Miha Zadnikar

 |  Mladina 15  | 

Mala šola za velike

Če nas - po naravi sicer tako zelo razslojen - untergrunt uči česa skupnega, potem je to družen gnev do nekakšne estetike kot prednostnega vidika v kulturno-umetniškem snovanju in recepciji

© Tomo Lavrič

Od tod nesporazum, po katerem "scena" prezira "elito". Če jo že prezira, potem s tem meri na njeno lagodno, apolitično pozicijo. "Elita" živi izključno od estetike; proizvaja jo, vpenja v kritiko in dokumentira: Od umetniškega vtisa do češčenja zvezd je samo korak, kakor je, z druge strani, od navidez skromne politične geste polaganja venca v spomin na padle za svobodo v Palestini do politične letargije v strankarskem vsakdanu sto svetlobnih let. Priseganje na "zgolj" estetiko je od spodaj in z leve videti predvsem kot izgovor za manko zavesti, srčnosti, širine, humanosti in poguma. Ni treba biti teoretsko podkovan, da uvidiš, kako se skoz razširjene estetske učinke plodijo nacionalni koncept, inštitucija, akademskost, aroganca, depresija in odmaknjene, zaprte, klanovske družbe. Afroameriški free jazz, vzemimo, je že na začetku šestdesetih ugotovil, da se mora konstituirati kot etična druščina, če hoče preseči ujetost v estetiko. Samo skoz etiko je produkt lahko tudi estetski, samo kot tak sproži tudi jasne, prepoznavne, transparentne, javne rezultate. Vsaka subkultura in tudi vsakršna "zares" kulturna pretenzija mora najprej postaviti in do konca upoštevati svojo etiko, če se hoče odmakniti z lepljivih tal, na katerih estetizirani subjekti na veliko tacajo v blatu, kjer navsezadnje ne reflektirajo več niti samih sebe: Knut Hamsun je lahko še tako odličen pisatelj, a je bil podpornik nacijev, zato njegova beseda naposled ne velja prav nič; lokalni osebi, ki je obenem kritik, dekan akademije, ustvarjalec in še predsednik dveh mednarodnih forumov, ne moremo več verjeti ničesar; kar postori, tisto je docela brez vrednosti. Kulturna osebnost hočeš-nočeš mora dosezati neko paradoksno skromnost, skoz katero šele lahko zaveje njena etična, "superkulturna" veličina, v vsej vehemenci tako osvobojenega gibanja pa se prepoznava tudi estetika; ta nikakor ni "prva", zveličavna, pomembna, visokostna, ampak je kratko malo sopotna z ustvarjalno dinamiko - skoznjo jo je potem "tudi opaziti". Na kulturnem področju mora biti že spočetka vse normalizirano, razprto in dosegljivo: Kustos alternativne galerije ti za performanso rade volje brezplačno posodi dva profilna reflektorja, pa čeprav je v momentu prošnje sredi dela, saj se globoko zaveda, da je tudi to avtohton del njegovega poslanstva. Moment solidarnosti, občutek za tovarištvo in zavezništvo naj bo globoko zapisan v kulturo slehernega okolja, in tega ne more podreti noben "družbenopolitičen sistem", nikakršna razlika med kapitalizmom in socializmom jim ne sme do živega. Čudimo se torej, kako je mogoče, da se tukajšnja državna tvorba historično sklicuje na kulturno substanco, v resnici pa je stopnja kulturnosti med njenim prebivalstvom zmerom odvisna od trenutnega političnega ozračja, in to tistega v okorelem, uradniškem smislu. Če že, potem je ta nacionalna država zrasla na estetiki teh ali onih umetnostnih praks, zlasti jezikovno pogojenega teatra in literature, nikakor pa ne na kulturi. Razen na tisti kmetski in delavski, ki pa ju bo zdaj-zdaj do konca požrla EvroAmerika.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje: