Neža Oder, STA

 |  Politika

Trump zavrnil Madurov klic in dejal, da imajo ZDA »veliko opcij« za Venezuelo

Ameriški predsednik se bo venezuelskemu kolegu javil takoj, ko se v državo vrne demokracija

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro
© Arhiv Mladine

Ameriški predsednik Donald Trump se je konec julija s sankcijami odzval na napoved skupščine, ki bi omogočila vladajočim socialistom v Venezueli, da se obdržijo in utrdijo na oblasti. Trump je venezuelskega predsednika Nicolása Madura označil za slabega vodjo, ki »sanja, da bi postal diktator«. S tem se strinjajo tudi nekateri kritiki, Maduro pa vztraja, da je to edini način, da umiri razmere v razdeljenem narodu.

»ZDA ne bodo stale ob strani, ko Venezuela propada. Če bo Madurov režim vsilil svojo ustavodajno skupščino, bodo ZDA sprejele trdne in hitre gospodarske ukrepe. Še enkrat pozivamo k svobodnim in poštenim volitvam,« je opozoril Trump.

S sankcijami je vlada ZDA 31. julija, dan po spornih volitvah v ustavodajno skupščino, trinajstim sedanjim in nekdanjim uradnim predstavnikom Venezuele zamrznila ameriška sredstva in jim onemogočila poslovanje z ameriškimi podjetji.

Maduro se je na sankcije odzval z ogorčenjem in pozval svojega zunanjega ministra Jorgeja Arreaza, naj organizira telefonski pogovor ali srečanje s Trumpom. »Vas ne zanima, da bi se pogovorili z Venezuelo? Tu sem,« je Maduro dejal v nagovoru skupščini v četrtek. Obenem se je obregnil tudi ob Trumpa, češ da je prišel na oblast »v čudnih okoliščinah«. Venezuelski predsednik je predlagal, da bi se s Trumpom srečala 20. septembra v New Yorku ob zasedanju generalne skupščine ZN.

»ZDA so na strani Venezuelcev, ki se soočajo z zatiranjem Madurovega režima in predsednik Trump bo z veseljem sprejel pogovor z voditeljem Venezuele takoj, ko se v državo vrne demokracija.«

Ko se je venezuelski predsednik po telefonu skušal pogovoriti s Trumpom, pa je slednji pogovor zavrnil. »Predsednik Trump je od vsega začetka prosil, naj Maduro spoštuje venezuelsko ustavo, opravi svobodne in poštene volitve, izpusti politične zapornike, preneha s kršitvami človekovih pravic in preneha zatirati venezuelsko ljudstvo. Madurov režim tega poziva ne le ZDA, ampak tudi drugih držav iz regije in sveta, ni upošteval. Raje je izbral pot diktature,« je sporočila Bela hiša.

»ZDA so na strani Venezuelcev, ki se soočajo z zatiranjem Madurovega režima in predsednik Trump bo z veseljem sprejel pogovor z voditeljem Venezuele takoj, ko se v državo vrne demokracija,« še dodaja sporočilo.

Volitve v ustavodajno skupščino, ki jih je opozicija označila za Madurov poskus vzpostavitve komunistične diktature, so ohladile odnose med Caracasom in Washingtonom. V petek na novinarski konferenci je tako Trump dejal, da »imajo ZDA veliko opcij za Venezuelo«, ob tem pa ni želel izključiti niti možnosti vojaškega posredovanja. Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino je Trumpove besede označil za »dejanje norosti«.

Venezuelska ustavodajna skupščina je v soboto izrekla podporo Maduru. »Zavračamo strahopetne, nesramne in nizkotne grožnje« Trumpa proti »sveti suverenosti Venezuele«, je na Twitterju zapisala predsednica skupščine Delcy Rodriguez. Vseh 545 članov skupščine se bo pridružilo Maduru »pri obrambi« države, je še dodala.

»Ta nespametna grožnja predsednika Donalda Trumpa želi Latinsko Ameriko in Karibsko otočje zvleči v konflikt, ki bi trajno spremenil stabilnost, mir in varnost v naši regiji,« je komentiral zunanji minister Jorge Arreaza.

»Ta nespametna grožnja predsednika Donalda Trumpa želi Latinsko Ameriko in Karibsko otočje zvleči v konflikt, ki bi trajno spremenil stabilnost, mir in varnost v naši regiji.«

Proti uporabi sile je nastopila gospodarska skupina Mercosur, ki jo poleg izločene Venezuele sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj. Skupina je Venezuelo suspendirala zaradi nespoštovanja demokratičnih načel, ob trenutnem dogajanju pa je komentirala, da sta edini sprejemljivi orodji za spodbujanje demokracije dialog in diplomacija.

Proti vojaški intervenciji v Venezueli se je izrekla tudi Kolumbija: »Zavračamo vojaška sredstva in uporabo sile v mednarodnem sistemu. Vsa sredstva morajo biti miroljubna in morajo spoštovati suverenost Venezuele.« Kolumbija, sicer ena najostrejših kritičark venezuelske vlade, je ravnanje venezuelskih oblasti jasno kritizirala, vseeno pa verjamejo v miroljubno rešitev, so poudarili, tudi če se to zdaj zdi težko.

V nedeljo je kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos ob srečanju z ameriškim podpredsednikom Mikom Pencem ponovil ta stališča in dejal, da o možnosti vojaškega posredovanja sploh ne bi smeli razmišljati. Pence se bo na svojem obisku v Latinski Ameriki, kjer se bo mudil v Kolumbiji, Argentini, Čilu in Panami, poskušal dogovoriti o skupnem izvajanju pritiskov na Madura. ZDA ne bodo »le gledale, kako Venezuela razpada«, je dejal ameriški podpredsednik in ob tem poudaril nujnost mirne rešitve.

V boju proti »imperialističnemu sovražniku« so Venezuelo podprle Bolivija, Kuba, Ekvador in Nikaragva.

Venezuela je sicer v najhujši politični krizi zadnjih desetletij. Štirje meseci protestov so terjali že več kot 125 življenj. 

Preberite si še: 

Strah pred vrnitvijo desnice. Venezuelci, četudi živijo v pomanjkanju, se bolj bojijo vrnitve desnice na oblast kot nesposobnosti sedanjega levičarskega predsednika Nicolasa Madura. Piše Darja Kocbek.

Razsulo v Venezueli. Iz cvetoče države, bogate z nafto, v lakoto. Piše Marjan Horvat. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.