24. 12. 2001 | Mladina 51 |
Meje servilnosti
Tukajšnja javnost počasi doumeva, da gre zares: globalizacija zanjo ni več čarobni obrazec, svobodna ekonomija nič več zadnja beseda, pot v "Evropo" je problem, kmalu tudi ob denacionalizaciji ne bo več treba pasti na nos in ob privatizaciji ne na rit
© Tomo Lavrič
Ob tem politični razred in njegovi ideologi neizbežno zgubljajo monopol nad javno pametjo. Kako pomembno je za sedanje oblastnike, da imajo - ne zadnjo, temveč edino besedo, se je pokazalo ob srečanju Putin-Bush. Na drugače misleče so brez obotavljanja poslali vso represijo, kar je premoreta Slovenija in Hrvaška. Zakaj? Zato ker se sedanja oblastniška kasta javno prikazuje in ideološko legitimira kot "strokoven" ceh, kot nevtralna tehnična skupina družbenih upravljavcev. A to je mogoče le, dokler svoje rokodelstvo opravljajo v obzorju samoumevnosti. Topa samoumevnost, prešerna neproblematičnost sta odločilni opori sodobne vladavine. Zato v oblastni nomenklaturi ni vsebinskih razlik, so zgolj razlike v stilu: pomanjkanje izvirnosti je pogoj sedanje vladavine, ne morebitna osebna pomanjkljivost vladarjev ali zlo naključje usode narodove. Zato tako nežno gojijo poslednje belogardiste, da se lahko z njimi spravljajo, zato tako skrbno pojijo razumniške mračnjake, da lahko z njimi modrujejo: da le ne bi odkod planila iskra duha, da le ne bi počil splet toposti in praznine.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
