Jure Trampuš
-
Gregorij Rožman (1883–1959) je bil ljubljanski škof. Znan je po svoji vlogi med drugo svetovno vojno. Partizanska stran ga upravičeno obtožuje kolaboracije z italijanskim in nemškim okupatorjem, njegovi privrženci pa pravijo, da se je vseskozi boril za slovenski narod in ga skušal rešiti pred brezbožnim komunizmom. Zaradi medvojne vloge je po letu 1991 postal tema političnih obračunov, ena stran ga v imenu revizije zgodovine povzdiguje v žrtev revolucionarnih procesov, druga na vojni čas gleda le skozi prizmo zločinov okupatorjev in njihovih sodelavcev. Oba pogleda sta napačna, oba pozabljata na pieteto.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
V središču Ljubljane, v precej neopazni stavbi na Gregorčičevi 25, so prostori vlade. Čisto na vrhu, v najvišjem nadstropju, ki je bilo dograjeno v času prve Janševe vlade, prvotno pa je bilo namenjeno menzi, je na desni strani kabinet predsednika vlade, levo od dvigala pa je okrogla soba, kjer potekajo vladne seje. V stavbi je še nekaj uradov, v pritličju je prostor, kjer potekajo tiskovne konference, višje je varna soba, kjer so zaupni sestanki. V tej stavbi se že skoraj dvajset let oblikuje slovenska politika. Trikrat je čisto na vrhu, v pisarni predsednika vlade, sedel Janez Janša, po enkrat Borut Pahor, Alenka Bratušek, Miro Cerar, Marjan Šarec, od letošnjega 1. junija dalje pa je v njej Robert Golob.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Ko je ministrstvo za kulturo napovedalo, da bo Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila Janševa vlada, združilo z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, je izbruhnil vihar. Lojze Peterle je grozil s protesti, Janez Janša je govoril o sramoti. A sramota je nekaj drugega; eden izmed najpomembnejših zgodovinskih dogodkov bi bil v muzeju, kakršnega so si zamislili, prikazan podcenjujoče. Muzej ni imel niti stalnih prostorov, niti svoje zbirke, niti finančnih sredstev.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Politika
Boruta Pahorja je na položaju predsednika republike zamenjala Nataša Pirc Musar. To funkcijo je opravljal deset let. Zadnji teden je podelil še zadnji odlikovanji. Najprej gasilcu Florjanu Jančiču, potem pa še tisto, ki je bilo podeljeno z zamudo. Še v času predsedovanja Milana Kučana ga je vnaprej zavrnil Jože Pučnik, ko ga je postumno leta 2006 odlikoval Janez Drnovšek, ga ni želela sprejeti njegova družina. Tokrat ga je v tretjem poskusu iz Pahorjevih rok vendarle sprejel Pučnikov sin Gorazd Pučnik. V torek je potem Pahor odšel na kosilo s predsednikom vlade Robertom Golobom, sestal se je z veleposlaniki, zvečer je priredil poslovilno srečanje z novinarji in uredniki. V sredo je obiskal vojašnico na Vrhniki, njegov urad je izdal še zadnje letno poročilo, odhajajoči predsednik pa je dal še poslednji intervju za Radio Slovenija. Nato je v četrtek na seji državnega zbora prisegla nova predsednica republike Nataša Pirc Musar. Mandat je Pahor uradno zaključil točno opolnoči v noči s četrtka na petek.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Družba
Zlato padalo / Bajne odpravnine na RTV Slovenija
Odpravnina je pravica, ki jo ima delavec, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi. Razlogi so lahko poslovni, razlog je lahko nesposobnost ali kaj drugega. Odpravnina se načeloma izračuna na podlagi povprečne plače, njena višina pa je odvisna tudi od tega, koliko časa je bil delavec zaposlen. Zakon o javnih uslužbencih denimo določa, da imajo tisti javni uslužbenci, ki so zaposleni za določen čas, pravico do odpravnine v višini treh osnovnih plač za to delovno mesto. Tisti, ki položaj izgubi predčasno, dobi izplačano še po eno mesečno plačo za vsako polno leto do izteka imenovanja. Posebna pravila določajo tudi različne kolektivne pogodbe. Odpravnina poleg tega pripada delavcu, ki se upokoji.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Politika
Junija 1993 so bile v Sloveniji politične razmere napete. Predsednik republike je bil Milan Kučan, vlado je vodil Janez Drnovšek, minister za obrambo je bil Janez Janša, z zunanjimi zadevami se je ukvarjal Lojze Peterle. Parlament je bil tistega junija zaradi obstrukcij in interpelacije tedanjega ministra za pravosodje Mihe Kozinca praktično blokiran. Nekateri osamosvojitveni politiki so bili razočarani, jezni, zagrenjeni, razpadel je Demos, trdili so, da »osamosvojitveni kapital« po letu 1991 ni bil »pravično porazdeljen«. Stvari so se dogajale zelo hitro. Leta 1993 je policija že spremljala trgovino z orožjem, sredi julija pa je Janez Janša na mariborskem letališču »odkril« pošiljko z orožjem.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Družba
RTV / Bodo direktorja zamenjali, še preden bo uveljavljen novi zakon o RTV Slovenija?
Red bomo naredili. Mi imamo zdaj čvrsti programski svet. Imamo 21 svetnikov, ki smo kot en mož, mi se prej ene stvari zmenimo,« se je pred državnozborskimi volitvami hvalil programski svetnik RTV Slovenija Slavko Kmetič, človek, ki mu srce utripa za Janšo. Zadeva naj bi skratka »šla v pravo smer«, odpustili naj bi nekaj upornih novinarjev, »potem bo pa mir«.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Družba
Igor Štiks / »Verjetno se bodo tudi na levici pojavile skupine, za katere nasilje ne bo več tabu«
Igor Štiks piše romane in predava na različnih fakultetah po svetu, delal je v Franciji, na Škotskem, v ZDA, zdaj uči študente na beograjski Fakulteti za medije in komunikacijo, sodeluje pa tudi z ljubljansko Filozofsko fakulteto. Rodil se je leta 1977 v Sarajevu in je eden izmed najbolj znanih levih intelektualcev iz držav nekdanje Jugoslavije. Te dni je v Sloveniji izšla njegova knjiga W, bila naj bi napet politični triler, a v resnici opisuje dileme sedanje levice. Zakaj se boriti? Kje so meje nasilja? Kaj je sprejemljivo? Kako iz levičarskega idealista postati desničar? Kakšna so spoznanja iz preteklih bojev za enakost in svobodo? Veliko težkih vprašanj. Pred skoraj sto leti je Antonio Gramsci zapisal znano misel: »Ko staro umira, novo pa se še ne zmore roditi, napoči čas pošasti.« Imel je prav. Živimo v pošastnem svetu vojn, ekoloških katastrof, populističnih desničarjev, ki se spogledujejo s fašističnimi ideologijami, levica pa ne zmore ponuditi drugačne vizije prihodnosti. Kako torej naprej?
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Družba
Marko Ivan Rupnik je eden od najbolj znanih slovenskih duhovnikov. Gre za jezuita, rojenega leta 1954 v Zadlogu pri Idriji, ki je poleg teologije študiral tudi slikarstvo. Velik del življenja je preživel v Rimu, delal je na papeški univerzi Gregoriani, bil je svetovalec papeškega centra za kulturo, znan pa je predvsem po mozaikih s sakralno vsebino. Ti naj bi bili po poročanju slovenskih virov v Vatikanu tako priljubljeni, da Rupniku nekateri ljubkovalno pravijo kar »papežev umetnik«. V svetu je res kopica kapel in drugih stavb, opremljenih z njegovimi mozaiki, 500 kvadratnih metrov velik mozaik je denimo v romarski Fatimi, nekaj jih je tudi v Sloveniji, recimo kapela na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Gibanje Svoboda je sporočilo, da zapušča Twitter. Težave s tem družabnim omrežjem je imelo že prej, njegov račun tri tedne ni deloval zaradi »tehnične napake« – zaplet je nastal, ker je stranka pri ustvarjanju profila kot dan rojstva izbrala datum nastanka, to pomeni, da je bila mladoletna –, zdaj pa ga zapušča za vedno. Razlog za slovo naj bi bilo, tako pravijo predstavniki stranke, sovražno okolje, ki se širi po njem.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Družba
Nika Kovač / »Če izgubimo javni medij, je to prvi korak do nove zmage Janeza Janše«
Pogovor z Niko Kovač je potekal natančno teden dni pred referendumsko nedeljo, v nekem ljubljanskem lokalu ob jutranji kavi. Nika Kovač je zelo zasedena, skupaj z Inštitutom in prostovoljci koordinira kampanjo, v kateri volivce prepričujejo, da je treba ubraniti javno RTV. Veliko je stvari, obiskovanje krajev, prepričevanje volivcev, tiskanje letakov, takšna kampanja se dela 20 ur na dan. Po svoje je paradoksalno, da vladni zakon brani civilna družba, koalicijske stranke v kampanji resno ne sodelujejo, a to je na neki način prav. Javno televizijo lahko obrani le javnost in ne politika. Vsak volilni rezultat je težko napovedati, še posebno referendumskega.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Politika
Predsednica / Bo Nataša Pirc Musar predsednikovala bolje od predhodnika?
Slovenija je dobila prvo predsednico države in prvič tudi prvega moža. Nataša Pirc Musar je na volitvah uresničila, kar si je zastavila, premagala je Anžeta Logarja. Kljub napeti tekmi je bila na koncu razlika med njima razmeroma velika, Nataša Pirc Musar je zbrala približno 70 tisoč glasov več kot protikandidat. Glasovanje volivcev je bilo predvidljivo, novo predsednico so podprla mesta, zmagala je v vseh mestnih občinah razen na Ptuju, pa še tam je bila v samem mestu razlika med Logarjem in Pirc Musarjevo manj kot 200 glasov.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Družba
Dragan Petrovec / »Sovraštvo je močno, če ne najmočnejše povezovalno čustvo«
Zdi se, da stvari uhajajo izpod nadzora. Neznanci na ulicah napadajo politične aktiviste in aktivistke, zmerjajo jih, jih porivajo. Enako delajo s poslanci in poslankami. Pišejo jim grozilna pisma, na družbenih omrežjih grozijo njim in njihovim otrokom, grožnje prejemajo tudi druge znane osebnosti, denimo novinarji in novinarke. Kakšni so pravi razlogi za razrast sovraštva, kdo ga spodbuja, kako ga ustaviti?
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Politika
Ko je ministrica za kulturo Asta Vrečko napovedala, da bo ukinila pod Janševo vlado ustanovljen Muzej osamosvojitve in ga pridružila že obstoječemu Muzeju novejše zgodovine Slovenije, je nastal vihar. Napovedani so bili protesti, razpravlja se o interpelaciji, pojavljajo se besede o zlorabi in obračunu. Kar je bilo pričakovano. Osamosvojitev je pri nas razumljena kot nekaj svetega, brezmadežnega, nedotakljivega, kot udejanjenje tisočletnega sna stoterih generacij Slovenk in Slovencev, ki so si že od kralja Sama dalje želeli živeti v samostojni in demokratični državi. Na tem mitu o sveti osamosvojitvi so zrasli politiki, nekatere politične stranke pa iz njega črpajo ideološke korenine. Zato je drugačen pogled na osamosvajanje, zapišimo: drugačen pogled na strokovno in muzejsko predstavitev zgodovine nastanka slovenske države, za nekatere napad na eksistenco.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Politika
Predvolilna napoved / Kdo bo zmagal?
Drugi krog sedmih predsedniških volitev, pravzaprav osmih, če štejemo še tiste iz leta 1990, kjer sta se pomerila Milan Kučan in Jože Pučnik, bo čez devet dni, v nedeljo, 13. novembra. V njem se bosta spoprijela zmagovalca prvega kroga, torej Nataša Pirc Musar, neodvisna kandidatka, ki jo je v drugo podprla vsa vladna koalicija in nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, ter predsednik sveta SDS in poslanec SDS Anže Logar, ki kandidira s podpisi državljank in državljanov, za njim pa stoji stranka SDS, pa tudi NSi in SLS.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Politika
V politiki vladajo številke, še posebej to velja za volitve, ki temeljijo na dvokrožnem večinskem sistemu. Kdor prepriča več volivcev, zmaga, glas vsakega volivca šteje enako. Volilni štabi podrobno analizirajo prejšnje volilne izide, primerjajo okraje, volišča, presojajo, v kateri volilni okraj je najbolje poslati kandidata in v katerem se predvolilni obiski na terenu ne izplačajo. Nekatera okolja tradicionalno volijo ene politične stranke, druga druge. Tudi tokrat na predsedniških volitvah ni bilo drugače, dober poznavalec zakonitosti volilnega sistema in volilne statistike ima vedno prednost. Tako ni čudno, da je Anže Logar pred volitvami rad obiskoval manjše kraje in vasi, kmetije v Poljanski dolini in na Kozjanskem, a se malce, vsaj za okus, spogledoval tudi z Ljubljano. Prav tako ni čudno, da se je Nataša Pirc Musar odpravila na kongres Slovenske protifašistične ženske zveze, kjer ima več podpornikov kot Anže Logar. Za vsem tem se skriva preprost številski premislek, kje zbrati največ glasov.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Politika
V petek, devet dni pred predsedniškimi volitvami, je novi mladi voditelj TV Dnevnika Nejc Krevs prebral kratko novico, da je Anže Logar dobil pomembno italijansko odlikovanje »vitez velikega križa«. Razlog za tolikšno čast naj bi bila njegova vloga, ki jo je v prejšnji vladi imel na položaju ministra za zunanje zadeve. Lepo, zasluženo, vendar omenjena novica ni bila nič novega. Državniško priznanje je italijanski predsednik Sergio Mattarella uradno podpisal že pred meseci, natančneje 2. junija. Na isti dan so odlikovanje dobili še trije Slovenci: nekdanji veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj, nekdanja ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch in Vojko Volk, ki je bil konzul v Trstu, danes pa je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba. Kot so potrdili z italijanskega veleposlaništva, navadno razglasijo prejemnike častnih nagrad dvakrat na leto, takrat so objavljena njihova imena. Tudi Logarjevo je bilo. Njegovo ime je bilo na spletni strani predsednika Italije vidno že septembra, najverjetneje pa neposredno po razglasitvi, torej že junija. Četudi naj bi bil Logar odlikovanje fizično prejel šele zdaj, je za novico o časti podobno kot drugi odlikovanci izvedel že poleti. A lavreat Logar je sporočilo o svojem odlikovanju, drugih v sporočilu za javnost ni niti omenil, medijem poslal šele 14. oktobra. Zgodbo o italijanskem priznanju je ponosno objavil na svoji spletni strani, s čimer je želel prikazati, kako dober politik naj bi bil. Ali preprosteje: manipuliral je.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Politika
»S tistimi, ki bi delovali zunaj ustavnih okvirov, ne bi sodeloval«
Preden je šel Milan Brglez v politiko, je bil profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, proučeval in poučeval je mednarodne odnose ter bil tudi kritik ameriške prevlade, v svetu in tudi v Natu. Nato je odšel v politiko, se zaradi vprašanja človekovih pravic sprl z Mirom Cerarjem, prestopil v SD, zdaj pa kandidira za predsednika države. Brglez je v svojih izjavah zadržan, profesorski, včasih dolgočasen, tehten in skratka popolnoma drugačen od »instagram politike«, ki je zadnjih deset let predsedovala Sloveniji. Kakšen bi bil Brglez kot predsednik, je težko napovedati, kot predsednik državnega zbora pa se je striktno držal ustavnih zavez. A da bi Brglez uspel, mora najprej premagati Natašo Pirc Musar in se potem v drugem krogu najverjetneje spopasti z Anžetom Logarjem. Nataša Pirc Musar je pravnica, Milan Brglez je politik in profesor mednarodnega prava, Nataša Pirc Musar igra bovling, Milana Brgleza pa bolj zanima šah.
-
14. 10. 2022 | Mladina 41 | Politika
Primc poskuša še s četrtim referendumom, a tokrat mu ne more uspeti
V politiki odločajo številke. Tisti, ki mu uspe prepričati več volivcev, zmaga, oni drugi, ki ima manjšo podporo, pa je poražen. V resnici je zelo preprosto. Na državnozborskih volitvah je Gibanje Svoboda podprlo 410.769 volivcev, SDS je zbrala 130 tisoč glasov manj. Vendar je mogoče s številkami manipulirati. Stranka NSi se je takoj po volitvah hvalila, da je bila uspešna, ker je dobila enega poslanca več kot na prejšnjih volitvah. To drži, a hkrati je v relativnem smislu zbrala manj glasov kot leta 2018.
-
7. 10. 2022 | Mladina 40 | Politika
Za volivce tako na splošno se rado navrže, da imajo spomin zlate ribice. Da hitro pozabljajo, še hitreje oproščajo. Tipičen primer tega fenomena v Sloveniji je izpred desetih let, ko so volivci najprej na državnozborskih volitvah decembra 2011 tedanji vladi Boruta Pahorja izrekli nezaupnico, samo stranka SD je v treh letih vladanja izgubila kar 200 tisoč glasov, a je leto kasneje Borut Pahor, človek, ki je svojo vlado in stranko pripeljal do roba prepada, v predsedniški dirki premagal tedanjega predsednika republike Danila Türka. Predsedniške volitve so drugačne od državnozborskih, a pot od velikega poraženca do zmagovalca, od bedaka do junaka je za Boruta Pahorja trajala manj kot leto dni. Pahor, politik, iz katerega so se med letoma 2008 in 2011 norčevali tako rekoč vsi, od opozicije, koalicijskih tekmecev do medijev in volivcev, je potem na predsedniškem položaju mirno ostal deset let. Volivci so mu ponesrečeno vladno epizodo odpustili.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika
»Ne, jaz nisem radikalen, radikalna je realnost kapitalizma, ki jo živimo«
Miha Kordiš (letnik 1989) je na filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti. Kot študent je bil aktivist, sodeloval je pri zasedbi fakultete, spal je pred borzo, od leta 2014 pa je poslanec Levice v državnem zboru. Kordiš je glasen poslanec, vztraja pri svojih stališčih, brez težav govori o dobrobitih socializma in komunizma. A ne na nostalgičen način, je eden od redkih politikov, ki vseskozi sistemsko in marljivo razgrajuje prepričanje, da je kapitalistični sistem, ki ga poznamo danes, edina alternativa. Nekje daleč v prihodnosti bi Kordiš najraje živel v demokratičnem socializmu. Če bo Kordiš izvoljen, bo najmlajši predsednik republike, kar jih je doslej imela Slovenija.
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Družba
Je koalicija opustila misel na odpoklic programskih svetnikov RTV Slovenija?
Kdo je ustanovitelj RTV Slovenija? Republika Slovenija. Kakšne so njene naloge? »Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija.« Ali Slovenija, v njenem imenu pa državni zbor in vlada, opravlja naloge? Ne, RTV Slovenija je v globoki krizi, informativni program polnijo ljudje brez profesionalnih kompetenc, pred kamero prihajajo nekdanji sodelavci Nova24TV, vse skupaj pa vodijo posamezniki, ki so trdno prepričani, da so do zdaj na nacionalnem mediju in kakopak v celotni družbi vladali komunisti.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Politika
Kafkovski procesi na TV Slovenija
Tisti, ki so dogajanje na TV Slovenija poimenovali kafkovski proces, imajo prav. Stvari, ki se tam dogajajo, predvsem v informativnem programu, je z vidika zakonitosti ali realnega dojemanja sveta težko razumeti. Omenimo le en primer: zaradi simboličnega protesta Saše Krajnca in Vesne Pfeiffer, ki sta v kamero zgolj povedala, da je televizijski prispevek v shemo TV Dnevnika uvrščen na izrecno zahtevo odgovorne urednice Jadranke Rebernik, je Uroš Urbanija, direktor TV Slovenija, napovedal sankcije in njuno premestitev. Sledili so protesti zbora novinarjev pred kamerami, grožnje z disciplinskimi postopki, napadeni novinarji so obiskovali odvetnike, a za zdaj se kljub napovedi obračuna ni zgodilo nič.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Kultura
Kadar teče pogovor, teče vino, in če že teče vino, mineva čas, popoldne se prevesi v večer, ta v noč, ponoči pa, saj so stene tanke, služba pa zgodaj, priteče jezni sosed, ki ne more spati. Tudi slike starih brkatih mož in žena, ki v okvirjih visijo na stenah, izgubijo čar. Pride čas slovesa, ura je pozna, nekaj čez polnoč, John Smith in Stonesi se poslovijo. Od večera in prijaznega obiska ostanejo besede, dim in pepel. Nič več.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Politika
Anže Logar: »Jaz lahko sodelujem z vsakim«
Anže Logar je kandidat volivcev in volivk za predsednika Republike Slovenije. Je tudi kandidat, ki ga politično in organizacijsko podpira stranka SDS. Kar je pričakovano, Logar je bil minister za zunanje zadeve v zadnji vladi Janeza Janše, zdaj je poslanec te stranke. Je eden od njenih manj radikalnih poslancev, ne žali in izbira besede, a njegova radikalnost se skriva drugje. Vseskozi se namenoma izogiba kakršnikoli kritiki političnih potez Janeza Janše in stranke SDS. O tem se ne izreka. Želi voditi z zgledom. Čeprav želi postati predsednik vseh državljanov, je še vedno predsednik sveta stranke SDS.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Družba
Internetna stran, ki bo javnost obveščala o dogajanju na RTV Slovenija
Kolektiv, delavci, novinarji, ustvarjalci medijskih vsebin na RTV Slovenija so postavili spletno stran »tukajsmo.info«. Ta naj bi razbijala mite o RTV Slovenija, je nekakšen uporniški kričač, zagovor medijskih delavcev, ki jih napadata oba, politika in njihovo vodstvo. Na tej strani naj bi se objavljale izjave, podrobnosti iz produkcije, primeri neupravičenih posegov in pritiskov. Ali kot je zapisala novinarka Eugenija Carl, spletna stran je bila postavljena: »Ker o nas lažejo. Ker z nami manipulirajo. Ker izvajajo nedopustne pritiske. Nas poskušajo zastraševati. Ker v vlogi vojščakov izpolnjujejo politične ukaze. Ker s tem ubijajo nacionalni medij, njegovo avtonomijo in ugled.«
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Družba
V času gorkega socializma so pionirjem delili knjige o Josipu Brozu - Titu. Nekatere izmed njih, denimo Deček s Sotle Milivoja Matošca, opisujejo veselo otroštvo vrlega maršala, idealizirano in mitotvorno. V radijski priredbi omenjene knjige družino Broz zadene nesreča in mati malega Tita Marija, rojena na slovenski strani Sotle, vsa žalostna izjavi, da ni nujno, da po slabih časih pridejo lepši, morda pa po hudi nesreči pride še hujša nesreča. Ta več kot 40 let star radijski posnetek, izdan pri tozdu Produkcija kaset in plošč RTV, lepo opisuje, kaj se danes dogaja v naši največji medijski hiši. Ko misliš, da ne more biti huje, je naslednji teden še hujše.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Politika
V Sloveniji imamo 63 verskih skupnosti, ki so vpisane v register. Prva je bila vpisana leta 1976, gre za Katoliško cerkev v Sloveniji, zadnja, Judovsko združenje Slovenije, pa se je v register vpisala 12. marca letos. Vmes si je pravni status uredilo veliko različnih cerkva, od Jehovovih prič do Duhovne skupnosti Oriš, od Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji do Slovenske starokatoliške cerkve. V vsem tem obdobju so nekatere verske skupnosti nehale obstajati in bile na lastno željo izbrisane iz registra. Verske skupnosti so pravne osebe zasebnega prava, katerih delovanje je v naši državi svobodno, a mora biti skladno s pravnim redom.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Politika
Desetletje Boruta Pahorja nas opominja, da ni vseeno, kako poteka predvolilna bitka
Predzadnjo oktobrsko nedeljo, 23. oktobra torej, bodo v Sloveniji volitve predsednika republike. Predsednik republike je edini državni funkcionar, ki je pri nas voljen neposredno, njegov mandat traja pet let, izbrani predsednik pa ga lahko ponovi le enkrat. Slovenska ustava daje predsedniku malo pooblastil, njegova vloga naj bi bila reprezentativna, predlaga nekaj kadrovskih rešitev, je vrhovni poveljnik Slovenske vojske, a v resnici ima le ugled, moralno moč, besedo, s katero lahko vpliva na politične razmere v državi.
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Družba
Kazen za voditelja in urednico
Še pred nekaj meseci nam je vladala politika, ki je prezirala medije in novinarstvo. Jasno je bilo, zakaj. Ni ji bilo všeč, kako so mediji poročali o njej, pa četudi bi moralo biti vsakemu politiku do tega, da so mediji profesionalni in avtonomni. Nadzor nad oblastjo lahko to naredi le boljšo.
