17. 5. 2006 | Mladina 20 | Kultura
Jebač in slepe kače
Berlin vrača udarec
Lidell s smotko
© Miha Fras
Projekt Ljubljana - Berlin Zvočni most je zrasel na vrtičku Marjana Mančka, nekdanjega glasbenega urednika na Radiu Študent, sedaj improvizatorja na kitari in čelnika združbe Kataman. Ker konjenica ni odpeketala do nemške prestolnice, lahko samo upa, da je berlinski del izmenjave komu razširil obzorja, kljub temu, da so bili izvajalci, ki naj bi "predstavljali žanrski presek slovenske sodobne glasbene scene" z izjemo minimalista Octexa izbrani iz Katamanove booking liste ali pa iz neposredne bližine. Neverjetno, kakšna koncentracija talentov! Ker nismo poučeni o berlinski mikroklimi , bi le težko sodili, ali je tudi ljubljanski izbor zrasel na kakem podobno rodovitnem vrtičku, bi pa zato Mančku pritrdili tam, kjer govori o referenčnosti za Berlin vrača udarec izbranih avtorjev. Ali avtorja, natančneje naturaliziranega Berlinčana Jamieja Lidella, ki je v Menzi pri koritu prejšnji petek prvi vrnil udarec. Lidell, ki je nekdaj jamral v dvojcu Super Collider in bil gostujoči vokalist pri Matthewu Herbertu, je dolgo bival v sencah sodobne elektronike, vse do ploščka Multiply, zaradi katerega je moralo kritištvo potegniti iz zaprašenega predala imena, kot so Sly Stone, Marvin Gaye, Otis Redding, Al Green, Prince...in katerega še gluhi ne bi opredelili za elektroniko. Od obskurnosti do zvezdništva, do muzike, ki jo lahko predvajate staršem in na glavnem MTV sporedu, ne da bi se dvignila obrv, kvečjemu orosilo nostalgično oko. Če so na Multiply, tako kot priliči pop plošči, vokali potisnjeni v ospredje in vse, kar bi lahko motilo, teče zadaj v vlogi kulise, pa je Lidellov nastop na srečo iz povsem drugačnega filma. Kar se na ploščku zdi kot malikovanje soul veličin, postane v živo komedija in eksces, med katerim blesti v jebača našemljeni Lidell s svojimi glasovnimi artikulacijami in manipulacijami, ki si jih privošči s semplerjem, sintetizatorjem in ritem mašino. Lidell, ki je izpilil veščino do te mere, da sproti sestavlja in maliči viže, je prvovrstni muskontar in zabavljač, kateremu je v petek jedla iz roke presenetljivo polna Menza, tudi tisti, ki so pričakovali predstavitev easy listening albuma in ne s plesno elektroniko podžgane ekstravagance. Ekstravagance, ki jo je v živo, s kopico kamer in pestjo posnetkov, da je Lidell mestoma izgledal kot hollywoodska zvezda, krojil tudi gajstni videast Pablo Fiasco. Virtuozno. In referenčno, posebej za nastope v živo znotraj zabavne elektronike.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
