Izak Košir

 |  Družba

Ko urednica izjavi, da smo gledali eno od boljših Tarč

Četrtkova Tarča, kjer je bila v goste povabljena tudi konservativka Angelca Likovič, upokojena ravnateljica osnovne šole in vidna članica Gibanja za otroke in družine Aleša Primca

Četrtkova Tarča, kjer je bila v goste povabljena tudi konservativka Angelca Likovič (desno), upokojena ravnateljica osnovne šole in vidna članica Gibanja za otroke in družine Aleša Primca
© RTVSLO / MMC

Po četrtkovi oddaji Tarča o pravici do splava se je zdelo, da odgovorni, torej urednice in uredniki na nacionalni televiziji, "modro" molčijo. A pojasnila tičijo skrita stran od družabnih omrežij, namreč v rubriki Varuha pravic gledalcev in poslušalcev Odzivi in odgovori, kjer je objavljena korespondenca med profesorjem za medije na FDV Markom Milosavljevićem in urednicama Jadranko Rebernik (odgovorna urednica informativnega programa) ter Mojco Pašek Šetinc (urednica dnevno-informativnih oddaj). Prvi je odgovorno urednico in njeno ekipo pozval k takojšnjem kolektivnem odstopu. Milosavljević je zapisal, da bi moral odstopiti tudi urednik oddaje Dobro jutro, ki je prejšnji teden prav tako organiziral razpravo o splavu, po profesorjevem mnenju gre namreč za "neprimerno umeščenost tematike v programski čas in v programski kontekst". Pri zadnji tematiki Tarče pa za "neustrezno posvečanje osrednjega programskega časa eni temeljnih ustavnih in ženskih pravic".

Milosavljević poudarja, da je ukvarjanje s to ustavno in žensko pravico predvsem prilagajanje javne televizije verskim zahtevam ene od verskih skupnosti v Sloveniji: "Zato takšno sledenje interesom ene verske skupnosti kaže na pomanjkanje uredniške neodvisnosti, kritičnega razmisleka in skrbi za celotno slovensko javnost. Takšna drža je neprimerna za javni medij in ni v skladu z zahtevami Zakona o RTV Sloveniji. Pričakujem ustrezno ravnanje vodstva RTV Slovenija, TV Slovenija, varuha uporabnikov RTV Slovenija in Programskega sveta RTV Slovenija."

Odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik je v svojem odgovoru zapisala, da jo "skrbi me, če nekdo na tako uglednem položaju kot je profesor na fakulteti (in to celo na fakulteti, ki goji mlade bodoče novinarje, mlade intelektualce) razmišlja na tak način". Nato pa odgovorila, da verjame, da je Slovenija "še vedno družba, v kateri v letu 2016 pravzaprav ni teme, o kateri ne bi mogli govoriti". Omenila je tudi, da je 25 let po osamosvojitvi in 26 let po prvih demokratičnih volitvah je trditi karkoli drugega naravnost žalostno: "To, da lahko svobodno govorimo in razmišljamo, brez strahu, da nas bodo zaprli ali ubili, zaradi drugačnega mnenja ali spregovorjene besede, je najvišji demokratični postulat. In čeprav smo do slovenske družbe in politike marsikdaj zelo kritični, nam je vsaj to še ostalo bolj ali manj nedotaknjeno. Tudi kot ustavna pravica. In ravno to je naloga javne televizije - da spodbuja dialog in odpira prostor za čim širšo debato; da osvešča, informira in tudi izobražuje. Naša gostja dr. Metka Mencin – Čeplak je včeraj v oddaji lepo in jasno povedala: tema o splavu je politična tema. To ni tema ene verske skupine, kot pravite vi, to je politična in družbena tema."

Milosavljevićev predlog, naj odstopi, pa Jadranka Rebernik jemlje kot nedopusten pritisk na uredniško in novinarsko svobodo in neodvisnost: "Ponosna sem na mojo uredniško ekipo in na moje novinarje v Informativnem programu, ki so redno deležni različnih bolj ali manj perfidnih napadov različnih interesnih skupin, a kljub temu dnevno garajo, tudi za ceno zdravja in zasebnega življenja, da pripravijo dober informativni program. Za razliko od marsikoga lahko delamo z mirno vestjo. Nihče od nas ni zavezan nobeni politični strani in ne dolguje ničesar nobeni interesni skupini. To vidim kot poslanstvo nacionalne televizije in novinarstva."

Milosavljević ji je na to odgovoril, da je pritožba njegova zakonska pravica in če jo Jadranka Rebernik razume kot nedopusten pritisk, potem ne razume nekaj zelo pomembnih stvari: "Kot državljan Republike Slovenije in kot uporabnik in plačnik RTV Slovenija imam pravico do izražanja svojega mnenja o njihovih programih in njihovem početju (kadrovskem, pravnem, ekonomskem). Pravico imam izražati kritiko njihovega početja in kot uporabnik RTV Slovenija imam pravico do pritožbe, pa tudi do prijave početij, če bi zanje menil, da so nezakonite. To ni nekaj, o čemer bi lahko odločala vi ali kdorkoli z RTV Slovenija. To je moja pravica. O dejavnosti RTV Slovenija pišem, sodelujem v javnih razpravah in v strokovnih krogih že več kot 20 let. In to bom počel tudi v nadaljnih letih, ne glede na to, kaj vi osebno menite, da smem početi, ali če menite, da bi morda potreboval vaše dovoljenje. Če hkrati menite, da je izražanje mnenja, kritike ali tudi pošiljanje pritožb - kar je moja zakonska pravica - za vas "nedopusten pritisk na uredniško in novinarsko svobodo in neodvisnost", potem imate hude težave z poznavanjem konceptov "nedopustnega pritiska", pa tudi svobode in neodvisnosti. Kot državljan ali pa kot profesor novinarstva imam pravico in hkrati državljansko in profesionalno dolžnost, da spremljam medijsko in novinarsko dogajanje in da opozarjam na problematične prakse. O tovrstnih vprašanjih (tudi kritikah) sem razpravljal s praktično vsemi vodstvi, direktorji in uredniki RTV Slovenija vse od Žarka Petana naprej. Z veliko večino - tudi sedanjega vodstva - smo imeli in imamo korekten, zelo profesionalen odnos, ki ni nikoli zašel v sfero osebne diskreditacije ali prepovedovanja izražanja mnenj ali kritike, temveč smo korektno razpravljali in sodelovali naprej. Hkrati nisem v nobeni poziciji moči - niti zakonodajni, niti izvršni, niti sodni - prek katere bi lahko izvajal "nedopustni" pritisk. Če urednik na javni televiziji vidi gledalčevo pripombo ali pritožbo kot "nedopusten pritisk", potem ima tak urednik hude težave z demokratičnimi principi. Oziroma teh demokratičnih principov ne pozna ali pa ne spoštuje. In na koncu le še to: res je, Slovenija je svobodna, demokratična država."

In tu se ni končalo, saj se je nato v korespondenco vmešala še urednica dnevno-informativnih oddaj Mojca Pašek Šetinc, ki je najprej poudarila, da si je oddajo Tarča ogledala v celoti. No, ja, od urednice dnevno-informativnih oddaj najbrž ne bi pričakovali, da bi si je ogledala le polovico, kljub temu, da gre za tedensko oddajo, kajne? Je pa v njenem zapisu podatek, ki smo ga iskali vse od prejšnjega tedna - torej, kdo je v odsotnosti urednice Ilinke Todorovski uredil zadnjo oddajo Tarča. V odjavni špici oddaje namreč urednik oddaje ni bil podpisan. No, Mojca Pašel Šetinc v svojem odgovoru (zdaj tudi uradno) razkriva, da je bil to urednik tedenskih oddaj Vanja Vardjan. Urednica dnevno-informativnih oddaj pojasnjuje, da so se naprej zgostili zapisi po Facebooku, nato pa je Vardjanu z bolniške "zelo kritično pismo poslala urednica (urednica Tarče Ilinka Todorovski, op.p.), češ, zakaj si sploh drzne to temo obravnavati in, to še preden je bila oddaja v živo v programu". Mojca Pašek Šetinc je to označili za svojevrsten pritisk na urednika in uredniško politiko. Najbrž le ni prebrala vseh zapisov na Facebooku, saj je bilo večkrat jasno izpostavljeno, da je sporen že uvodni napovednik oddaje, ki ga je nato nacionalna televizija spremenila oziroma omehčala. Torej je nekdo od odgovornih te zapise le bral, se z njimi očitno strinjal in jih upošteval. Tega nobena od urednic vpletenih v dotično korespondenco ni omenila.

Mojca Pašek Šetinc je šla celo tako daleč, da je podala "subjektivno oceno" in meni, da je bila izvedba te Tarče ena boljših. V nadaljevanju poudarja, da je voditeljica Vida Petrovčič oddajo vodila z dovolj veliko mero kritične distance in izjemno suvereno, "pokazale so se njene dolgoletne novinarske in voditeljske izkušnje". Nato pa dodaja, da po njenem oddaja v ničemer ni bila PR-oddaja ene verske skupnosti, "ne po izboru gostij in gosta, ne po izboru vprašanj in prispevkov, pravzaprav in prej obratno - pokazala drugo plat medalje, torej zakaj moramo imeti splav ustavno dostopen in zakaj moramo to področje legalizirano". Spoštovanemu kolegu, kot je naslovila prof. Milosavljevića, ki je po njenem pač nasploh kritičen do uredniške in programske politike TV Slovenija, pa bi posredovala zgolj vprašanje, "ali meni, da so za nacionalno televizijo določene teme v naprej prepovedane, ali pa meni, da so dopustne, če so obravnavane tako kot on meni, da morajo biti obravnavane". Za konec je dodala: "Z odstopi sicer, kot veste , nimam težav."

Po pričujočih odgovorih urednic nacionalne televizije se lahko zgolj vprašamo, ali smo res vsi gledali isto oddajo?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.