Popoplavna obnova / »Na vodotokih Slovenije se dogaja divji zahod«

Naravovarstvene organizacije in strokovnjaki opozarjajo na napačne pristope pri obnovi vodotokov

Pri okoljski iniciativi Balkan River Defence so konec marca odprli spletni obrazec, na katerega lahko prebivalci in prebivalke krajev, prizadetih v lanskih poplavah, objavljajo fotografije popoplavne obnove. Stanje, ki ga razkriva vrsta prejetih fotografij z različnih koncev države, je zaskrbljujoče, opozarjajo v iniciativi: »Reke in potoke težka mehanizacija po navodilih odgovornih tlači v kanale, vsepovsod se gradijo kamnometi (plasti večjih kamnov za utrditev brega), na večini vodotokov širom Slovenije se delno ali v celoti odstranjuje obrežna zarast, bagri se v času drsti avtohtonih vrst rib vozijo prav po strugah, rečni okljuki se spreminjajo v ravne kanale, kot kažejo pričevanja domačinov pa se t.i. »urejanja« vodotokov izvajajo tudi tam, kjer ne bi bilo potrebno in niso bili prizadeti iz strani poplav.«

Poročila s terena, po ocenah iniciative pod vodstvom Roka Rozmana, potrjujejo, da so posegi nepremišljeni, njihov glavni namen pa da je »maksimiranje stroškov ter posledično večji zaslužki koncesionarjev in ostalih vpletenih«. Gre za, navajajo, »sistemsko kršenje načela smotrne porabe javnega denarja, ki nima veze s povečevanjem poplavne varnosti.«

»Ne obnavljamo nasipov in škarp po vsej sili natanko tako, kot so bili pred poplavami. Če je reka že drugič odnesla isti nasip, bi se morali morda umakniti in ji ta del prostora prepustiti.«

Polona Pengal,
zavod Revivo

Opozorilom iniciative, da je pristop, ki ga ima država -odgovorna je zlasti Direkcija RS za vode napačen, pritrjuje tudi več strokovnjakov. »Kanaliziranje strug vodotokov v preteklosti je privedlo do hitrejšega odtekanja vode in s tem do večjih pretokov ter višjih vodostajev. Ustvarili smo razmere, v katerih enaka količina vode odteče v mnogo krajšem času, kot bi po meandrirajoči strugi. Te spremembe pa so vzrok za poplavljanje ob izredno velikih količinah padavin, ko kanalizirane struge ne morejo sprejeti tolikšnih količin vode,« opozarja dr. Igor Zelnik z Biotehniške fakultete, s Katedre za ekologijo in varstvo okolja.

Dr. Polona Pengal iz zavoda Revivo opozarja, da so poplave naraven in ključen proces rečnih ekosistemov. »Obnavljamo s pametjo: ne obnavljamo nasipov in škarp po vsej sili natanko tako, kot so bili pred poplavami, temveč se iz vsakokratne izkušnje učimo in obnovo izvajamo skladno z razmerami in procesi, ki so jih poplave razkrile. Če je reka že drugič odnesla isti nasip, bi se morali morda umakniti in ji ta del prostora prepustiti.«

»Kanaliziranje strug vodotokov v preteklosti je privedlo do hitrejšega odtekanja vode in s tem do večjih pretokov ter višjih vodostajev. Ustvarili smo razmere, v katerih enaka količina vode odteče v mnogo krajšem času, kot bi po meandrirajoči strugi. Te spremembe pa so vzrok za poplavljanje ob izredno velikih količinah padavin, ko kanalizirane struge ne morejo sprejeti tolikšnih količin vode.«

dr. Igor Zelnik,
Biotehniška fakulteta
(Katedra za ekologijo in varstvo okolja)

Dr. Peter Frantar, predsednik Komisije za hidrogeografijo Zveze geografov Slovenije opozarja, da so trajnostnejša in dolgoročnejša rešitev interdisciplinarni pristopi upravljanja porečij in zavedanje, da moramo z vodo začeti sobivati: »Rešitve s sivo tehnologijo so praviloma hitrejše, manj naporne in vidnejše (“res se nekaj dela”) žal pa tudi kratkoročne in na dolgi rok nedvomno dražje.«

V iniciativi Balkan River Defence zato pozivajo vse pristojne k spremembi načinov obnove, k takojšnji medresorski uskladitvi posegov in celovitemu pristopu: »Slabo načrtovani posegi, odsotnost medresorskega usklajevanja in celovitega pristopa, uporaba pol stoletja starih in preverjeno neučinkovitih gradbenih praks, ter zavezanost rok naravovarstvenih služb botrujejo k najbrž največjemu sistematičnemu uničevanju rek v Sloveniji doslej.«

»Slabo načrtovani posegi, odsotnost medresorskega usklajevanja in celovitega pristopa, uporaba pol stoletja starih in preverjeno neučinkovitih gradbenih praks, ter zavezanost rok naravovarstvenih služb botrujejo k najbrž največjemu sistematičnemu uničevanju rek v Sloveniji doslej.«

Balkan River Defence

Opozorila, da popoplavna obnova poteka nestrokovno, se pojavljajo že od lani jeseni. Takrat so ostra opozorila poleg lokalnih prebivalcev in ribiških društev zlasti v Zgornji Savinjski dolini dali v Društvu vodarjev in opozarjali na nedopustno širitev obnovljenih cest v vodotoke ter obdajanje vodotokov s kamnito-betonskimi zložbami. Na direkciji za infarstrukturo, pristojni za ceste, so se izgovarjali, da vse delajo v dogovoru z direkcijo za vode,pristojno za vodotoke.

PREBERITE TUDI:

• Popoplavno betoniranje >>