PAMFLET / Bernard Nežmah : Vladavina majhnih

Najpomembnejši mednarodni papir, ki ga je doslej podpisala Ropova vlada, je vilenska deklaracija podpore ZDA. Najmočnejši novi človek v LDS, ki na strankarskih volitvah sploh ni smel imeti protikandidata, da ne bi vrgel sence dvoma na njegovo moč, skratka - Anton Rop se je po plazu kritik začel predstavljati kot vladin uradniček brez kakršnekoli teže. Kot da je bilo vse v rokah vsemogočnega Dimitrija Rupla. Ta nastopa zdaj kot lažnivi kljukec, v legendarni shizofreni govorici, ko se predstavlja kot zagovornik Busheve politike do Iraka, v naslednjem hipu pa bi najraje stopal na čelu mirovnih demonstracij zoper vojno v Iraku.

In kaj sploh počne državni premier? V imenu vlade je sprejel novo izjavo, s katero so se nekolikanj distancirali od vilinske. Ali to pomeni, da stare vilinske besede ne veljajo več? Nak, Rop je izvedel akcijo kačji jezik, v kateri je za svetovne ameriške potrebe izrekel pritrdilni poklon, za domačo javnost pa bolj distanciran pogled. Igralca, ki bi v casinoju stavil hkrati na črno in belo, bi krupje v naslednjem hipu zapodil od mize!!!!!!! A premier sodi, da so volilci bolj uvidevni, da njegovi LDS zaradi takih malenkosti pač ne bodo obrnili hrbta.

Predsednik vlade je sicer sam obrnil hrbet koroškemu Radiu dve, kateremu so na Avstrijskem ukinili finančno pomoč. Slovenska manjšina ostaja brez izjemno pomembnega medija, premier Rop pa nič. Njegova vlada, ki se podpiše pod deklaracijo samo zato, da ugaja ameriški, ni izrekla niti ene javne izjave v podporo slovenskemu radiu na Koroškem. Še več, premier Anton Rop ni zmogel niti simbolne geste pomoči, s katero bi sprejel v avdienco urednike ukinjenega medija!

Njegova LDS iz polja realne politike vse bolj prestopa v polje zasebnih interesov. V zadevah Irak in Radio dva se kot nebogljeni palček oportunistično pridruži močnejšemu, medtem ko svoje mišičevje demonstrira na domačem terenu. Ko gre za njene veljake, tam zanjo ni ovir. Ko je njen Črtomir Špacapan izgubil volitve za novogoriškega župana, so mu že v naslednjem mesecu našli še boljše mesto - državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu. Ko je ambasador na Hrvaškem Boštjan Kovačič zabredel v sodne spore - najeto ambasadorsko rezidenco je najprej na stroške budžeta temeljito preuredil po svojih muhah radoživosti, sedaj pa ambasado lastnica toži zaradi uničenja prvotne podobe hiše -, ga je stranka odločno podprla in mu pomagala na varni prestol novomeškega župana. Vika Potočnik je resda izgubila volitve v Ljubljani, toda LDS je za dva svoja zvesta oficirja Igorja Omerzo in Slavka Slaka odprla dve novi službi podžupanov.

Samo po zadnjih volitvah trije v oči bijoči primeri strankokracije. Zato ni čudno, da kongresi LDS potekajo v idilični ljubezni, ko pa ima stranka za poslušne na voljo stotine lepih kariernih mest. Tako kongresniki v popolni resnosti izvedejo norost par excellence, ko izglasujejo resolucijo o miru, obenem pa soglasno izvolijo za predsednika premiera Ropa, ki je bil blagoslovil provojni Ruplov podpis na vilenske deklaraciji!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?!?

Ob razkritju škandalozne milijardne izgube z nakupom stanovanjske banke so se mediji obrnili tudi na prvega moža Urada za preprečevanje korupcije. Posnetek je bil srhljiv: Boštjan Penko, ki naj bi bil strah in trepet vseh političnih in finančnih skorumpirancev, je bil videti kot kup nesreče, ko se je branil, da nima nobenih eksekutivnih pristojnosti, zakaj on lahko samo opazuje in opozarja na morebitno korupcijo. - ????? Zakaj je potem vlada LDS sploh ustanovila tak urad, če mu je vnaprej zvezala roke? Tako kot če bi z zakonom ustanovili posebno policijsko intervencijsko enot, ki bi jo namesto z orožjem opremil le s piščalkami!????

Ergo, politika vladajoče LDS poteka po razviti formi Potemkinovih vasi, le da je nekoč ruski carski aparat postavljal kulise idiličnih vasic, da bi z iluzijo o blagostanju podeželanov preslepil carja, vlade LDS pa javnemu mnenju v zadovoljstvo ustanavljajo urade, ki se le s svojim imenom borijo zoper korupcijo.

A v primeru grožnje z vojno v Iraku stika z realnostjo ni izgubila le LDS, temveč vse velike stranke. Glas ljudstva se ne navdušuje nad bombardiranjem iraškim mest. Protestira, zbira podpisa, se udeležuje protivojnih manifestacij. Celo trojica članic NATA ima zadržke. - Zadržanost NATA zna postati celo odločilni argument za referendusmko vključevanje v NATO.- Janez Pavel II. in z njim slovenska katoliška cerkev nasprotujeta ameriški pravični vojni. Od kod ta diskrepanca med javnim mnenjem in političnimi strankami?

Vzemimo ekstremni primer Nove Slovenije, ki je krščanska stranka. Katoliška cerkev je proti vojni, Bajukova stranka pa naklonjena Bushevi politiki? Očitno politiki (tudi LDS, ZLSD, SDS, SLS) sodijo, da je v dobro Slovenije, da se avtomatično postavijo na ameriško stran. Kar je dvakrat usodno. S tem se ukinja razlika med vlado in opozicijo, če so vsi za, obenem pa prezentira zaplotniškost slovenskih politikov, ki niso sposobni minimalne empatije z muslimanskim svetom. V zakonskih aktih se ukvarjajo s pravicami žab in jim pod avtocesto speljejo posebno pot, govorijo o pravicah medvedov in orlov do prostora pod soncem, da živijo v okviru svoje življenjske logike. Kaj o morebitni vojni z Irakom misli milijarda muslimanov, to pa jih več ne zanima. Kot da se svet konča z Evropo, Rusijo, Kitajsko in ZDA, kot da z muslimanskimi množicami ne delimo več življenja na istem planetu! Tu bivamo mi demokratični primeri človeške vrste, onkraj pa kot na starih antičnih kartah: Hic sunt leones.