Športni sodniki ves svoj prosti čas namenijo sojenju, ki je zelo naporno in zelo slabo plačano

Košarkarska pogajanja

© MaxPixel

Pogajanja o višini sodniških stroškov so še vedno v teku. Spomnimo, Izvršni odbor KZS je na seji 30. maja 2017 sprejel sklep o višini sodniških stroškov. Sodniške takse so ostale nespremenjene glede na pretekle sezone, Izvršni odbor je opredelil višino taks za prijateljske in trening tekme, določil število brezplačnih sojenj sodnikov v času pripravljalnega obdobja klubov ter določil višino kilometrine na 0,18 evra na kilometer. Zaradi določene višine kilometrine, ki se je znižala za skoraj 44 odstotkov je v začetku tekmovalne sezone 2017/2018, od 1. septembra do 15. oktobra 2017, prišlo do stavke sodnikov, ki niso želeli soditi tekem pod okriljem KZS. Posledica te odločitve je bil zamik tekmovanj v vseh kategorijah. Sprte strani so dorekle, da bodo do 30. aprila sprejele dogovor o višini stroškov za prihodnjo tekmovalno sezono. Zamik konca moratorija je bil nato soglasno podaljšan do petka 15. junija.

V pogajanjih o višini sodniških stroškov sodelujejo tri ključne stranke: sodniki, klubi ter zveza. Sodnike in njihove interese zastopa pogajalska skupina pod okriljem Društva košarkarskih sodnikov. Za potrebe in želje klubov skrbijo predstavniki klubov, ki so združeni pod streho združenj klubov v posamezni tekmovalni kategoriji, tako v moški, kot tudi v ženski konkurenci. KZS pa predstavlja neke vrste kohezivni element med sodniki in klubi, saj klubom izdaja račun za stroške tekme, sodnikom pa enkrat mesečno izplača stroške za opravljeno delo na tekmah.

Omenjeni deležniki so od februarja v intenzivnih pogajanjih, saj je v interesu vseh vpletenih, da se poišče skupno, razumno rešitev, ki bo koristila tako klubom, sodnikom, igralcem, kot tudi zvezi. Da bi ugotovili zakaj do dogovora še ni prišlo, si je potrebno kronološko ogledati razvoj dogodkov. Kljub odsotnosti dogovora je dosedanji razvoj pogajanj potekal v pravo smer, do uspešnega zaključka pogajanj pa je potrebno uskladiti le še nekaj točk.

Košarkarski sodniki so v letošnji sezoni ob vikendih, ko potekajo ligaška tekmovanja, tj. sobota in nedelja, sodili od tri, do več kot šest tekem. Prihaja do preobremenjenosti in izgorelosti sodnikov, ki celoten konec tedna preživijo v dvorani za smešno nizko mezdo.

20. februarja so se na sedežu KZS predstavniki zveze srečali s pogajalsko ekipo Društva košarkarskih sodnikov. Na srečanju so izmenjali poglede na košarko, sojenje ter diskutirali o odnosu med organizacijama. Obe strani sta se strinjali, da je izobraževanje sodnikov v domeni Društva košarkarskih sodnikov ob močni podpori najkvalitetnejših sodnikov v Sloveniji, predvsem mednarodni košarkarski sodniki pa morajo postati aktivnejši. Strani sta se zavzeli za podpis tripartitnega dogovora s posameznim sodnikom, ki mu organizaciji financirata mednarodne seminarje, v dogovor pa bodo vključene pravice, dolžnosti in finančne odgovornosti posamezne strani. Kot zanimivost velja dodati, da je finalno serijo članskega državnega prvenstva, ki se je končala po petih tekmah, sodilo le pet sodnikov. Od septembra 2017 pa je s sojenjem prenehalo okrog 40 sodnikov, po mnenju predstavnikov Društva košarkarskih sodnikov je vzrok za ta upad moč iskati v situaciji, ki je nastala pred pričetkom sezone. Sojenje tekem v najmlajši starostni kategoriji, tj. kategoriji do 9 let, so prevzeli trenerji, v kategoriji do 11 let pa tekme sodi zgolj en sodnik.

Približno teden dni kasneje, torej konec februarja so se predstavniki sodnikov srečali s predstavniki klubov. Na tem srečanju so bila predstavljena ključna pogajalska izhodišča. Prvič, sojenje vseh sodnikov na tekmah pod okriljem KZS, to pomeni, da se ohrani trenutno stanje. Drugič, dvig taks na tekmah v nižjih starostnih kategorijah. Gre za logični ukrep, saj so sodniške takse nespremenjene že od tekmovalne sezone 2009/10, žal pa enako ne moremo trditi za stroške temeljnih življenjskih potrebščin. Najnižja bruto taksa na tekmah mlajših kategorij trenutno znaša 13 evrov. Tretjič, takse na članskih tekmah ostanejo nespremenjene. Sodnik za tekmo v najnižji, tj. četrti ligi prejme 52 evrov bruto, kar predstavlja dobro tretjino takse, ki jo prejme sodnik, ki sodi tekmo v prvi ligi. Četrtič, kilometrina se lahko zniža za največ 15 odstotkov. S trenutnih 0,32 evra na prevožen kilometer bi to pomenilo, da se postavka lahko zniža za največ 5 centov. Petič, dvig taks je postopen. S tem bi se lahko klubi bolje pripravili na dvig taks, tudi KZS bi dobila čas, da se pripravi na spremembe obračuna sodniških stroškov.

Sodniki, klubi in KZS so se naslednjič sestali 24. aprila, kjer so klubi predstavili svoj predlog, ki je zajemal 10-odstotno znižanje taks na članskih kategorijah, odpravo tehničnega komisarja na tekmah četrte lige ter znižanje kilometrine na 20 centov. Pogajanja so se hitro zaključila, saj vse strani niso uspele najti skupnega jezika, je pa na sestanku nastal zapis o stvareh, o katerih se strinjajo vse strani. Predlog je za predstavnike Društva košarkarskih sodnikov nesprejemljiv, poleg tega je sodniško društvo predlagalo znižanje kilometrine na 0,28 evra. Zavezali so se, da je potrebno poiskati skupno rešitev ter, da se lahko dnevnice, ki predstavljajo približno 3 odstotke izdatkov, ukinejo, v kolikor se strani dogovorijo za postopno zvišanje taks na tekmah mlajših kategorij. Na tem sestanku so se ključni akterji tudi dogovorili, da se zamakne konec moratorija do 15. junija 2018.

Tako klubi, kot tudi vodstvo KZS se zavedata, da bodo v primeru nespremenjenih stroškov ter kilometrine v višini 0,18 evra ostali brez sodnikov.

Na naslednjem sestanku, ki je bil 10. maja, sta bila s strani Društva košarkarskih sodnikov predstavljena dva predloga, ki sta zajemala vse dotedanje dogovore in želje sodnikov, klubov in zveze. Po prvem od teh predlogov, bi se stroški za klube v treh sezonah znižali za 125.000 evrov (dvig taks šele v sezoni 2019/20, kilometrina 0,30) oz. po drugem za 111.000 evrov (dvig taks že v sezoni 2018/19, kilometrina 0,28). Klubom se je zdel predlog primeren, uskladiti pa se je bilo potrebno še glede nekaterih podrobnosti.

Pred zaključkom pogajanj pa je svoj predlog in analizo predstavila še KZS, ki je sodnikom omenjena dokumenta po elektronski pošti poslala v ponedeljek, 11. junija. V priponki so sodniki prejeli tudi analizo trenutnega stanja. V analizi je predstavljen tudi indeks števila sodnikov na posamezno tekmo, ki je iz 0,469 v sezoni 2011/12 padel na 0,251 v sezoni 2017/18. To gre pripisati upadu števila sodnikov in povečanju števila tekem, na račun uvedbe kategorij do 11 in 9 let. Ciljni indeks je 0,320, kar pomeni, da je v Sloveniji 75 sodnikov premalo, seveda ob predpostavki, da s sojenjem ne zaključi noben sodnik.

Predlog KZS, ki s sodniško organizacijo še ni popolnoma usklajen, se v določenih taksah razlikuje z dopolnjenim predlogom Društva košarkarskih sodnikov, ki je predlog uskladila z združenjem klubov prve in druge lige, ki krijejo največji delež sodniških stroškov. Pri ostalih združenjih klubov pa sodniška organizacija ni imela sogovornikov, ki bi se bili pripravljeni pogajati. Klubi in sodniki so se morali uskladiti v 42. točkah, saj določila iz moratorija zahtevajo, da se morajo stranke v sporu uskladiti glede vseh taks. Do srečanja, ki je bilo 28. maja so se uskladili glede 36 točk, na sestanku pa so uspešno dorekli še nadaljnje tri točke. Odprte so ostale zgolj točke o višini takse za tretjo in četrto ligo ter višina kilometrine. Zaradi nesoglasij glede višine taks za tretjo in četrto ligo so pogajanja na zadnjem sestanku obtičala na mrtvi točki.

Sodnik za tekmo porabi približno tri ure, k temu je treba dodati še čas, ki ga porabi za prihod do dvorane ter pot nazaj domov. V kolikor ima sodnik dve tekmi ali več tekem zapored, niti ni tako presenetljivo, da sodniški par prejme dnevnico, ki mu pripada po najmanj šestih urah.

S klubi na najnižjem nivoju tekmovanja sodniška organizacija ni sprejela dogovora, zato je do nadaljnjega vse odprto in prepuščeno usodi sklepov Izvršnega odbora KZS. Pogajalci sodniške strani se niso mogli strinjati o nižji kilometrini, kot je 0,27 evrov na kilometer ter o taksah, ki bi bile nižje od taks na »vaških tekmovanjih«. Usoda taks je v rokah KZS, ki ima dve možnosti. Lahko potrdi konec moratorija, kar pomeni, da bodo takse enake, kot v prejšnjih (devetih) sezonah, kilometrina pa bo 18 centov na kilometer. S tem ukrepom bi se potrdila odločitev Izvršnega odbora, ki je 30. maja 2017 sprejel sklep o novi višini sodniških stroškov. Prav ta sklep pa je bil povod za stavko sodnikov, ki je prestavila pričetek tekmovanj v vseh kategorijah na začetku sezone. Kot alternativo pa lahko Izvršni odbor sprejme predlog KZS, kar pomeni, da se bodo takse v članskih kategorijah v povprečju znižale za 12 %, pri mlajših starostnih kategorijah pa povišale za 30 %, kilometrina pa bo znašala 24 centov. K slednji rešitvi se nagiba tudi Generalni sekretar KZS.

V tem trenutku je najbolj pereča problematika upadanja števila aktivnih sodnikov ter porast števila ekip v ligaških tekmovanjih pri mlajših kategorijah. Trenutno je aktivnih 181 sodnikov, v mlajših starostnih kategorijah pa bo naslednjo sezono nastopalo 773 ekip. Sodniki so v letošnji sezoni ob vikendih, ko potekajo ligaška tekmovanja, tj. sobota in nedelja, sodili od tri, do več kot šest tekem. Prihaja do preobremenjenosti in izgorelosti sodnikov, ki celoten konec tedna preživijo v dvorani za smešno nizko mezdo. Tako klubi, kot tudi vodstvo KZS se zavedata, da bodo v primeru nespremenjenih stroškov ter kilometrine v višini 0,18 evra ostali brez sodnikov.

Na KZS ugotavljajo, da so sodniki kilometrino in dnevnice začeli izrabljati, kot finančni korektiv. V analizi so še dodali, da so sodniki »z nerealnim prikazovanjem časa prebitega na tekmah predvsem v kategorijah, kjer se tekme igrajo po turnirskem sistemu, želeli dvigniti znesek«. Dnevnice so do sedaj bile izračunane na podlagi časa, ki ga je sodnik porabil od odhoda do prihoda domov, po predlogu KZS pa naj bi se dnevnice obračunale na podlagi razdalje od kraja bivanja. Po tekmovalnih propozicijah mora sodnik na tekmo priti najmanj eno uro pred pričetkom tekme. Tekma v povprečju traja približno 90 minut, po tekmi mora prvi sodnik pregledati zapisnik, skupaj z uradnimi predstavniki ekip pa izpolniti poročilo o tekmi. Predpostavimo, da po koncu tekme za »administrativna« dela sodnik porabi 30 minut. Torej sodnik za tekmo porabi približno tri ure, k temu je treba dodati še čas, ki ga porabi za prihod do dvorane ter pot nazaj domov. V kolikor ima sodnik dve tekmi ali več tekem zapored, niti ni tako presenetljivo, da sodniški par prejme dnevnico, ki jima pripada po najmanj šestih urah.

Ljudje na zvezi ter v klubih se očitno ne zavedajo oz. pozabljajo, da so sodniki le normalni ljudje, ki praktično ves prosti čas namenijo sojenju. Poleg redne službe opravljajo tudi delo sodnika, ki je tako fizično, kot tudi psihično zelo naporno.

Ljudje na zvezi ter v klubih se očitno ne zavedajo oz. pozabljajo, da so sodniki le normalni ljudje, ki praktično ves prosti čas namenijo sojenju. Poleg redne službe opravljajo tudi delo sodnika, ki je tako fizično, kot tudi psihično zelo naporno. Delo je relativno slabo plačano, če delimo takso s časom, ki ga sojenju namenijo sodniki je urna postavka zelo nizka. Izplačila za opravljeno delo pogosto zaostajajo, kar v slovenski košarki ni redek pojav, saj tudi plače igralcev in trenerjev mnogokrat zamujajo, tudi po več mesecev.

Klubi in košarkarska zveza bi lahko manjko v številu sodnikov nadomestili z vpoklicem vročekrvnih staršev ter zagretih trenerjev, ki vestno, neumorno in vztrajno komentirajo vse sodnikove odločitve na tekmah mlajših starostnih kategorij. A to je že povsem nova tema, ki jo pogajanja med sodniki, klubi in KZS ne naslavljajo. V pogajanjih je potrebno poiskati kompromis, to logično narekuje, da bodo morale vse strani nekoliko popustiti ter se odpovedati določenim privilegijem, željam in potrebam. V skupno dobro je potrebno storiti korak nazaj, da se lahko nato skupaj naredi dva koraka naprej.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.