državni izbor / Danes film, jutri knjiga, pojutrišnjem pa kar mi sami

Gotovo se še spomnite, kako ste pred leti naivno sedli v naslanjač pred televizijsko škatlo in povabili na ogled celo družino. Na vrsti je bila veliko obetajoča nanizanka o delu in liku Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika vseh časov in pokrajin. Vendar pa je bil Prešeren prevelik zalogaj. Nihče ni bil zadovoljen. Zlasti kulturniki so nergali, češ da je film čisto navadna degradacija velikega poeta. Skupaj s svojimi prijatelji popiva in leta za ženskimi krili. In še to brez pravega uspeha. Pa bi lahko ustvarjalci problematičnega Prešerna brez težav odrezali nekaj deset metrov filmskega traku in bi tako dobili prav ljubezniv družinski film. Ampak po toči je prepozno zvoniti. Pa še bi se prav hitro našel kdo in začel bentiti čez cenzuro. In ko bi storili prvi korak, bi bila drugi in tretji dosti lažja. Če bi lahko očistili Prešerna, bi lahko zavihali rokave tudi pri drugih slovenskih filmih. Recimo Cvetje v jeseni. Najbolj priljubljeni slovenski film in povrh še z najbolj v srce segajočo žensko vlogo vseh časov. In vendar me že več kot dvajset let v srcu gloje črv. Se spomnite prizora, ko Milena Zupančič pije hladno vodo iz potoka, kamera pa ji vsiljivo kuka pod krilo. Ko bi bilo v moji moči, bi nemudoma odrezal tistih nekaj ubogih metrov filma. Potem je tu Kekec, ki ima svoj dom v dolini, pa vseeno rine v planine in preganja staroselca Bedanca. Negodni mulec se spravlja na starega moža, kar nikakor ni vzgojno. Pozabil nisem niti na film Na svoji zemlji, kjer je mogoče slišati kopico politično nekorektnih izjav in groženj.

Vendar so nas glede te zamisli prehiteli drugi. Američani, seveda. Ti so zmerom najhitrejši. Pred letom in pol se je v mestecu Pleasant Grove v Utahu podviga lotil mormon Ray Lines. Preprosto je očistil filme nečednih, opolzkih in nasilnih prizorov. V Prvinskem nagonu Sharon Stone nič več ne prekriža nog. Nogice proč! Gleduhi domov! Reševanje vojaka Ryana je oklestil kletvic, pa krvavega streljanja in klanja. Lepo sterilno in primerno za pošteno družino. V Schindlerjevem seznamu je goreči mož izrezal najbolj krute in nasilne prizore judovskega holokavsta. V Gladiatorju je ostalo samo za peščico krvavih prizorov. V Titanicu so izrezani goli prizori Kate Winslet. In tako naprej. Stavit pa grem, da Rayu Limesu ni prišlo na misel, da bi se lotil cenzure Griffithovega Rojstva naroda. Saj se še spomnite, gre za film, ki se konča z ustanovitvijo Ku Klux Klana, ki naj bi belo raso obvaroval pred nasilnimi črnuhi. Na drugi strani pa so filmi, ki jih preprosto ni mogoče obrezati. Recimo Ameriška lepota, ki jo je že Družina obsodila, saj je v celem filmu en sam normalen in ljubeč par. Pa še ta idilična zveza je skupno življenje dveh homoseksualcev.Tak film je mogoče samo zložiti na dvoje in ga v celoti vreči v kanto za smeti. O tem se je nedvoumno izjasnila tudi Vesoljna slovenska Rimokatoliška Cerkev.

Ampak vrnimo se k naši zgodbi. Revenons a nos moutons! Ray Lines se je svoje čistilne akcije lotil s pravo pedantnostjo. Primerno cenzurirani filmi so se na Linesovih videokasetah prodajali kot vroče žemljice. Čeprav je mož za izposojo očiščenih filmov zaračunal od dvanajst do petnajst dolarjev, dvakrat več kot navadna, neočiščena kaseta. Kasete pa so se prodajale po verigi trgovin CleanFlicks, tako da je simbolika popolna. Cleanflickovci so takoj odprli 65 novih prodajnih mest na zahodni obali. Naslednji cilj pa je postaviti izposojevalnice popravljenih filmov do konca leta v vseh ameriških zveznih državah. Njegov katalog ima že 500 naslovov očiščenih filmov: brez kletvic, brez omenjanja božjega imena, brez seksualnih prizorov... In seznam je iz tedna v teden daljši.

"Razvijamo se kot plevel," se zadovoljno hvali Ray Lines, "Jaz sem poslovnež. Preprosto zadovoljujem potrebe potrošnikov, s katerimi delim skupne vrednote. Izjemno spoštujem Jamesa Camerona, režiserja Titanica, pa tudi Spielberga in njegov Schindlerjev seznam.Vendar pa hočem, da mojih sedem otrok lahko gleda v'Šlike filme, in pri tem ne verjamem, da morajo pri tem prenašati vso to spolnost, poslušati kletvice in se utapljati v rekah krvi."

Seveda gre pri tem za brutalen napad na intelektualno lastnino. Strokovnjak za film na univerzi v Nebraski Winston Dixon se je postavil po robu čistunskemu mormonu. "Če izločimo vse nasilne prizore, ki so integralni del sporočila, s tem uničimo moč in samo substanco filmskega sporočila. Če napišete zgodbo, ki ji nekdo spremeni 20% stavkov, imamo opraviti s čisto drugačnim besedilom."

Odvetnik CleanFlicksov je sicer priznal, da je s pravnega vidika početje njegovega klienta nekako v pravni senci in praznini. Vendar po njegovem ne gre za cenzuro. Ljubitelji filma si lahko še vedno brez kakršnihkoli problemov kupijo izvirno integralno verzijo. Vsak prirejen video je kupljen individualno in tudi nobenih kopij ni, tako da ni nikakršnih problemov z avtorskimi pravicami. (Hm, hm!) "Poleg tega ne škodujemo prav nikomur. Vsi so na dobičku. Filmski producenti prodajajo videokasete, potrošniki pa lahko izbirajo, kakor se jim poljubi, povrh vsega pa moje stranke še zaslužijo nekaj malega cvenka."

Kljub tem prijaznim besedam pa so v Hollywoodu producenti, režiserji in igralci resno zaskrbljeni. Hkrati pa je treba povedati, da si v ZDA velike televizijske meže že dolga leta jemljejo vso pravico, da izrezujejo šokantne prizore iz filmov, ki so na sporedu ob urah največje gledanosti. Torej. Na zahodu nič novega.

In kaj bomo storili s Cvetjem v jeseni? Bo Milena Zupančič končno našla svoj mir? Kakšno usodo bo doživela Hladnikova Maškarada na malih zaslonih?In da ne bi bilo kakršnegakoli zgodovinskega nesporazuma: Pri nas so po drugi vojni strokovnjaki za književnost in še bolj za pravšnjo ideologijo sistematično in dosledno izločili in papirno kašo zmleli kar vse bogokletne knjige. Radovedneži smo si jih - vsaj nekatere - lahko pod skrbnim nadzorom ogledovali v posebnih prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice. Ja, tako je bilo.