Japonska »razširila« ustavo

Japonske »samoobrambne sile« bodo po »kreativni interpretaciji« devetega člena ustave in na veliko zadovoljstvo ZDA ter nezadovoljstvo Kitajske lahko bistveno razširile področje svojega delovanja. Več >>

Japonski predsednik vlade Šinzo Abe se je kljub številnim protestom, med katerimi je prišlo celo do samozažiga in kljub javnemu mnenju, ki nasprotuje spremembi miroljubne japonske ustave, odločil narediti zgodovinski korak in spremeniti oziroma »drugače tolmačiti« deveti člen japonske ustave, in to tako, da bo dovoljevala uporabo japonske vojske tudi izven strogo ustavne »samoobrambne« vloge. Po oceni kritikov in tudi po večinskem javnem mnenju, ki med 50 in 70 odstotki nasprotuje tej potezi vlade, gre za spremembo, ki bi državo lahko pahnila v nove vojaške spopade s sosedi – predvsem Kitajsko. Mnogi opozarjajo tudi na dejstvo, da je sedanja ustava, sprejeta po koncu druge svetovne vojne Japonski zagotavljala mir več kot 70 let. Conn Hallinan, zunanjepolitični analitik In Focusa, je presenečen, ker se večji del sveta zaradi teh sprememb ne vznemirja preveč. »Mislim da bi morali biti ljudje zaradi tega zelo zaskrbljeni. Presenečen sem, da niso tako zaskrbljeni, kot bi morali biti. Če bi v tem trenutku moral izbrati neko posebno, najbolj nevarno regijo na svetu, potem to ne bi bil Bližnji vzhod in prav tako ne vzhodna Evropa. Izbral bi vzhodno kitajsko morje. Ta poteza japonskega predsednika vlade namreč bistveno spreminja ustavo, in to na podlagi strahu, ne pa na podlagi odločitve volivcev, preprosto s pomočjo reinterpretacije, ki naj bi Japonski omogočila, da bodo njihove samoobrambne sile lahko s svojimi enotami intervenirale na drugih območjih, to bi lahko bila Tajvanska vrata, Južno kitajsko morje ali Vzhodno kitajsko morje. Veliko bolj bi morali biti zaskrbljeni, kajti opraviti imamo z dvema zelo močnima državama, Kitajsko in Japonsko, Japonska pa je tudi v vojaškem zavezništvu z ZDA. Če bi prišlo do kakršnega koli spopada med Japonsko in Kitajsko, potem bi tu prišlo tudi do neposrednega spopada dveh jedrskih sil,« ocenjuje Con Hallinan.

Zanimivo je, da samo okoli 35 odstotkov japonskega prebivalstva podpira sedanjo »kreativno« spremembo japonske ustave. Japonski predsednik vlade zato ustave ni mogel spremeniti s pomočjo referenduma, saj bi njegov predlog skoraj zagotovo propadel. Da bi s svojo pobudo, za katero si prizadeva že leto in pol končno vseeno uspel, se je torej odločil za »birokratski manever«, ki bi v prihodnje Japonski omogočil, da sodeluje pri tem, kar so ZDA, npr., naredile v Iraku, Libiji in drugih državah, ki so se znašle na tnalu ameriških intervencij ob podpori »koalicij voljnih«. Če k temu dodamo še precej resne konflikte med Japonsko in Kitajsko glede več otokov, potem bi se takšna situacija lahko res lahko spremenila v potencialno krizno žarišče. Kitajska namreč krepi zavezništvo z Rusijo, druge države – Vietnam, Južna Koreja, Filipini, Avstralija – pa so že vrsto let v tesnih zavezniških odnosih z ZDA. Japonska vojska sicer nima jedrskega orožja, vendar ima država zelo velike količine jedrskega materiala, ki bi ga lahko v zelo kratkem času uporabila za izdelavo orožja. Japonska vojska je tudi tehnološko na visoki ravni in je po moči podobna tistim v Evropi, npr., francoski vojski.

V Južnem in Vzhodnem kitajskem morju so pogosti tudi »spopadi« med ribiškimi in patruljnimi ladjami različnih mornaric, predvsem japonskih, kitajskih in vietnamskih, kjer se kot »orožje« sicer še vedno uporabljajo le vodni topovi, s katerimi se »zalivajo« nasprotne ladje, vendar se je več takšnih spopadov že končalo s trčenji in tudi s potapljanjem ladij. Zelo malo je tudi potrebno, da bi prišlo do kakšne usodne napake pri tesnih preletih japonskih in kitajskih vojaških letal nad spornimi otoki.

Kakorkoli že, od današnjega dne naprej bo japonska vojska imela veliko več manevrskega prostora pri izvajanju »kolektivne samoobrambe« ali pri izvajanju vojaške »pomoči« zavezniškim državam. Znano je, da so predvsem ZDA vspodbujale Japonsko, da točno v tej smeri spremeni svojo, po mnenju ZDA preveč restriktivno ustavo. »Gre za spremembo v dimenziji. Sedaj smo živeli v svetu z dvema dimenzijama, sedaj pa smo dobili še tretjo dimenzijo – kar je globalni standard,« je dejal japonski diplomat Kunihiko Miyake.

Demonstranti, ki so se zbrali pred sedežem vlade v Tokiu, se s temi pogledi očitno niso strinjali. Več tisoč jih je demonstriralo, dan pred tem pa se je en demonstrant tudi zažgal, kar je na Japonskem precej redka oblika protesta. Demonstranti so nosili različne napise in skandirali: »Ne želimo videti naše otroke in vojake umirati!,« ter: »Zaščitimo ustavo!« Vse dosedanje vlade so sicer s svojimi ukrepi že doslej korak za korakom »širile« določila sedanje ustave, vendar nobena vlada ustave ni poskusila »interpretirati« na tako »kreativen« način, kot je to pravkar naredila vlada Šinza Abeja.

• izjavalgbt [.pdf] (213 kB)