Se ljudje v EU selijo zaradi služb ali socialnih ugodnosti?

Zunaj svoje domače države stalno živi okoli tri odstotke državljanov Evropske unije. So se odločili preseliti v tujino zato, ker imajo tam boljše priložnosti za delo, ali zato, ker bi radi izkoristili socialne ugodnosti države gostiteljice? O tem je tekla beseda na tokratnem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Nekateri poslanci so v razpravi o mobilnosti izpostavljali kot način za boj proti brezposelnosti, nekatere pa je skrbel finančni pritisk na socialno državo.

»Izkušnje kažejo, da se ljudje selijo zaradi služb, ne zaradi socialnih ugodnosti,« je v razpravi dejal evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve László Andor in dodal, da priseljenci ne izkoriščajo socialne države. Študija Evropske komisije je namreč pokazala, da so priseljenci bolj verjetno tisti, ki v proračun države gostiteljice več prispevajo, kot iz njega dobijo.

Ker v tujini živi tako majhen odstotek državljanov EU, to verjetno socialne države ne obremenjuje, je menil hrvaški poslanec Ivo Stier. Ob tem je dodal, da mora biti razprava o tem brez tabujev. »Če hočemo pridobiti zaupanje ljudi in se boriti proti krizi, potem potrebujemo pravo politiko priseljevanja,« je dejal.

Razprava bi morala biti utemeljena na dejstvih, ne pa na lažnih predstavah, je opozoril britanski poslanec Phil Bennion. »Načelo prostega pretoka oseb ne vključuje podpore ali zavračanja večjega priseljevanja,« je menil.

»Ljudi skrbi zdravstveni turizem in izkoriščanje socialnih ugodnosti, običajno v tistih državah, ki bi zadnje glasovale za tak proračun, ki bi nam omogočil vlaganja v periferiji Evrope in s tem odpiranje novih delovnih mest,« je dejala Francozinja Pervenche Berès.

Nizozemka Marije Cornelissen pa je prepričana, da je eden izmed načinov boja proti izkoriščanju ta, da bi za enako delo povsod dobili enako plačilo. (er)