3. 9. 2002 | Mladina 35 |
Diagonale ali še kaj drugega?
Proučevanje umetnostne preteklosti
© Tomo Lavrič
Tisti, ki smo pred kakšnimi tridesetimi leti študirali umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze, se predavanj o baročnem slikarstvu spominjamo predvsem po ponavljajočih se "odkrivanjih" kompozicijskih diagonal na bolj ali manj znamenitih mojstrovinah, nastalih v XVII. in XVIII. stoletju. Monotone formalne analize so dopolnjevali kvečjemu enciklopedični življenjepisni podatki o posameznih avtorjih, tu pa tam začinjeni s kakšno anekdotico ali citatom iz umetnikove korespondence oziroma ohranjenih pričevanj njegovih sodobnikov. Ne vem sicer, kako to obdobje študentom predstavljajo danes, toda kdor še vedno vztraja in skuša slediti stroki, ne more ignorirati množice sijajnih spisov in razprav, ki barok in druga, tako starejša kot kasnejša umetnostna obdobja, osvetljujejo z bistveno drugačnih vidikov, vsekakor pa zgodovine umetnosti ne reducirajo zgolj na sosledje formalnih značilnosti posameznih zgodovinskih slogov. Kompleksna problematika umetnostne produkcije, o kateri nikoli ni moč izreči zadnje besede, je skozi evolucijo strokovnega pisanja, ki ne temelji samo na deskriptivnih povzemanjih razmerij med obliko in vsebino, postala zanimivejša za laičnega bralca in relevantnejša tudi za strokovnjake, ki želijo zgodovinska dejstva razumeti in interpretirati v prepletu njihovih vzrokov in posledic in ne le v njihovi kronološki umeščenosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
