Nova evropska državljanska pobuda, tokrat za pluralnost medijev

Evropska državljanska pobuda je politični instrument, s katerim lahko milijon državljanov Evropske unije od Evropske komisije zahteva, naj Evropskemu parlamentu predlaga zakonodajo z določenega področja. Podporniki pobude morajo biti nujno iz vsaj sedmih držav članic, glasovi pa se štejejo le, če v nacionalnih državah presežejo določeno mejo. Prvo uspešno državljansko pobudo Right2Water je podprlo 1,8 milijona Evropejcev, Slovenci smo prispevali nekaj več kot 21 tisoč glasov, slovenska podpora pa se med vse glasove ne bi štela, če bi jih zbrali manj kot šest tisoč.

V Nemčiji je pobuda proti privatizaciji upravljanja z vodo dobila kar 1,3 milijona podpisov. Nemški sindikat Verdi, ki je takrat podprl iniciativo in ki ima dva milijona članov, se je odločil podpreti še eno pobudo, pobudo za zagotovitev pluralnosti medijskega prostora. Ta Evropsko komisijo poziva, naj pripravi zakonodajo, ki bi jo nato implementirale države članice in bi onemogočala koncentracijo lastništva medijev ter novinarje branila pred napadi, poroča EUobserver. Pobudniki morajo dovolj podpornikov zbrati do 18. avgusta.

»Ko je leta 2008 Berlusconi znova postal italijanski premier, je Evropski parlament Komisijo prosil, naj ukrepa, saj je prihajalo do jasnih kršitev svobode medijev. Berlusconi je namreč poleg lastnih medijev nadziral še javne,« je predstavnik iniciative Giovanni Melogli iz Mednarodne zveze novinarjev razložil, zakaj je sprejem nadnacionalne zakonodaje nujen. »Evropska komisija trdi, da se zavzema za medijsko svobodo, po drugi strani pa nima nobenih pristojnosti ukrepati v notranjih zadevah članic Unije.«

Tako tudi ni ukrepala na Madžarskem, ko je koalicija pod vodstvom Viktorja Orbana spreminjala medijsko zakonodajo. Kritike s strani Komisije so preprosto izzvenele v prazno, je opozoril novinar Attila Mong, ki je bil odpuščen z madžarskega javnega radia, ker je z minuto molka protestiral proti novim medijskim zakonom. »Sedaj imamo tako Berlusconizacijo in Putinizacijo medijev. Edino upanje je, da Evropska komisija dobi moč ukrepati v primerih kršitev človekovih pravic v državah članicah,« je dodal.

Koncentracija lastništva je problem tudi v Veliki Britaniji, Bolgariji, na Češkem in v Romuniji, kjer je večina medijev v lasti peščice ljudi s političnimi interesi, zato bo kampanja dovolj podpore najverjetneje dobila brez težav. Seveda, če bodo le mediji o njej poročali. (er)