Brane Kovič

 |  Mladina 31  | 

S kritiko je (še vedno) križ

Likovna kritika je tisto področje pisanja o umetnosti, s katerim pri nas dejansko ni nihče zadovoljen.

© Tomo Lavrič

Že trideset let je minilo od izida posebnega zvezka revije Problemi-Razprave (št. 98-99, februar-marec 1971), ki ga je uredil Braco Rotar in v njem z izbranimi besedili domačih in tujih avtorjev zastavil razmislek o vse prej kot spodbudni ravni pisanja o likovni umetnosti in stagnaciji slovenske umetnostnozgodovinske vede. Debata o tej problematiki se je pravzaprav začela že poprej, z Rotarjevimi članki v Naših razgledih ter z raziskavami in prispevki še nekaterih drugih piscev, ki niso bili indiferentni do razvoja, metodologije in teoretskih pozicij stroke v mednarodnem prostoru. Kot je za slovenski prostor seveda že pregovorno značilno, pa razen osebnih zamer, dobršne doze užaljenosti in iz tega izhajajočih diskvalifikacijskih besedičenj nanjo ni bilo argumentiranih odzivov. Poskus kritičnega prevrednotenja nekaterih nesporno anahronističnih modelov razmišljanja o lastnostih in pomenu likovnih formulacij ter razširitve polja njihove teoretske konceptualizacije je v glavnem (vsaj v akademskih oziroma univerzitetnih krogih) ostal izoliran, čeprav je pobudil nastanek nekaterih relevantnih besedil, ki so vzbujala vsaj upanje, da so se stvari začele spreminjati. Toda na ravni visokošolskega študija umetnostne zgodovine je še naprej prevladovala negativna selekcija kadrov, ki so vztrajali pri njegovi historicistični usmerjenosti in nezainteresiranosti za drugačne interpretacijske pristope. Ambicioznejši študentje so tako dobivali in še dobivajo veliko zanimivejše informacije in študijske napotke na drugih fakultetnih oddelkih (recimo, v sklopu študija sociologije kulture) oziroma drugih visokošolskih ustanovah (FDV, ALU), v kolikor pa jih je izrecno zanimalo področje moderne in sodobne umetnosti, so si ustrezno literaturo in druge vire informacij, vključno s spremljanjem živega dogajanja na domači in mednarodni likovni sceni, pač poiskali na lastno iniciativo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje: