Unikatov več ne delajo
Slovenska smer
© Tomo Lavrič
Vsaka stvar pod soncem ima svojo predzgodovino. Usoda je tako nanesla, da sem pred leti dalj časa služboval v Bruslju. Birokracija Evropske unije se je iz leta v leto vidneje razraščala. In je bila temu ustrezno vse manj učinkovita. Lepega dne se je na našem predstavništvu - seveda po vnaprejšnjem dogovoru - oglasil uslužbenec Evropske komisije. Bil je prijazen in zgovoren Italijan, predstavil se je kot urednik publikacij o državah kandidatkah za sprejem v EU. Pokazal mi je lično, a ne posebej pretenciozno brošurico o Romuniji. Nekaj podobnega naj bi naredil tudi glede Slovenije. Takoj sem ga otovoril s kopico informativnega in turističnega materiala. Potem pa sva se še kakšni dve uri pogovarjala. Mož je bil videti zadovoljen. Čez kak mesec dni me je spet obiskal. Pokazal mi je svoj delovni izdelek. Sadovi najinega pogovora so bili katastrofalni. Le malo je razumel, besedilo je bilo polno stvarnih napak. To pa še ni bilo vse. Prinesel je namreč še en tekst, ki ga je napisal njegov rojak, prav tako zaposlen v Komisiji, obenem pa amaterski poznavalec Slovenije in njene kulinarike. Tu je šele mrgolelo debelih. Opozoril sem ga na napake v "najinem" besedilu, hkrati sem skušal popraviti največje neumnosti italijanskega soavtorja. Možakar je obljubil, da bo vse uredil, kakor je prav. Odšel je in nikoli več ga nisem videl. Pač pa mi je znanec iz Komisije čez dva meseca po faksu poslal dokončno verzijo brošure. Niti ena sama samcata napakica ni bila ne popravljena ne odpravljena. Samo molil sem lahko, da sramota ne bi prišla v javnost. Doma bi mi zavili vrat. Najbolj pa me je peklilo, ker sem nesposobnjakoviču ob prvem obisku dal v dar buteljko vrhunskega slovenskega vina (jagodni izbor).
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
