Zadnja leta avstrijsko-judovskega pisatelja

Biografska drama Stefana Zweiga, ki je leta 1942 v izgnanstvu storil samomor

V Kinodvoru Ljubljana bo od 1. novembra dalje na ogled biografska drama Stefan Zweig: Slovo od Evrope v režiji nemške režiserke in igralke Marie Schrader, v katerem spremljamo zgodbo o zadnjih letih življenja avstrijsko-judovskega pisatelja Stefana Zweiga, ki je velik del svojega pisanja posvetil utopični ideji miroljubne, združene Evrope brez mej. Po njegovih delih so bili posneti številni filmi, med njimi: Strah (1954) Roberta Rossellinija, Pismo neznanke (1948) Maxa Ophülsa in The Burning Secret (1933) Roberta Siodmaka. 

Znameniti avstrijsko-judovski pisatelj Stefan Zweig je bil leta 1936 zaradi vzpona nacizma prisiljen zapustiti Evropo. Čeprav je našel nov dom v brazilskem Petrópolisu, se nkakori mogel sprijazniti z dejstvom, da na drugem koncu sveta njegova "duhovna domovina Evropa uničuje samo sebe". Leta 1942 si je "utrujen od dolgega potovanja človeka brez domovine" v tropskem paradižu skupaj s svojo drugo ženo Lotte vzel življenje.

"Prevzela me je podoba Stefana Zweiga, tega intelektualca, Evropejca, urbane figure svetovnega slovesa, ki stoji sredi brezkončne tropske vegetacije – ravno tako čudovite kot strašne. Razpetost med dva svetova, dejstvo, da je imel pred očmi raj, hkrati pa so ga ves čas preganjale grozljive podobe dogajanja v Evropi – to je bil bistven del njegovega življenja v izgnanstvu in je najbrž nekaj, s čimer se mora spopasti vsak izgnanec. Zanimal me je tudi filmski izziv kombiniranja vidnih in nevidnih podob. Všeč mi je bila ideja, da bi naredila film o vojni, film o Evropi, ne da bi bila zares tam, ne da bi jo v resnici posnela.

Zweigova največja darova, ki ju je imel kot pisatelj – njegova domišljija in empatija – sta se iz blagoslova spremenila v prekletstvo: ni mogel živeti ob misli, da je na drugi strani sveta Evropa v plamenih. Ni mogel ostati brezbrižen do bolečine drugih. Je bila to šibkost? Pacifistovo skrajno dejanje upora? Ali pa je morda šlo za tisto pravo bistvo človečnosti? Zweig ni bil strahopetec, niti ni bil apolitičen. Bil je nekdo, ki ni razglašal svojega mnenja, medtem ko so vsi okoli njega glasno razlagali svoje," je o filmu zapisala režiserka.

Maria Schrader je uveljavljena nemška igralka ter občasna scenaristka in režiserka. Sodelovala je pri filmih Danija Levyja, Margarethe von Trotta, Doris Dörrie, Petra Greenawaya, Rajka Grlića in Agnieszke Holland. Izven Nemčije je znana zlasti po vlogi v drami Aimée in Jaguar v režiji Maxa Färberböcka. Vloga Judinje, ki se spusti v strastno romanco z ženo nacističnega oficirja, ji je leta 1999 prinesla srebrnega medveda na Berlinskem filmskem festivalu. Kot režiserka je debitirala leta 2007 s filmom Liebesleben, ki je  nastal po romanu Ljubezensko življenje izraelske pisateljice Zeruye Shalev. Kot igralko smo jo lahko nedavno lahko spremljali v nagrajeni in kritiško priznani seriji Deutschland 83 (2015). Stefan Zweig: Slovo od Evrope je drugi film, pod katerega se je podpisala kot režiserka.

WTH4YddUZeU