Poslanci zavračajo uredbo o semenih

Maja lani je Evropska komisija predstavila predlog nove uredbe o semenih, ki je povzročil precej razburjenja. Prepričani so bili, da si vrtičkarji po njenem sprejetju ne bi več smeli izmenjavati semen. Čeprav jim je evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov Tonio Borg kot predlagatelj zagotovil, da si bo vsakdo, ki se z vrtnarjenjem ne ukvarja poklicno, lahko še naprej menjaval semena z drugimi zasebnimi vrtnarji, mu niso povsem verjeli. Tudi v Sloveniji smo slišali opozorila, da je predlog uredbe napisan na kožo nadnacionalkam in ogroža vzdrževanje semen avtohtonih vrst.

Marija Gregori iz raziskovalne enote Biotehniškega centra Naklo je opozorila, da je že zdaj 75 odstotkov trga s semeni v rokah desetih nadnacionalk. Te po njenem mnenju stojijo tudi za omenjeno uredbo, čeprav so uporabo enotnih semen predpisali pod pretvezo prehranske varnosti, je pojasnila za Gorenjski Glas. V tem, da bi na ravni Evropske unije odločali, katera semena bi smeli razmnoževati in sejati, vidi tudi poseganje v našo kulturno dediščino. »Že zdaj je šlo 75 odstotkov avtohtonih vrst semen v pozabo.« Stare sorte so sicer glede donosa mogoče slabše, a so navajene na podnebje in tla. Zato so bolj odporne in uporaba pesticidov je posledično bistveno manjša, je razložila.

Izr. prof. dr. Mario Lešnik, dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, je sporočil, da so do predloga zadržani. »Ocenjujemo, da sprejetje uredbe v obstoječi obliki prinaša nesprejemljiva tveganja za neodvisnost RS na segmentu avtonomnega zagotavljanja semen rastlin. Uredba je osnovana zgolj na sistemu registracije sort in certificiranja procesa razmnoževanja, ki v svoje ospredje postavlja metodo testiranja in manipulacije s pogoji, ki jih številni vzdrževalci avtohtonih sort semen ne morejo izpolniti. Sprejetje omenjene uredbe pomeni ogrožanje izmenjave in vzdrževanja semen avtohtonih sort, s tem pa posledično izumrtje avtohtonih sort semen. Ogrožen je tudi razvoj ekološkega kmetijstva. Predlagan sistem lahko preko monopola velikih tujih podjetij pripelje do popolne tuje prevlade nad semeni, kar ogroža biodiverzitetno in prehransko neodvisnost RS,« je napisal Mario Lešnik.

Nemška nevladna organizacija Save our Seeds (SOS) je prav tako ocenila, da predlog uredbe odpira vrata nadnacionalkam, kot so Monsanto in Dupont Pioneer, da bodo lahko le one testirale, potrjevale in nadzirale semena. Prvič se lahko zgodi, da bodo podjetja lahko sama potrjevala semena za komercialno rabo, je za EU Observer dejal Benedikt Haerlin iz SOS.

O predlogu uredbe so zdaj odločali evropski poslanci, ki so člani Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, in ga zavrnili. Kot razlog za zavrnitev so navedli, da bi zagotovila Evropski komisiji preveliko moč, zato države članice pravil ne bi mogle prilagajati svojim potrebam. Če bodo predlog zavrnili tudi vsi poslanci na plenarnem zasedanju, bo predsednik Evropskega parlamenta predlagal Evropski komisiji, naj sporni predlog uredbe o semenih umakne.