Pravljice / Patricija Peršolja: Marinkina modra žoga

Založba Miš, Dob pri Domžalah 2005, 4.400 SIT

Danijel Vončina
MLADINA, št. 41, 14. 10. 2005

Modra žoga simbolizira svet, ki je zato tako lep, ker je poln ljubezni ...

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Danijel Vončina
MLADINA, št. 41, 14. 10. 2005

Modra žoga simbolizira svet, ki je zato tako lep, ker je poln ljubezni ...

Pred nami zaživi dvanajst kratkih pravljic (porojene so v slovenski Toskani, to je v Goriških Brdih, kjer avtorica, po profesiji logopedinja tudi živi) o ljubezni, zaradi katere je, kot že rečeno, svet tako lep. In v čem je čar pričujočih na videz oziroma "na prvo žogo" sicer vsakdanjih pravljic, saj v njih nastopajo čisto vsakdanji otroci ter njih igrače, pa prijateljice živali, bratci in sestrice, mame in tatiji, navsezadnje celo drevesa (prijateljstva) in vreča božičnih voščilnic?

Prvič, bralca (tudi: poslušalca, gledalca) prevzame melodika besed ("A nekega spomladanskega jutra ... hijacinta v rdečem, glinenem lončku zacveti. Modra je in kar sije od veselja ...") in prepričljiva povednost ilustracij; in drugič, te sicer kratke pravljice se v "sodelovanju" otroka s starši (tudi: otroci - vzgojitelji/ce) razrastejo takorekoč v dolge, recimo jim kar romaneskne pogovore. In to pogovore o zadevah izven pravljičnega sveta, torej o življenjski realnosti sami. Samo primer slednjega, prvič: "Dobro jutro, dedek. Kam se odpeljeva danes?" sede Jošt dedu v naročje. "Najprej obrediva vse postaje v mestu. Mogoče se nama pridruži še kakšen potnik," se nasmehne dedek in požene kolesa svojega invalidskega vozička ...In drugič: "Mami, a lahko en pirh pustim tam, kjer je pokopan moj psiček? Veš, Tačka imam še vedno zelo rada. Podarila mu bom pirh s tremi srčki ..."

Ko dušo prevzame čarni splet besede in ilustracije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: