Radio Študent in ŠOU sta še vedno v sporu, direktor Klasinc pa ima čisto vest

V torek, 14. maja, je potekala seja Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, ki je bila prekinjena pred dvema tednoma po obstrukciji koalicijskih poslancev zaradi kamer Radia Študent, ki so bile v dvorani. Poslanci so se zdaj končno uradno seznanili z revizijo računskega sodišča, ki je sicer javna že pol leta.

Zamolčano sodelovanje ljubljanske univerze z izraelskim tehnološkim inštitutom

Študentje, ki so v ponedeljek končali zasedbo Fakultete za družbene vede, od ljubljanske univerze še naprej zahtevajo, naj prekine vsakršno sodelovanje in pogodbe z izraelskimi univerzami. Kot so že prejšnji teden pojasnili na univerzi, to pa je ponovil tudi rektor Gregor Majdič ob srečanju s študenti na začetku tedna, naj bi oziroma so imele nekatere od njenih članic z izraelskimi univerzami sklenjene samo zelo splošne sporazume o nameri sodelovanja brez udejanjene mobilnosti ali sodelovanj. Vendar pa naj bi bil Majdič, tako študentje, zamolčal, da univerza koordinira tudi skoraj poldrugi milijon evrov vreden projekt, pri katerem ljubljanska Fakulteta za strojništvo sodeluje z nemško Tehniško univerzo v Freibergu in pa – izraelskim tehnološkim inštitutom Technion, znanim tudi po tem, da je vpet v delovanje izraelske orožarske industrije. Majdič se zdaj brani, da za projekt menda ni vedel.

»Če se odločiš, da boš bolniku, če za to zaprosi, pomagal pri smrti, je to dejanje etično. Bolj etičnega dejanja ni.«

Dr. Stanislav Šuškovič je dolga leta delal v bolnišnici na Golniku, v univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo, poučeval je tudi na ljubljanski medicinski fakulteti. Pred nekaj leti se je upokojil, zdaj pa je v javnost poslal odprto pismo, v katerem je podprl uvedbo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Je eden od redkih zdravnikov, ki v Sloveniji podpirajo to možnost. Med drugim se je v pismu vprašal, kaj bi o tej temi v sedanjem času menil Hipokrat. »Ni poznal bolnikov, ki so povsem brezupno mesece dolgo intubirani in neskončno trpijo. V njegovem času so ljudje umirali mladi. Skoraj ni bilo kroničnih, mesece trajajočih bolezni, ki bolnikom ne pustijo ne živeti in ne umreti. In končno v hudih mukah umrejo.«

Nenehno izigravanje zakonodaje

Zakon o ustavnem sodišču pravi, da mora ustavni sodnik najpozneje v treh mesecih od dneva izvolitve nehati opravljati pridobitno dejavnost, »če tega ne stori, mu preneha funkcija sodnika ustavnega sodišča«. Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič je imel skoraj ves dosedanji čas, ko je opravljal funkcijo, več kot šest let, odprt tudi popoldanski s. p. – eno najosnovnejših oblik pridobitne dejavnosti, za katero ni mogoče preveriti, katera dela je prek nje opravljal, za koga in za kakšno plačilo. Jaklič je tudi zavrnil možnost, da to razkrije javnosti, tako da mu moramo preprosto verjeti na besedo. In zdaj? Je zadeva zaključena, če se pristojni v postopku imenovanja (in razreševanja) ustavnih sodnikov preprosto izrečejo za nepristojne za preverjanje obstoja morebitne nezdružljivosti in navzkrižja interesov ter poleg tega najdejo vedno nove izgovore, ki jim menda onemogočajo sankcioniranje podjetnega ustavnega sodnika? Ni tako oziroma vsaj ne bi smelo biti, sicer je tudi v primeru podjetniških aspiracij ustavnih sodnikov med njihovim dolgim devetletnim mandatom meja le modro nebo.

Svobodo Palestincem!

Slovenska vlada je 18. aprila prelivala krokodilje solze, ker Varnostni svet Združenih narodov zaradi ameriškega veta ni sprejel Palestine za polnopravno članico Združenih narodov. Toda slovenska vlada je dva dni prej, ko je Slovenijo obiskal španski premier Pedro Sánchez, veliki promotor vseevropskega priznanja Palestine, mirno oznanila, da Palestine za zdaj še ne bo priznala, ker ni »najprimernejši trenutek za priznanje neodvisne države Palestine«. Golob in njegovi so videli, kaj se dogaja s Palestinci, videli so grozo, humanitarno katastrofo, lakoto, popolno opustošenje, a so jadrno sklenili, da še ni pravi čas.

Je to konec Airbnbja?

V lokal sredi Ljubljane sta se minuli torek posedla dva, tako je delovalo, dolgoletna prijatelja, moška srednjih let. Na isti dan je bil v javno obravnavo dan predlog novega zakona o gostinstvu, ki naj bi urejal tudi področje kratkotrajnih najemov stanovanj. Očitno je bilo, da nad njim nista bila pretirano navdušena. »Levičarji,« je zasikal eden, »ker niso zgradili dovolj stanovanj, se bodo zdaj spravili na nas, ki jih oddajamo.« V Ljubljani naj bi turistom oddajal dve stanovanji, tretje ima, na srečo, kot je pripomnil, nekje v tujini.

Kult dolgoživosti

Iskanje večne mladosti je staro toliko kot sama civilizacija, a hrepenenje po dolgoživosti je v zadnjih letih – vzporedno z znanstvenim napredkom na področju pomlajevalne (bio)tehnologije – prerastlo v množično obsedenost s podaljševanjem življenja. Seveda predvsem med najbogatejšimi, zlasti mogotci iz Silicijeve doline, ki poskušajo z obscenimi vsotami denarja napajati svoje zasebne vodnjake mladosti, sočasno pa ogromno vlagajo v podjetja, ki razvijajo visokotehnološke pomlajevalne terapije. Nekateri to počnejo celo v upanju, da bodo s pomočjo biohekerskih pogruntavščin nekega dne prelisičili smrt.

Omejevanje nadlegovanja nosečnic

Evropska državljanska pobuda My voice, my choice (Moj glas, moja izbira), ki jo je nedavno sprožil Inštitut 8. marec skupaj s številnimi drugimi organizacijami in se zavzema za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi, je doslej zbrala že krepko čez sto tisoč podpisov. Potrebuje jih milijon iz najmanj sedmih članic EU. V številnih državah v Evropi namreč dostop do splava še ni samoumeven. A tudi tam, kjer je splav legalen, so ženske, ki se odločijo za prekinitev nosečnosti, pogosto izpostavljene skupinam, ki pred porodnišnicami oziroma klinikami, kjer opravljajo splav, protestirajo proti pravici do splava. Pri tem pogosto pride do nadlegovanja, ustrahovanja in snemanja nosečnic, ki jim odločitev za prekinitev nosečnosti že tako pomeni veliko stisko, ter s tem stigmatiziranja in povzročanja občutka sramu in krivde.

Slovenija proti kletkam / Prepovejte že baterijsko rejo

»Prosta reja«, »živali s pašnika«, »do živali prijazna reja« in podobno so oznake, ki jih lahko opazimo na produktih živalskega izvora, kot so sveže meso, jajca, mlečni izdelki. Tako lažje pozabimo na nesrečna življenja rejnih živali, da zadovoljijo človeške želje, tako imamo manj slabe vesti, ko te izdelke kupujemo.

Državljanska dolžnost

Februarsko košarkarsko tekmo med Slovenijo in Izraelom so zaznamovali protesti. Pri Košarkarski zvezi Slovenije (KZS) so pred samim dogodkom še zaostrili pravilnik Mednarodne košarkarske zveze – ta določa, da na tekmah ni dovoljeno izražati političnih ali žaljivih stališč – in prepovedali vnos vseh tujih zastav, tudi izraelskih. Kljub temu tekma ni minila brez manjših incidentov.

Uroš Urbanija / Slabe novice za politkomisarja 

Uroš Urbanija trenutno uravnotežuje slovenski medijski prostor kot odgovorni urednik informativnega programa Planet TV, nekoč Telekomove televizijske hiše, ki jo je potem vlada Janeza Janše prodala madžarskim medijskim tajkunom, ki delujejo pod okriljem premiera Viktorja Orbána. Pred tem se je Urbanija v času zadnje Janševe vlade izkazal na nekaterih drugih medijskih položajih, na primer kot direktor TV Slovenija in kot direktor vladnega urada za komuniciranje. Ta teden je v povezavi s tem prejel slabe novice.

Srboriti anesteziologi

Stavka sindikata Fides, ki se je začela 15. januarja, traja že 16 tednov, a vsaj v prvih dveh mesecih, to je januarja in februarja, večjih vplivov na število obravnav in daljšanje čakalnih dob ni bilo. Dejansko je bil zdravstveni sistem v uvodnem delu stavke, januarja in februarja, učinkovitejši kot v enakem obdobju lani. Tako so po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) januarja in februarja v ambulantah družinske medicine opravili 6,4 odstotka več obravnav kot pred enim letom v istem obdobju, v specialističnih dejavnostih pa 5,3 odstotka. A v Fidesu so v začetku marca stavko zaostrili, potem ko so mnogi zdravniki odpovedali soglasja za nadurno delo, in marca je zdravstveni sistem začel nazadovati.

Za svobodno Palestino!

V zadnjih tednih so protesti študentov, ki od svojih univerz zahtevajo, naj prekinejo stike z Izraelom in s to državo povezanimi podjetji ter jasno obsodijo genocid, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci, zajeli praktične celotne ZDA. Zasedbe univerz po vzoru ZDA pa so se razplamtele tudi drugod po svetu: v Španiji, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Avstraliji, Kanadi, Libanonu, Egiptu ... in v Sloveniji. Ljubljanski študenti so se – ker, kot pravijo, ljubljanska univerza ni dovolj jasno obsodila genocid in zaradi molka Fakultete za družbene vede (FDV) – v sredo odločili zasesti največjo družboslovno fakulteto v državi.