inteligenco proti ubijalskim celicam

Vzhodna Afrika tik pred božičem. Zunaj je žgalo sonce, v nedavno zgrajeni tovarniški dvorani pa sta med predsednico evropske komisije in ruandskim predsednikom sedela Ugur Şahin in Özlem Türeci, ustanovitelja nemškega biotehnološkega velikana BioNTech. Kljub prisotnosti več sto ljudi je vladala neverjetna tišina. Mogoče so bili krivi vojaki in varnostniki, ki so mrkih obrazov bdeli nad politiki. Paul Kagame, avtokratski ruandski predsednik, je imel govor. Ruandi s trdo roko vlada že 23 let, država je stabilna in gospodarstvo se vztrajno krepi, zato se je BioNTech odločil, da bo tu postavil svoj prvi afriški obrat za proizvodnjo različnih cepiv za nalezljive bolezni, od covid-19 do malarije. Kagame se je zahvalil: »Rad bi se vama zahvalil za to, dragi profesor Ugur in draga profesorica Özlem.« Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je samo za to priložnost priletela v Ruando, pa je povedala: »To je pravi mejnik, ki pomeni upanje za milijone ljudi.« Nato je vodja Afriške razvojne banke malo govoril in malo pel. Zapel je rahlo prirejeni znameniti refren reggae uspešnice: »It’s gonna be a bright bright sunshiny day for Africa.«

Mestno življenje brez tržnice

Mestne tržnice so povsod, v vseh mestih, med najživahnejšimi mestnimi točkami z dušo. Posebej stare, še ne modernizirane so tiste, ki dajo mestu značaj, so socialno pomembne in predvsem mestotvorne. So tiste, ki bivanje v mestu popestrijo tudi iz etnološkega, antropološkega, gospodarskega in trajnostnega vidika. Med tovrstnimi je tudi osrednja ljubljanska tržnica, kjer poteka živahno družabno življenje, na kateri prodajajo kmetje in kmetice, branjevke in branjevci iz sosednjih ljubljanskih vasi (nekoč tudi iz Trnovega, kjer je bil zelenjavni vrt meščanov). Tako lahko ljubljansko meščanstvo kupuje svežo hrano, pridelano le nekaj kilometrov proč od njihovih domov. Ljubljanska tržnica pa ima tudi arhitekturne odlike. Od reke jo ločujejo slikovite Plečnikove arkade, ki so del arhitektovega opusa, leta 2021 vpisanega na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Že minimalni posegi v stanje tega kulturnega spomenika ali drugačni pogoji in razmerja v prostoru, da ne govorimo o morebitnih poškodbah, ki bi nastale ob gradnji garaže, lahko povzročijo izbris s tega pomembnega seznama svetovne kulturne dediščine. In prav to, izbris, se lahko zgodi Plečnikovemu arhitekturnem opusu, če bodo na Mestni občini Ljubljana (MOL) vztrajali pri gradnji štirinadstropne podzemne garaže pod tržnico. Bolj kot mestni svet, ki naj bi zastopal interese ljubljanskih meščanov, vztraja pri projektu župan, naravnost iracionalno proti vsem strokovnim in umnim dokazom, da bo garaža pod osrednjo ljubljansko tržnico prinesla ogromno škode prebivalcem, koristi pa morda le investitorjem in »kapitalu« ter nebrzdani turistifikaciji in gentrifikaciji glavnega slovenskega mesta.

Skupni prostor

Na obalnem pasu, ki poteka med Izolo in Koprom, vse od zaprtja ceste leta 2017 ni bilo večjih sprememb, zdaj pa sta na natečaju občini izbrali rešitev za ureditev tega dela slovenske obale, ki je z umikom regionalne ceste osvobojen prometa. Prvonagrajena rešitev, ki naj bi jo zdaj prelili v realnost, se posveča ohranjanju naravne in kulturne dediščine območja, na katerem skuša čim bolj omejiti komercialne dejavnosti.

Čarobni svet svetil

Gotovo marsikdo že na prvi pogled prepozna svetilo Eclipse, pred dobrim desetletjem ustvarjeno ambientalno stensko luč slovenskega oblikovalca in multidisciplinarnega umetnika Tilna Sepiča, prefinjen minimalističen krog, ki oddaja mehko in toplo difuzno svetlobo, izredno priljubljen pa je tudi v tujini. Ali pa zdaj že ikonične češnje mednarodno priznane slovenske oblikovalke Nike Zupanc, ki je v uspešni karieri oblikovala že vrsto prepoznavnih svetil. Oblikovanje svetil je pri nas pestro in raznoliko področje z bogato zgodovino, ki pa se ga tudi nova generacija slovenskih oblikovalcev in oblikovalk loteva s silno različnimi pristopi.

Obetavna brozga

V srebrni skledi so se kot vrtavke vrtele kroglice, opazovati pa jih je bilo mogoče le skozi lino, skozi katero se je odpiral pogled na rumenkastorjavo kašo v posodi. V njej so vzgajali eferentne živčne celice gliv s skupnim imenom micelij. Hranili so jih s kavno usedlino, pivovarskimi tropinami in ostanki mlečnih izdelkov. Natančna tipala v posodi so merila temperaturo, vrednost pH in vsebnost kisika.

Obračun neodvisne glasbe

Nedavno je v središču prestolnice, med Tromostovjem in Mestnim trgom, v okviru festivala Tresk, »obračuna neodvisne glasbe in založništva«, ki ga že petnajst let organizira Radio Študent, potekalo tradicionalno sejmišče domačih glasbenih založb. Od daleč je bilo prizorišče videti kot kakšen bolšji sejem ali morda celo odprta kuhinja, a pravzaprav so se na stojnicah pod žgočim soncem predstavljali (večidel neodvisni) založniki z vseh možnih glasbenih scen. Na večini naših radijskih postaj, ki najraje vrtijo hite osemdesetih, so pogosto žal spregledani, zato pa bogatijo program frekvence prvega neodvisnega študentskega radia v Evropi.