PAMFLET / Bernard Nežmah : S stola na stol

Premier Janez Drnovšek je napovedal, da bo kandidiral na volitvah za predsednika države. Naposled je izrekel jasni DA. Ali res? Znova je pred ljudstvom zadržal skrivnost, zakaj ne pove, do kdaj bo ostal premier, ne kdo bo njegov naslednik. Pač, vpeljal je nov suspenz, ko je izrekel, da bo treba počakati do srede julija, ko bo odločil vrh LDS.

Ob tem pa je lansiral še drobno psihološko vabo. Na javnost je naslovil željo, da bi v politiki sodeloval še naprej in da bi svoje desetletne premierske izkušnje ponudil v dobrobit države, da torej ne bi ostale le njegove osebne.

Naenkrat je v igri nov vložek: volilci, ali ne bi bilo škoda, da gredo moje bogate izkušnje v nič, ali ni torej bolje, da jih kot predsednik poklonim vsemu ljudstvu? Skratka, namesto pozitivne dileme: Arhar vs. Drnovšek vs. Brezigar, je aktualni premier podtaknil dilemo: jaz ali izguba bogatih izkušenj!

Predvsem pa je zamešal vrstni red. Obrazložil je predsedniško kandidaturo, ni pa pojasnil, zakaj odstopa kot premier. Naveličal sem se, edino islandski premier ima daljši staž. - ????????????????? Dobili smo torej argumentacijo a la Drnovšek: ker se je homo politicus naveličal najvišje politike, zdaj odhaja - nazaj v najvišjo politiko.

A bodimo dobrohotni in pomislimo na premierove bogate politične izkušnje. Ne dolgo zatem, ko si je postavil posebno ministrsko svetnico za borbo proti korupciji, se je razkrilo, da je direktorica Urada za varstvo potrošnikov Vera Kozmik dodelila tri posle podjetju, v katerem je direktor njen mož. Eklatantna in v oči bijoča rabota, nad katero se je javno potožila celo ministrica za gospodarstvo Tea Petrin, premier, ki je obenem tudi strankarski šef gospe Kozmikove pa nič. In kje so tu bogate Drnovškove izkušnje? - Da svoji stranki na ljubo ne da odstaviti direktorice, ki je v posmeh imenu svojega urada?

Ko je proučil ozadje stavke policajev s srečanja predsednikov, je generalni direktor policije Marko Pogorevc sprejel ukrepe zoper direktorja policijskih uprav iz Celja in Maribora. Ker je policijska mašinerija vrgla temno luč na prireditev predsednika Milana Kučana, so v desetih dnevih identificirali krivce in jih sankcionirali.

Pred meseci je v vzhodni Sloveniji pod policijsko kroglo končal človek iranskega rodu, ki je pred tem ilegalno prečkal mejo. Okoliščine njegove smrti so bile tako sumljive, da se je vmešal celo lokalni javni tožilec, ki je spisal obtožni predlog zoper policijskega strelca. In kaj je tedaj postoril direktor Pogorevc? Na TV SLO je ravnodušno zamahnil nad dejstvom, da je celo tožilec presodil, da gre za sum kaznivega dejanja s strani policije. Ker Pogorevčeva notranja kontrola v zadevi ni odkrila nič spornega, je zanj zadeva neproblematična.

Ko policaji pomislijo na svoje sindikalne pravice in se upro nespodobnim delovnim pogojem, direktor policije ekspresno intervenira, ko tožilstvo poda ovadbo zoper policaja, ki ustreli človeka, ostane direktor Pogorevc živahno razposajen pred teve kamero!!!!?

Značilnost vladavine LDS je ne le Drnovškovo bogastvo izkušenj, ampak tudi bukvalno bogastvo, ki se kaže v megalomanskih investicijah. Za prvega od poslovilnih banketov državnega predsednika so iz proračuna vzeli pol milijarde tolarjev. Ljubljanska županja Viktorija Potočnik pa vodi projekt železniške vzpenjače na ljubljanski grad.

Kaj je srž zadeve? Dobre pol milijarde bo namenila za boljšo komunikacijo med starim mestnim jedrom in grajsko palačo. In kaj se bo po projektu spremenilo? Bo grad bolj dostopen? Kdor je odšel peš, je do vrha prikorakal v petnajstih minutah. Komur je bila hoja zoprna ali jo je doživel kot muko, se je do gradu pripeljal z avtom, ali pa z mestnim vlakcem.

In kakšen bo doprinos nove vzpenjače? Viktorija Potočnik bo 600 milijonov tolarjev mestnega proračuna uporabila za to, da bo destimulirala zdrav življenjski stil, kot je pešačenje!?!?!? Pri čemer njena vizija ni niti približati doslej nedostopni vrh meščanom, ampak postaviti spomenik sami sebi.

Ko je nekoč veliki partijski poglavar Stane Dolanc prišel na idejo, da bi na Triglav speljali žičnico, saj bi tako več ljudi osvojilo najvišji vrh v državi, je bil za ljudstvo objekt skritega poroga, njegovi tovariši na oblasti pa tudi niso imeli posluha za to blodnjo domišljije.

V demokratičnem času vladavine Drnovškove LDS pa dobi enaka blodnja status uspešnega predvolilnega marketinga za prihajajoče županske volitve. So sodobni meščani izgubili razsodnost, ki so jo imeli še v času enopartijske diktature?