Čeprav imajo službo, živijo v revščini

Znatno povečanje revščine med delovno sposobnim prebivalstvom je ena najvidnejših socialnih posledic gospodarske krize. Postopno zmanjševanje stopnje brezposelnosti morda ne bo dovolj za izboljšanje tega stanja, če se bo nadaljevala polarizacija plač, zlasti zaradi večjega števila zaposlitev s skrajšanim delovnim časom. To je ena glavnih ugotovitev iz Pregleda razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2013, ki ga je objavila Evropska komisija.

Poročilo kaže, da v nekaterih državah (na primer na Poljskem in v Bolgariji) veliko brezposelnih ni zaščitenih s standardnimi varnostnimi mrežami (nadomestila za brezposelnost, socialno varstvo) in so običajno odvisni od družinske solidarnosti ali neformalnega dela.

Bolj verjetno je, da osebe, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost, najdejo zaposlitev, kot osebe, ki ne prejemajo nadomestil. To zlasti velja v državah, ki imajo dobro zasnovane sisteme socialnih prejemkov (jih na primer sčasoma zmanjšujejo) in hkrati od prejemnikov nadomestila zahtevajo, da si iščejo zaposlitev. Takšni sistemi običajno podpirajo boljše usklajevanje spretnosti, s tem pa tudi bolj kakovostna delovna mesta, kar ljudem pomaga iz revščine, piše v poročilu.

Vse večje razlike med državami članicami na področju zaposlovanja in sociale pa po oceni pripravljavcev poročila »izhajajo iz zgodnjih let evra, ko se je neuravnotežena rast v nekaterih državah članicah na podlagi kopičenja dolgov, ki so ga povzročili nizke obrestne mere in velik priliv kapitala, pogosto povezovala z nezadovoljivo produktivnostjo in konkurenčnostjo«.

Brez možnosti devalvacije valute se morajo države območja evra, ki skušajo ponovno vzpostaviti stroškovno konkurenčnost, zanašati na notranjo devalvacijo (obvladovanje plač in cen). Ta politika ima svoje omejitve in slabosti tudi v smislu večje brezposelnosti in socialnih stisk, njena učinkovitost pa je odvisna od mnogih dejavnikov, kot so odprtost gospodarstva, trdnost zunanjega povpraševanja ter prisotnost politik in naložb, ki krepijo nestroškovno konkurenčnost, piše v poročilu. (er)