Kultura / Nova cyber doba

Je že tako, da se v Kiberpipi, tehnološkem laboratoriju zavoda K6/4, le na vsake kvatre pripeti kaj, kar ima namen, da seže izven internih preokupacij tam zabubljenih računalniških moljev. S posebno močnim firbcem, posebej ker je bilo za napovedanim "multimedijskim performansom" slutiti tudi gibanje, če ne celo ples, smo tako v četrtek zvečer potonili v s stroji vedno natrpano, a tokrat dovolj prostorno podzemlje na Kersnikovi 6, kjer si je že, tiho, zatopljeno, umivala roke trojica akterjev. V Ojdipusu/celici organizma, ki je s pol ure trajanja ravno dovolj kratek, da ne utrudi, sicer ni opaziti več kot za hip plesa, zato pa toliko več tendenc in vprašanj o bivanju in bistvu, ki jih na obroke siplje z lakoničnimi odlomki iz Svetinine drame Ojdip v Korintu. Globoko, zavezujoče, snov za premislek in moraste sanje? Tudi mogoče, a konjenico je globlje od Ojdipusa, ki zaradi iz joge prevzetih asan in kostumografije diši po novi dobi alternativnih verstev in praks, zaradi jezika po slovenskem teatru, zaradi "težkega" zastavka pa po predstavah gimnazijskih krožkov, čez noč počrvičil kasneje zaužiti chili con carne. A tudi če je pri Ojdipusu, katerega ozvočujejo sproti vmiksavani elektronski šumi in katerega prostor širijo video projekcije na platnoma z vsake strani prizorišča, še najbolj cyber to, da mu je bilo moč v živo slediti preko interneta, je menda naredil za prenicanje umetnosti v bazo več od veliko bolj renomiranih festivalov. Dosežek?