25. 9. 2000 | Mladina 39 | Kultura
Kaj ostane za obletnico
© Igor Škafar
Nekje pod lobanjo pač nosimo umislek, da se temperatura Metelkove ne meri samo z obljubami in ukrepi dnevne politike, temveč tudi z likom, kakršnega ponuja javnosti, posebej med že tradicionalnim septembrskim praznovanjem zasedbe. Zato smo bili globoko presunjeni, ko smo prejšnji četrtek pred klubom Gromki zasačili kaj pestro trumo več kot ene barve in veroizpovedi, vključno s četo ljubljanskih kulturnikov, ki jih le redko vidimo med obzidji nekdanjega skvota. Kva! No, tudi če je šlo v resnici za stranke kongresa Phoenix mednarodnega združenja Trans Europe Halles, mreže podobnih prizorišč podobne zgodovine širom Evrope, je treba reči, da se je Metelkova v skoraj dveh tednih izkazala z lepim številom mestoma lepo obiskanih prireditev, med katerimi izstopa pankovski DrMrr festival in pod zastavo S-Breakz organizirano breakbeat ponočevanje. Morda porečete, da je med vidnejše kulturne doprinose šteti tudi soarejo Ko se mi vse ponuja - se meni skuja, splet poezije, likovnosti, fotografije in muzike na terasi Lovcev, s katero je Tomislav Vrečar dokazal, da je zrel naslednik slovenskih pesniških nekonformistov in prepričanih obstrancev, fotograf Damjan Kocjančič, da zmore njega besedam parirati z izzivalno sliko, preživela ritem sekcija 2227 pa, da se v tesnem sodelovanju z miksmenom Emirjem Beširevićem razvija v prvovrstno dub zasedbo? Ali, da je velik dosežek za Klub Gromki, da lahko v sredo, ti šmentani coverji Janija Kovačiča gor ali dol, gosti pankovskega protestnika združenja Radikalnega Drkarkolizma, v četrtek pa slovenske pesnike in razumnike s presvitlim Rudijem Šeligom na čelu, ki potem pred Gromkim po skupinah prepevajo lepe slovenske pesmi in krulijo Praslovana? Nemara pa širino interesov lepo ponazarja tudi četrtkov spored v Pešakih, ki se je pričel z Debilana Nightom, komornim koncertom Dece Debilane, sedaj lahko rečemo že etnogotskega, slastnih sintetizatorskih bizarnosti in grindkorovskega trušča sposobnega, nekdaj antiansambla, ki se je tokrat na odru zagrnil s črnim zastorom, nanj projiciral sliko iz notranjosti te komore, obiskovalstvo pa za večji užitek oskrbel s čudodelnimi debilana kolači. Kljub naštetemu sem mnenja, da se bo treba v glasovanju za kulturni doprinos obletnice odločati med Menzo pri koritu, novo dvorano DZAČ in KUD Mreže, prisrčnim kaminom Bele tehnike v klubu Mizzart in ležečim policajem, ki ga je dal Andrej Morovič po vseh pravilih, v brk mimo vozečim policijskim patrolam instalirati pred Klubom Gromki (in je potem z Markom Kovačičem čez njega komajda zvlekel svoj Paradamobil).
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
